Poštnina plačana v gotovini
UREDNIŠTVO IN UPRAVA : Videm, Via G. Mazzini št. 10/1. Tel. 33-46 — Poštni predal (Casella postale) Videm 186. —• Poštni čekovni račun (Conto corr. post.): Videm, št. 24/7418.
MATAJUR
GLASILO BENEŠKIH J SLOVENCEV
Sped. in abb. post. II. gruppo
NAROČNINA :
Za Italijo: polletna 300 lir — letna 500 lir — Za inozemstvo: polletna 600 lir — letna 1000 lir — Oglasi po dogovoru.
Posamezna številka 25 lir
Leto VI. — štev. 6 (107)
UDINE, 16. - 31. MARCA 1955
Izhaja vsakih 15 dni
^ prava se končuje s tem svarilom: ^ vetovati je, da se italijanski sistem v nanju z manjšinami, ki je že preko-
rav
rner
za
tišine v
Jugoslovanski protest v Rimu
Blagodejni vplivi sporazuma o tržaškem vprašanju se kažejo na razne načine in segajo v visoke vladne kroge. Giulio Andreotti, ki izdaja revijo »Stvarnost«
<»Concretezza«), je v njej razkazal širšemu svetu nekaj slovenske stvarnosti s tem, da je objavil študijo prefekta Silvija Innocentija o manjšinskem, zlasti slovenskem manjšinskem vprašanju v Italiji. Ker je iz članka zelo jasno razvidno stališče teh krogov glede vprašanja beneških Slovencev, ne bo odveč, ako omenimo dognanja te študije, ki jo je ponatisnil tudi tržaški »Il Piccolo«.
Prefekta Silvija Innocentija zanimajo prav posebej usode koroških Slovencev. Podrobno je očrtal stanje slovenskega šolstva na Koroškem ter ga označil kot zelo nepovoljno. Primerja ga s slovenskim šolstvom v Italiji in ugotavlja, da imajo Slovenci v Italiji mnogo več kakor koroški Slovenci. Ceni goriške Slovence na 11.000 oseb, po njegovem 8% v goriški pokrajini. Kaj pa če bi jih bilo v resnici 20.000? Našteje slovenske vrtce, osnovne in srednje šole, pove, da je v Mirniku pri Dolenjem slovenska šola za samih sedem učencev, in poudari, da se italijanščina uči šele od drugega razreda dalje in le kot drugi jezik, ne kot »orodni jeziku (»lingua strumentale«). Ne pove, čemu naj bi služil »orodni jezik«.
Tržaške Slovence ceni na 35.000 oseb, po njegovem 12%. Kaj pa če bi jih bilo v resnici 60.000 ali več? Uradnih podatkov že dolgo ni nobenih, kakor pisec sam priznava. Ezule ceni na 15.000 oseb, tujce na 21.000. Slovensko šolstvo navaja po uradnem seznamu v prilogi k sporazumu z dne 5. oktobra 1954.
Primerja Slovence v Italiji z Nemci v bocenski pokrajini, ki jih ceni na 214.000 eli 62%. Sklepa: »Na katerega koli nepristranskega opazovalca morajo naredili ugoden vtis posebne pravice, ki jih uživa ta manjšina na podlagi italijanske ustavne in redne zakonodaje iz časa pred italijansko-avstrijskimi sporazumi, podpisanimi v Parizu 5. septembra, 1946, in Po njih «
Piščev zaključek o narodnih manjšinah v Italiji je ta: »Iz vsega navedenega jasno sledi, da uživajo v Italiji živeče hianjšine, prav tako slovenske kakor nemške, mnogo ugodnejše pogoje kakor slovenska manjšina na Koroškem ... Dejstvo je, da je naš način ravnanja z 'manjšinami mnogo širokosrčnejši in svo-Rodoljubnejši « Pravi, da je to razumljivo •"■d nemško manjšino, ki ima absolutno in relativno izdatno gostoto (konsisten-c°), česar nimata slovenski manjšini v borici in Trstu, ki sta »kolikostno prebavljivi« (quantitativamente assimilabù lij in celo manj številni kakor slovenska manjšina na Koroškem. Torej moreta, kakor smo videli, v Italiji živeči slovenski manjšini na področju javnega pouka, ki je najvažnejši, dovršiti v posebnih kolah s svojim učnim jezikom vse nauke do vseučiliščnega praga; to se pravi, da Je to kulturna priprava mladeničev, ki Nadaljujejo svoje nauke preko obvezno-*«. da je to oblikovanje bodočih »vodil-nifl razredov« drugojezičnih skupin. Slo-Nunska manjšina v Avstriji pa mora, po delnem pouku v lastnem jeziku v prvih treb osnovnih razredih, poslati svoje otroke v šole z nemškim učnim jezikom, J)rav tako za izpolnitev šolske obveznosti kakor za morebitno nadaljevanje naukov«. t0 morali upoštevati, meni pisec, Nekateri predstavniki manjšin v Italiji,
1 se prelahkotno prepuščajo nezado-°ljstvu, obtožbam in nadaljnjim zalite-Vani ■ ■. z umetnimi protesti proti itali-Idnski državi.« Državna zvestoba slovenske manjšine v Avstriji »bi morala dopustiti po našem mnenju pri koroški in Nhajski vladi do slovenske manjšine svo-°doijubnejšo politiko od tiste, ki jo upo-Tabljata do danes.«
Raz',
konitimi določbami, še manj pa dejansko s tem, da bi sa zatekali k pretiranemu razlaganju tega, kar je zapisano v zakonih in mednarodnih dogovorih.«
Ta in oni se je med branjem teh vrstic gotovo vprašal, kakšno zvezo imajo te zadeve z »Matajurjem«; saj Innocenti beneških Slovencev niti z besedico ne omenja. In vendar jo imajo — prav zato, ker beneških Slovencev nič ne omenja.
Po njegovem je v Italiji 214.000 Nemcev in samo 46.000 Slovencev. On pozna le goriške in tržaške Slovence, o beneških pa čisto nič ne ve; zanj jih ni. To je značilno za mnoge vladne kroge, ki so z beneškimi Slovenci že opravili in jih ne prištevajo več k slovenski narodni manjšini. Svetu pa je znano, da cenijo strokovnjaki beneške Slovence na najmanj 50.000, drugi na 60.000 oseb. Italija uradno že desetletja in desetletja ne šteje več Slovencev v Italiji in pušča namenoma odprta vrata poljubnim	ceni-
tvam, ki so pri italijanskih piscih običajno neverjetno nizke. To velja tudi o Innocentijevih številkah za goriške in tržaške Slovence. Kdor se hoče približati resnici, mora to upoštevati in računati s 140.000 Slovenci v Italiji (60.000 trža-šikh, 20.000 goričkih in 60.000 beneških). O beneških Slovencih si vladni	krogi
najrajši izbirajo — popoln molk. O njihovih človeških in narodnih pravicah ne zapiše Innocentijevo pero niti	črke.
Kako bi moglo pisati o njih, ko	takih
pravic nikjer ni?
Innocenti je v skrbeh za koroške Slovence, ker imajo res manj slovenskega šolstva kakor goriški in tržaški, in svetuje avstrijski vladi, naj bi bila vsaj tako radodarna kakor Italija. Ta nasvet je potreben, dober in umesten, a pisec sam zmanjša njegovo ceno, ko svetuje obenem italijanskim oblastem, naj svojega sistema nikar ne širijo po novih določbah v korist slovenske manjšine. Glede tržaških Slovencev more to pomeniti samo, naj oblasti ne širijo tega sistema v zvezi z določbami Posebnega statuta z dne 5. oktobra 1954.
Pisec popolnoma uniči ceno svojega nasveta avstrijski vladi s tem, da čisto pozabi, čeprav piše o manjšinski stvarnosti za »Stvarnost.«, na prežalostno stvarno stanje Beneške Slovenije, kjer je prebivalstvo skoraj stoodstotno slovensko, a nima kljub temu sploh nobenega javnega pouka v materinem jeziku, niti takega kakor koroški Slovenci v Avstriji.
Zakaj se v »Stvarnosti« zamolčuje ta kruta živa stvarnost? Zakaj se zamolčuje žalostna resnica, da se v Beneški Sloveniji leto za letom brezobzirno kršijo členi italijanske ustave, ki govorijo o narodnih manjšinah, in se teptajo tudi po Italiji podpisane določbe razglasa o člo-, veških pravicah?
Slovenci pričakujejo, da se kak prefekt pomudi tudi pri takih vprašanjih in pridobi vladne kroge za to, da dovolijo tudi beneškim Slovencem šolstvo v materinem jeziku.
Jugoslovanski poslanik v Rimu dr. Gregorič je italijanskemu zunanjemu ministru Martinu izrazil zaskrbljenost jugoslovanske vlade zaradi aretacij tržaških Slovencev in pri tem omenil, da je to početje v nasprotju z določili londonskega sporazuma o Trstu. Zahteval je tudi, naj se prekliče dovoljenje za graditev naselja za istrske begunce v slovenski občini De-vin-Nabrežina. Aretiranci so nekdanji partizanski borci, ki so trpeli po tržaških ječah in so bili za časa anglo-ameriške vojaške uprave obtoženi sodelovanja pri umoru nekega fašista/ v Skednju novembra 1954. Tedaj so bili izpuščen iz preiskovalnega zapora, ker ni preiskava dognala ničesar proti njim.
Trgovinski sporazum med Italijo in Jugoslavijo
Jugoslovanska-italijanska pogajanja, ki so se začela lani decembra v Beogradu in se nadaljevala januarja v Rimu, so končala. Med pogajanji je bilo sklenjenih več sporazumov in konvencij in sicer: sporazum o trgovinski izmenjavi, konvencija o trgovini in plovbi, plačilni sporazum, sporazum o letalskem prometu, sporazum o cestnem prometu, sporazum o obmejnem prometu med tržaškim področjem in odgovarjajočo jugoslovansko obmejno cono in sporazum o prometu med goriško cono in odgovarjajočo jugoslovansko obmejno cono. Trgovinski sporazum predvideva med ostalim blagovno izmenjavo skupno za
iiiiiiiiiitrriii:niiiiii!iii!i!i:iii:iiinii!iiiiiii 11 liiinriiiiii 11 iiiiliiiMii tli l i i ' im im i ii|.i i;i i i!i.i !'i.i iiiii!|i|ii iii:i iii i:iii:i iiiii i:i:i i iii:i ri.t l i!i i iu tiiiMtnii i l 11 i l iiiii i i l i l 11 lil i l ililillirillii
Za poòvig našega gospoòarstva
Treba je posvetiti več pažnje živinoreji, ker je prav ta ključ razvoja našega gospodarstva. Dani so vsi pogoji za boljšo bodočnost
no strpen in svobodoljuben, ne sme 2 1,adalje širiti na škodo najvišjih dr-avnih koristi, ne pravno z novimi za-
živinoreja je ključ razvoja vseh kmetijskih strok. Njena razvitost, uspehi in neuspeh kažejo hkrati, na kakšni stopnji je vse naše gospodarstvo. Zato je živinoreja pri nas tista osnova, ki bi jo morali najprej upoštevati in poskrbeti za izboljšanje njenega staleža. Vendar pa pri nas ni tako.
Pred prvo svetovno vojno so pri nas gojili govejo živino v zelo velikem obsegu. Tedaij je bilo tudi število prebivalstva pri nas v stalnem porastu in nekateri naši kraji sploh niso poznali izseljeni-štva. Potem pa, ko je začela propadati živinoreja, je začelo padati tudi prebivalstvo.
Dovolj je, če pomislimo, da je bilo pi d 50. leti samo v okraju Nadiške doline naštetih preko deset tisoč glav goveje živine. Letos pa so na istem ozemlju našteli komaj 5612 glav goveje živine, kot je razvidno iz sledeče razpredelnice.
Iz tega primera si lahko ustvarimo približno sliko kakšni so bili tedaj gospodarski pogoji naše dežele in kakšni so danes. To pa še ni vse. Upoštevati moramo tudi, da pred prvo svetovno vojno še ni bilo cest, ki bi olajšale prevoze iz kraja v kraj in je bilo tedanje gospodarstvo nekako zaprto v te doline, ter odrezano od furlanske ravnine. Kljub temu pa so takrat naši predniki živeli mnogo bolje, kot pa živijo danes.
Takrat so posvetili veliko pažnjo živinoreji in naši ljudje so imeli bogate zaloge mlečnih izdelkov, telet in govedi, katere so prodajali po Furlaniji in si za izkupiček kupili vsega potrebnega za življenje.
Vzroke za tako kritičen položaj pri nas, kar se tiče živinoreje, je treba iskati predvsem v dejstvu, da se tozadevne obla-
■llllllllllllllllllllll 1111 III I I 11 I I 111 III I I I I I III I I I I I I M I I I 11
DR. FERMO SOLARI se je na zadnjem zasedanju pokrajinskega sveta v Vidmu zavzemal za jezikovne pravice beneških Slovencev. Med drugim je zahteval naj bi se dovolila beneškim Slovencem uporaba materinega jezika v javnih uradih, šolah in cerkvah. Dr. Fermo Solari je eden najbolj znanih predstavnikov PSI v Furlaniji.
sti ne zanimajo dosti za njen podvig. Pri nas se pridela toliko krme, kot je nt-majo v nobenem drugem predelu pokrajine. Lahko bi se torej marsikaj napravilo. Zalibog pa ljudje prodajajo krmo, kar bi bilo treba seveda preprečiti. Več kot polovico naše krmske proizvodnje gre v hleve ravninskih živinorejcev. Ce bi oblasti razdelile našim kmetom dobro plemensko živino, bi seveda ne prodajali krme, ker bi jo potrebovali za domačo uporabo.
Vendar pa bi se naši ljudje zaradi tega ne smeli podati. Z dobro voljo bi morali polagoma sami obnoviti propadajoče gospodarstvo. Zbrati bi morali vse svoje silo, opustiti prazno besedičenje in se zavedati, da leži prihodnost njih sar mih v njihovih rokah. Od oblasti ni moči pričakovati mnogo pomoči dokler se ne bo spremenilo notranje politično življenje, ki vlada danes v Italiji. Saj smo videli koliko so nam dali v zadnjih desetih letih: otroške vrtce v raznarodovalne namene in odprto pot v belgijske in francoske rudnike.
Beneška Slovenija nudi prav dobre pogoje za razvoj živinoreje. Prvo mesto po obsegu in vrednosti bi morala zavzemati govedoreja, potem ovčjereja in reja malih živali. Eden najpomembnejših pogojev za živinorejo pri nas je, da skoraj dve tretjini našega ozemlja zavzemajo travniki in pašniki. Mogli pa bi pride-
letno 60 milijard. Lokalni promet med tržaškim področjem in jugoslovansko obmejno cono zauzema blagovno izmenjavo v vrednosti več kot 4 milijarde lir. Mali obmejni promet na goriškem področju pa zauzema 2 milijardi lir. Prav tako je bilo sklenjeno, da se odpreta letalski liniji Rim-Beograd in Milano-Beo grad.
Sporazum bo v imenu jugoslovanske vlade podpisal minister Osman Kara.be-govič, ki bo 30. marca prispel v Rim. V italijanskem imenu pa bo sporazum podpisal minister za zunanjo trgovino Mario Martinelli. Sporazum bo podpisan 31. marca.
Kratke vesti
lovati še mnogo več krme in zato tudi rediti več živine. Ce bi redili več živine, bi se izboljšalo splošno gospodarsko stanje naše dežele, bi ne bilo potrebno hoditi po svetu s trebuhom za kruhom in zadoščenje vsakogar bi bilo seveda večje, ker bi živeli pod domačim krovom.
Seveda bi bilo potrebno spremeniti tudi način živinoreje, ki se drži za zastarelega načina. Mnogo naših kmetov je še vedno proti uvedbi osnoynih zdravstvenih in živinorejskih predpisov, zlasti kar se tiče krmljenja in hlevov. Uvedba primernih zdravstvenih predpisov in še več pa strokovna izobrazba, bi pri nas lahko temeljito spremenili sedanje stanje. Torej je precej vzrokov za krizo tudi v brezbrižnosti naših živinorejcev, ki nočejo razumeti, da danes ne živimo več v srednjem veku. Poglejmo samo proizvodnjo mleka. Mnogo je pri nas kmetov, ki rede po eno kravo tudi če proizvaja sar mo tri do štiri litrov mleka dnevno. In še nekaj bi morali pripomniti. Treba bi bilo izboljšati tudi živinsko pasmo. Pomanjkanje dobrih plemenjakov je nedvomno eden vzrokov zastoja v naši živinoreji.
Beneška Slovenija bi lahko nudila dovolj sredstev za življenje vsem in je ne bi bilo treba zapuščati. Potrebno je samo nekaj dobre volje, ki našim prednikom ni manjkala in treba se je lotiti praktičnega dela.
PREDSEDNIK VLADE SCELBA in zunanji minister Martino sta odpotovala na uradni obisk v Združene ameriške države.
JUŽNOTIROLSKI PARLAMENTARCI so protestirali pri italijanski vladi proti ukrepu okrajnega tožilstva v Bocnu. To je namreč razposlalo županom Južneti-rolske okrožnico, naj ne dovolijo vpisa v matične knjige neitalijanskih krstnih imen.
V PREMOGOVNIKU MARGNANO PRI SPOLETU je nastala eksplozija pod zemljo in je našlo smrt 33 rudarjev.
V KRATKEM SE BODO ZAČELA V RIMU pogajanja med Italijo in Jugoslavijo na podlagi londonskega sporazuma o rešitvi tržaškega vprašanja o prenosu premični in denarnih sredstev oseb, ki so se preselile iz Jugoslavije v Italijo in obratno.
ITALIJANSKA ŽELEZNIŠKA UPRAVA) je kupila nemški premogovnik Ber-gau AG Constantin der Grosse (Bo-chum).
V ITALIJANSKIH EKSPRESNIH VLAKIH bodo imeli tolmače za angleško, francosko, nemško, srbsko in špansko, ki bodo pomagali tujim turistom.
TRŽAŠKI VLADNI KOMISAR DR. PALAMARA je z odlokom št. 99 pooblastil Ustanovo za industrijsko zemljišče, da razlasti pri Dòmju v Trstu 1 milijon kv. m zemljišča, last slovenskih kmetov.
POSLANSKA ZBORNICA V RIMU je sprejela predlog vlade o odgoditvi občinskih volitev, ki so bile določene za letos. Zbornica jih je odgodila do prihodnjega leta.
OB RATIFIKACIJI PARIŠKIH SPORAZUMOV v senatu je prišlo v Rimu do demonstracij proti oborožitvi Nemčije in do spopadov s policijo, ki je množice s silo razpršila in več demonstrantov aretirala.
DR. IVAN ŠUBAšIČ, bivši predsednik jugoslovanske vlade, minister zunanjih zadev in ban Hrvaitske, je umrl v Zagrebu v starosti 64 let.
V BRUSLJU (BELGIJA) je demonstriralo okoli 70.000 oseb proti ukrepu, ki ga je izdalo ministrstvo za prosveto, da vlada ne bo več podpirala privatnih šol.
RIMSKI SENAT JE ODOBRIL zakon-
	G	o v e d	.						sKi osnutek po katerem bodo imeli poslanci pokojnino.
OBČINE	Krave --A- Ì .	Junci Telice Telela itd.	Skupaj	Konji	Ovce	Koze	Pridelek • ena 9	Pridelek mleka 9	V POSLANSKO ZBORNICO je bil predložen zakon za povišanje davkov na avtomobile in motocikle.
Brdo		673	257	930		322	81	36.000	9720	V CELOVCU JE BILA USTANOVLJE-
Dreka 		296	206	502	2	80	17	22.000	5270	NA Zveza slovenskih organizacij na Ko-
Grmek 		288	350	638	16	243	28	27.000	5490	roškem. V statutu, ki je bil soglasno spre-
Podbonesec . . .	979	463	1442	37	133	60	84.000	15460	jet od skupščine, se poudarja, da bo no-
Rezija 		573	230	803	2	289	767	52.000	12060	voustanovljena Zveza združevala vse slo-
Sovodnje		548	172	720	21	142	32	31.000	9800	venske kulturne, gospodarske in druge
Srednje		334	287	621	9	261	16	29.000	5270	nepolitične organizacije s ciljem prouče-
Sv. Lenart		409	463	872	66	226	34	41.000	6720	vanja njihovega kulturnega in gospodar-
Sv. Peter . ...	610	207	817	55	52	36	47.000	10800	skega položaja in da bo skrbela za raz-
Tipana 		570	143	713	3	112	86	65.000	9740	voj slovenske manjšine na vseh področjih. Za predsednika Zveze je bil izvoljen dr. Franc Zwitter.
Skupaj . . .	5280	2778	8058	211	CO O» o	1157	434.000	90.330	
SOVODNJE
SMUČARSKE TEKME NA MATAJURJU
Matajur je postu zadnja ljeta zlo znan kraj usem smučarjem videmske, goriške an tud tržaške provincije. Kle je zlo do-bar teren za smučanje an zatuó prirejajo že nekaj ljet sem smučarske tekme na Matajurju. Tud 13. marca so bile tekme. Paršio je dosti domačinu an juških ljudi, nekatjeri so smučali, drugi pa so samo gledali. U vasi Matajur je bilo use ve-sjelo. Parvi je paršii na cilj Mašera s časom 1’57”, drugi je bil Azzolini Jožef, tretji pa Podreščak. Kakor vidimo so se domačini zlo dobro odrjezali.
Po končanih tekmah so zazvonili zvonovi an smučarji so se zbrali na targu pred cerkvijo, kjer so razdelili zmagovalcem premje. Tej cerimoniji so prisostvovali predsednik smučarjeu videmske provincije Savoia, komandant financarjeu iz špetra, predsednik C.A.I. (Planinsko društvo) iz Čedada an podžupan iz Sovodenj.
GORJANI
U FLIPANU AN BREGU TELEFON
Zvjedeli smo zlo ljepo novico: u Flipan an Breg bojo u kratkem napejali telefon. Stroške za napejavo telefona na če kriti država. Zdi se, k’ ljetos no té začeti djelati še cjesto, ki na té vezati Breg z Podbrdom.
POPRAVILI NAM BOJU CJESTE
Judje od našega kumuna so z velikim veseljem intrivinjali, k’ e governo do-deliu 6 milijonu lir za popravit kumun-ske cjeste. Cjeste so par nas zarjes slabe, an teha ne vjemó povjedati samo mi, še foreštjerji, k’ no zahajajo u naše krar je no se lamentajo zavoj slabih cjest. Te novice so pa še posebno veseli naši dižokupani djelouci, zak’ no če itako priti almankuj za nekej časa do djela. Par popravjanju cjest bojo lahko okupali 40 djelouceu za 6 mjesecu.
TAJPANA
m
m////# % « •
u
i
s
iis
II
JU
1*1i«iMl
par nas an iz ust tjeh, k’ no kapijejo kuó ve pišemo, to nas dosti marvejua, k’ to se pravi ’no rječ za to drugo. Tuo to se pravi ribariti v kalnem (pescare nel torbido) za pokazati svjetu, k’ mi smo ju-dje perikulozni an k’ to koventà nas učofojati. Furtuna, k’ autoritat na vje kuó čemo an kuó ve djelamo, druhač bal no mjeli poslušati te štjeri maldičente, k’ njeso. maj mjeli uóje narditi no mar dobrega za naše judi, no bi muorli nas adiriture objesiti. Zatuó naj judje ne poslušajta maso »koron j e«, saj so simpri te. Smo muorli se jih bati kar te bi fa-šizmo, potem kar so b’ Todeski an uča-sih še kar so kuažali par nas partigjanji. Anjelé so druhač timpi, smo tu demokraciji an usaki človek e liber povjedati suo indejo. Mi v našim krajam ve bati-mó to, k’ governo o déj djelo našim ju-dem par njih hiši, o déj no ištruejon našim otrokam an nazadnje naj se našo ekonomijo uzdihni, k’ na usaki dan več
hré u rakovo pot. Tele to je dežiderih cjelega našega populja an zatuó marnò dirit rejči, k’ ve interpretamo njehà sentimente.
GRMEK
GRADNJA CJESTE HLODlC-SEUCE’-TOPOLOVO
Zvjedeli smo, de boju u kratkem začeli gradit cjesto, ki bo vezala Hlodič Seu-cé-Topolovo. Za nardit tisto djelo je daržava dala 45 milijonu lir.
REZIJA
VOLITVE V ZAJEMNO BLAGAJNO NEPOSREDNIH OBDELOVALCEV
Tudi pri nas smo imeli volitve za upravni odbor občinske vzajemne kmečke blagajne. Predlagana je bila enotna neodvisna lista.
Upravni odbor občinske vzajemne blagajne neposrednih obdelovalcev zemlje je
pri nas sestavljen takole:
Svetovalci: Bobac Sabin, Butolo Odo-rik, Chinese Ivan, Colussi Mario, Della Schiava Ana, Di Lenardo Jožef, Di Le-nardo Odorik, Madotto Simeon, Miceli Anton, Naida Kostantin, Puška Anton, Siega Jožef in Siega Valentin.
Zupani (Sindaci): Farina dr. Giusto in Paletti Fiorenzo. Pomožni župani pa Di Floriano Peter in Di Lenardo Anton.
PODBONESEC
ZASLUŽEN PREM JO Naš vaščan Costaperaria Anton je biu prem jan u Benetkah na konkorsu za povečanje produktivnosti. Dali so mu diplomo an parvi premjo 500.000 lir.
NEME
U BENETKAH E BI PREM J AN Di Betta Lucijan iz Karnic na konkorsu za povečanje produktivnosti zemje. Dali so mu diplomo an 150.000 lir premja.
SV. PETER SLOVENOV
S
Za razvoj turizma u Nediški dolini
murimi ) n 11 m i uri m u n i i m i u umi mi11 umu 111 iiiiiu m mi u i m u i t l 1111 ■ m iiiiiiiii i lin u ri ' mimmi ili i rm i III III I l in l i 11 m i m u ulil i l I u m i m
dem padejo tajšne predstave hitro u oči.
Naši ljudje morebit ne vjedo kajšen interes bi jim mogu parnašat turizem, Kanalska dolina ni deleč, naj bi pogledali tja kakuó živijo ljudje tistih kra-jeu, kamor parhajajo turisti. Več ku kar-tera družina si pardobi u poljetnih mje-scih tarkaj soudu, de lahko živi skuozi cjelo Ijeto. Par tjem sevjeda nje rečeno, de hodijo tja turisti buj radi, ker so tam hiše buj ljepe. Ne, tuo ne darži. Dostim turistom nje do luksuznih hotelou, počutijo se buj lepuó u mjerni gorski vasi, u preprosti, a čisti kmečki kambri.
Na use tele reči naj bi pomislili naši ljudje. Ce bojo pokazal rjes dobro voljo an malo interesamenta za oljepšat njih hiše, bojo sevjeda dale večjo importanco an pomuoč tudi autoritadi an turistične organizacije.
Nje dougo od tega, de so se zbrali u Špetra župani Nediške doline an zastopniki turističnih organizacij. Na tjem sestanku so diskutjerali kakuó razviti turizem u naših krajih.
Tuo je dobra ideja, saj je naša dolina rjes ljepa an bi se dala tista ideja tudi uresničiti, Nekatjeri naši kraji so turistom že znani, kot na primer Čedad, kjer je muzej u katjerem hranijo zlo stare reči iz langobardskih časou; Lan-darska jama, znana kot trdnjava Slovencev, kar so se branili pred divjimi Huni; Matajur, kjer so dobri smučarski tereni; Ronec, znan po usej naši provinciji zar voj dobrih breskeu. Še dosti krajeu bi lahko imenovali, usak je po svoje ljep an interesant.
OBREKOVALCI NE POZNAJO MEJA
Na žalost oku našega žornalja te se jih tekaj povjedalo, k’ bal ve mjeli use napisati ne bi ne bé rat štjeri pažine. Ma bal to se tuo pravilo uóz naših uasi bi se ne mjeli nančej tekaj parmal, ma tle
'II III III 11 III III III 11 III III 111111111 lil I lil MI lil) | III 11111| II l m u II 11 m II* Il II 111 lil lil II I I M 111 lil 111111111 M 11111111 M111 M 111111111 M M 1111 II II 111111111 M 11111 II 11
Za razvoj turizma u Nediški dolini pa je potrjebno še dosti reči nairdit. Narava je dala pogoje, a naprej muora narditi pot turizmu človek. Nè boju zadost samo hoteli al oštarije, katjerih je sada malo, a jih mislijo s časom zgradit, trjeba je u parvo poskarbjet za dobre cjeste an zgradit nove, kjer jih ni. An še nekaj bi muorali pripuomnit. Trjeba bi bluó malo buj oljepšat gorske vasi an tuo sevjeda je djelo ljudi samih. Juški sigurno ne parhajajo radi u tajšne kraje, kjer teče gnojnica po poteh an je trjeba preskakovati umazane luže. Vaške poti bi muorale biti nimar pometene an na oknih naj bi rastle rože. Usega tega nekatjeri naši ljudje ne čutijo, a juškim lju-
Naše	tete u Angliji
U zadnjih časih tudi naše čečč si hodijo služit doto po svjete. Vič ku kajšan taužent jih je zapustilo suoj duom an so šle služit po Italiji, na Francuosko, u Svico an u zadnijh Ijetih tudi u Anglijo.
Muoramo spoznati, de naše čečč so si pardobile veliko čast pousod tode ki služijo zavoj njih poštenosti, pridnosti an zvestobe. Od usjeh kraju uprašujejo čečč iz Beneške Slovenije. Več od njih je uša-jalo srečo po svjetu: nekatjere so se bogato oženile, druge so puno paršparale al pa pomagale hišnim. Pousod so buojš plačane ku u Italiji, narbuojš pa u Angliji an zatuó jih hodi nimar več tje u službo. Kakuó se jim pa godi u Angliji? Berite kaj piše Cecilija iz Nediške doline.
»Naj povjem kakuó se znajdemo nediške an rečanske čečč u Angliji, ki je da-žela dažA, mokruote an maglé. Narvič se nas je ustavilo u Londri, ne zastran mar glé, ampak zastran ljepe plače.
Londra je narvenčo mjesto na svjetu, na taužentekrat venč ku špjetar. Ima milijone an milijone ljudi. Po kontradah use gomazi od ljudi kakor par nas po maši pred cerkvijo.
En dan mi je Marčela telefonala — u Londri si govorimo le po niti — de ima »day off«, kar pride rejčt, de ne bo kuhala večerje, de puojde u mjesto, de jo muorem priti gledat an de se znaijdema par »Unde groundu«, ki če rejčt par že-ljeznici, ki gre pod mjesto al tud nad mjestom. Jest pa sem hitro telefonala še Bruni, ki je tudi imjela »day off« an sem ji jala, de borna šle skupe do Mar-čele. Šobit se je parpejala z »busom«, kar pride rejčt korjero, ki ima dva »štu-ka«. Ker se nama je mudilo srna se pe-jala pod zemjo. Uozi hitro an bi šlo use prou, če bi bla samo adnà željeznica; nesreča je u tjem, de jih je use puno an uozijo učasih druga čez drugo al druga pod drugo, de se ne vidi kje se srečajo. Nu, ušafale smo štacjon an povjedale kam bi rade šle. Tisti mož, ki nama je dau biljet nama je njek pravu, pa ga njesma prou nič zastopile. U Londri ne znajo ne slovensko ne italijansko, dokjer se ne navadiš angleško, si muoraš pomar
gat le z mahanjem roke. Teklé smo po štejngah na dol, skočile u vagon an lepuó sednile na kušin. Bruna mi je po-vjedala kakuó se je bla zgubila u gosti magli, kadar je iz butjehe šla darmi an nje mogla ušafat hiše, kjer je stanovala. Rješu jo je njekšan »bobby« ali policaj. Povjedala mu je za numer od hiše an jo je peju za roko do vrat.
Kadar mi je Bruna tuole pravla, nje-smo nič gledale kode se vozimo; šele kadar smo se parpejale na luč, smo pogledale al je ta prava štacjon, pa nje bla. Konducenti od trena so njek upili nad nama an mahali z rokami, taikuó de smo zastopile, de treno ne vozi naprej an de muoremo stopiti dol. Njekšna željez-ničarka naju je uprašala, de kam čem0 iti. Kadar smo ji povjedale, nama je dala zastopit, de smo se parpejale previč naprej. Pejala nas je pred njekšno karto na zidu an nama pokazala njeke farbane
že poznam štacjon an sem spoznala, de srna spet na tistem štacjonu od koder srna se muorla pejati nazaj. Zelezničarka naju je spoznala an se nama je smejala kadar sem skušala ji dopovjedati, de ne moremo ušafati tega pravega trena. že-ljezničarka nama telkrat pejala do kon-dutorja an mu parporočila, de naj nas varže ven na tem pravem štacjonu. Tam nam je tel parporočiu drugemu kondu-torju an tele nas je rjes peju na drugi treno an tam povjedu drugemu kondu-torju, de kje naj nas varže von an kar dar so nas von vargli smo zagledale Marčeto, ki nas je skregala zavoj tega, ki sma jo storie tarkaj časa čakat. Vozile sma se vič ku tri ure napri an nazaj pod zemjo an nad zemjo an popounoma zastonj, saj njesma plačala ku ta parvi biljet. Če bi nama storli Angleži plačat uso tisto vožnjo, njesma bile imjele zadost soudu an so bli nas muorli pejat »po
SLINAUKA IZGINILA
Povjemo živinorejcem dobro novico, de se nje trjeba več bati slinauke. Tiste krave, ki so imjele pred časom slinauko so ozdravile an boljezen se nje več raz-šjerila. Župan je zatuó preklicu prejšnjo ordinanco u katjeri je povjedano, de je špeter infetjeran kraj zavoj slinauke.
NOV ŽIVINOZDRAVNIK
S parvim aprilom bo preuzeu mesto kamunskega živinozdraunika dr. Achille Meneghini. Novi živinozdraunik je biu do sada u službi u Pieve di Tecco (Savona) an je zmagu na konkorsu, ki je biu razpisan za veterinarja u špetra.
BRDO
NESREČA NE POČIVA
Ta ljudski rek u vejà an ga lahko konfermà 23 ljetna Mucchino Marija iz Brda, ki jo je nesreča zahrabila za roko glih u momentu, kar ne tjela izstopniti iz tramvaja, ki e jo parpejóu tu Videm iz Cente. Urata od tramvaja so ji ta.ko partisnila roko, k’ ne muorala jeti po mjedihovo pomuoč tu špitau.
CJESTA ZAVRH-PRJESAKA
Ce to ne bo ovir ljetos na bi muorla beti končana cjesta, k’ na če vezati Zavrh z Viskoršo; preko Prjesake. Ente Ekonomija Montana e dau vjedati, k’ governo e dau žej autorizacjon za začeti z djelom zadnjega tronka.
PLANINE
Težje k’ so mjeli njih planine poškodovane med uéro, naj nardijo domando pred 30. aprilom na Ente Ekonomija Montana za mjeti plačano škodo.
FOJDA
DRUŽINO JE TJELA ZASTRUPIT
Zadnje čase to se zlo dosti govori o familiji Totolo iz Fojde, ki bi se bla škua-žej zastrupila. Kriudo zastrupljenja dajejo nevjesti Topatič Amaliji, ker ne gre dakordo s te starimi. Kakor pravijo, je žena zmješala strup u panado, ki jo je je-du oče an eden sin. Na srečo so jim rešil živenje, poginu e samo pes. Rječ je paršla pred karabinerje, ki sada djelajo za zvjedit kaj je na tjem resnice. Kakor izgleda je kriva zastrupitve rjes Topati-čeva an morebit še kajšen drugi, ker je tjela nevjesta imjet na usako vižo posestvo, katjerega je oče imù intencjon dati drugemu sinu an njegovim otrokom.
NA PRAGU POMLADI JE ZMARZNU
Ljetos je ureme zarjes čudno. Nje dougo od tega, de je zmarznu ponoči pred hišo Guerra Peter, star 60 ljet, brez duo-ma. Mož je piu u oštariji par Bepiju an višno zavoj pijanosti nje ču mraza. Uša-fal so ga martvega ljudje, ki so šli zjutraj na djelo.
S TREBUHOM ZA KRUHOM
Pred dnevi je odšlo iz našega kamuna na djelo u Francijo an Belgijo 26 djelau-ceu. Venčpart tjeh djelauceu je iz slovenskih gorskih vasi. Skuažej usi so bli najeti na djelo preko videmskega urada za djelo.
CJESTA U PODCERKVI
Ljetos boju nardil drugi tronk cjeste, ki peje iz Fojde u Podcerkev. Djela bi se muorala začeti aprila al maja mjesca. Ljudje zlo težkuo čakajo, de bo cjesta nareta, ker bi takuó bluó konc prenašanja usjeh brjeman na hrbtu.
NESREČA PAR DJELU
Pretekli tjed^n se je ponesreču par djelu Petrič Jožef, star 65 ljet, doma iz Fojde. Mož je djelu u kljeti an kar je premiku velik sod mu je ostala čampna noga pod njem. Pejati so ga muorli u špitau, kjer so ugotovil, de ima zlomjeno stopalo an peto. Zdraviti se bo muoru 40 dni.
ČRNI VRH
Naša vaščanka Marija Cenčič uduova špehonja je praznovala u velikim veselju svoj 93 rojstni dan. Okuol’ slavjenke je bluó zbranih dosti žlahte, saj je mati H otrok an stara mati 86 nevuódou an pra-nevuódou.
Cenčičevi želimo še dosti srečnih an zdravih dni u krogu svojih dragih.
Zvjedali smo ljepo novico, k’ governo e dodeliu našemu kumunu za narditi vodovod 7,5 milijonou lir. Z djeli no te začeti drugi mjesac.
TAVORJANA
GRADNJA VODOVODA
Oblasti so dodelile 27 milijonov lir za gradnjo vodovoda u našim kamunu. Djelo ga bo preuzela njekšna impreza iz Čedada an predvidevajo, de bo par njim okupanih 30 djelucu za 4 mjesce.
linije an nama pokazala ime štacjona šupu« damù.
kamor smo tjele iti. Lepuó sem ji jala »thank you«, ki če rejčt buohloni!
Sle smo na drugi kri željeznice an skočile u parvi treno, ki je peju mimo. Spet je šlo hitro, de bi moglé zagledat štacjon, na katjeri bi prestopile na drugi treno. Kadar pogledam skuoze okno, vidim de sma spet na luči an na čisto neznani štacjoni. Kadar sma uprašale, nama je željezničar jau, de sma se pejale preveč napri an de muormo iti nazaj. Njesma vjedle al naj bi jokale al pa se smejale, tarkaj buj, ki na zadnjem štacjonu, kadar sma stopile u treno, so se ble vrata takuó hitro zaparle za Bruno, de so ji ble parjele not kikjo an jo razprale, takuó de jo je muorla z rokó kupe držat.
Spet sma šle u drugi treno. Telkrat pa sma takuó gledale, de sma zagledale to pravo štacjon za prestopit spet u drugi treno. Tekle sma po štejngah an šobit sma paršlč na varh, ušafale te pravi vlak an spet se vesjele pejale napri, saj sma vjedle kakuó težkuo nas Marčela čaka. U Londri se muora nimar tejčt, usi an pousod tečejo, ne vjem al od navade al pa kjer je nagobarno zamudit, takuó sma muorla tejčt tud jest an Bruna. Kadar sma stopile iz trena, se mi je zdjelo, de
Marčela se je kumrala, de Angleži par katjerih onà služi so čudni ljudje. So takuó bogati, de na vjedó kam z denarjem. OčA ima dno veliko fabriko, mati veliko prodajalno, hči pa en velik bar zase an usako jutro jedó za kulcijon »močnik«. Tudi njej so ga ponujali an hualili, de kakuó je dobar. Onà pa jim je hualila našo polento an klobase. Tisti njih močnik je prou za prou »poridge« ki je ar-žene moke. Nobedan pravi Anglež ne živi brez njegà.
U Angliji je pa lepuó, kjer ljudje se ne kregajo. Ce ti ukuažejo nardit kjek k’ ti se ne da, se storiš ku de njesi zastopi-la an nardiš, kar je tebi useč an oni ti neč ne djejo.
Vičkrat se zberemo use kar nas je Slov-jenk iz naših kraju u Londri. Se pogovorimo an se smej amo, takuó de se nam zdi de smo tam domà. Zapuojemo tudi kajšno našil ljepih puojc an Angleži nas rade voj e poslušajo. Na usako vižo je pa ljeuše ta doma an zatuó ne čakamo ure, de bomo zaslužile tarkaj, de doto kupimo. Potlé se ne bomo vič zganile iz nar-ših ljepih dolin. Buojš je ankrat na dan jest ku bogatim trebušnjakom služit, ki njemajo nobedne hualežnosti.
i|!lll!lllll(lirillllllllllllllllllllll!IIIIMIt!|lll|l|IMII!lllllllllllllirllllll|l|llirilMIIIIIIIII|i|:i!|l|[|)|!|,|f|IHiliM:|iH lil I I ! III1111 HIM I I I I l lll l llll l l l lll I I IK
Nagrajeni kmetje iz Beneške Slnvenije
Ministrstvo za poljedelstvo in gozdarstvo (Ministero dell’Agricoltura e Foreste) je tudi ljetos razpisalo provincialni konkorš za prem j ati tiste kmete, ki so se potrudili izbuojšati produktiunost zemje. Naši kmetje, ki so zlo djelauni ljudje, so se še buj potrudili par djelu an tuó se je pokazalo tudi u nedejo 20. marca, kar so razdelili u Vidmu zaslužnim ljepe premje. Iz Beneške Slovenije je bilo premja-nih 32 kmetou an so usega skupaj prejeli 2,200.000 lir. Njeso se zastonj maltra-li, premjani so bili materialno an moralno. Troštamo se, de boju še drugi, tisti ki se njeso interesirali za konkors ali pa, ki se njeso ankul potrudili za zbuojšat gospodarstvo, šli od sadà naprej po poti an zgledu ljetošnjih premjanih kmetou.
Premje so dobili tile kmetje iz Beneške Slovenije:
IZ ČEDADA : Domeniš Emil 100.000 lir ; Pontoni Pavel an Fort Peter usak po 40.000 lir.
IZ ŠPETRA: Rakar Ambrož an Dorbo-
I m T3 A n rw n iinolr
Zojlo, Domeniš Olga an Fon Jožef usaK po 80.000 lir; Blazutič Marko, Cernoja Gvido, Stella Lovrenc an Karen Jožef usak po 50.000 lir.
IZ PODBONESCA :	Costaperaria	An-
ton 200.000 lir; Birtič Ivan an Kručil Andrej usak po 80.000 lir; Zorza Valentin, Batistič Valentin, Obala Lovrenc an Zorza Gildo usak po 50.000 lir.
IZ SREDENJ: Durjavič Marčel, Hvalica Andrej, Hvalica Alojz an Hvalica Anton usak po 50.000 lir.
IZ SOVODENJ : Mašera Valentin, Mašera Filip an Šekli Marko usak po 50.000 lir.
IZ GRMEKA : Trušnjak Anton 80.000 lir; Trušnjak Jožef 50.000 lir.
IZ FOJDE : Michelizza Peter 50.000 lir-
IZ PRAPOTNEGA: Pavša Anton 50.000 lir.
IZ TAVORJANE: Bini Mario 40.000 lir-
IZ NEM: Di Betta Lucijan 200.000 lir-
SLOVENSKA PISANA BESEDA
""»„„„l|"l|«„„„„'",,'»l„,..."»Il,,,,II  .>•’"
Meščanstvo v naših krajih pa si je iz bojazni pred množicami omislilo narodno stražo.
V tem času je vzniknila misel o »Združeni Sloveniji«, vendar odločujoči slovenski političen činitelj so bili konservativni Staroslovenci z živinozdravnikom Blei-weisom na čelu, ki nikakor I niso želeli biti nasprotni avstrijskim vladajočim krogom.
Že 1851 je bil v Avstriji obnovljen absolutizem, odpravljena ustava; nemški gospodarski pritisk se je še povečal.
Naše narodno življenje se je takrat izživljalo v čitalnicah, kjer se je slovenskemu malomeščanu krepila narodna zavest. Veliki narodni tabori so zajeli širše plasti slovenskega ljudstva in oživili misel »Združene Slovenije«.
Gospodarske krize so zatem poglobile jarek med kmetom in meščanom. Nazadnjaški tabor slovenskega meščanstva je s pomočjo duhovščine pognal prve korenine političnega klerikalizma. Slovenski buržuj se je nato pokril s plaščem »Narodne sloge« — klerikalci in liberalci — so sklenili pakt o nenapadanju. Slo-gaši so se zadovoljili le z najmanjšimi zahtevami; prizadevali so si le za rabo narodnega jezika v šolah in uradih.
Na vasi si je utrdil svoje postojanke klerikalizem in skoraj docela osvojil ljudsko prosveto, škof Slomšek je bil eden prvih delavcev na tem polju. Okoli deve-desetih let so se konservativci začutili toliko zasidrane, da so se odločili za jasno razmejitev; — pobudnik je bil Mahnič.
Književnost je bila desetletja pod vplivom staroslovencev. »Kmetijske in rokodelske novice«, so zagovarjale prosvet-Ijenske težnje, koristile misli združitve, 'Vendar z geslom: »Vse za vero, dom in česar j a«.
Novice so izobraževale kmeta, učile ljudi branja, uvedle so z lahkoto enoten črkopis, gajico in posredovale svojim či-tateljem — širokim slojem celo Prešernov Krst pri Savici.
Urednik Novic Janez Bleiweis je postal hlimogrede še političen voditelj Slovencev, bil je sad nezrelih slovenskih razmer.
Njegovi sodelavci so bili mnogo slavljeni pesnik Jovan Vesel Koseski, ki je Pisal navdušene pesmi brez globine, s Premnogimi slovničnimi napakami; nadalje Miroslav Vilhar, id je uspel z lahkotnimi pesmicami, katerim je znal zlomiti tudi napev. Mnoge njegove pesmi ®b celo ponarodele.
Staroslovencem naproti so se postavili hiladoslovenci, ki so se z ustanovitvijo •Janežičevega Slovenskega glasnika že Jahko veselili prvega uspeha; s Slovenskim narodom, ki je vzniknil v Mariboru, Pa so pridobili tudi svoje politično glasilo.
V pomarčnem obdobju so se razvili na-Se®u ljudstvu mnogi resni nadaljevalci Paše slovstvene tradicije.
Ge si hočemo ogledati portrete naših *Pož v času, ko je že umirala romantika in drugod v Evropi pridobil veljavo bolj kvaren odnos do življenja, ki ga v knji-^evnosti imenujemo realizem, bi v bradatih obrazih lahko našli celo vrsto pripovednikov. Vsi sicer niso dosegli evrop-
ske ravni, vendar pa so za nas opravili tisto delo, ki je bilo nujno, da smo lahko nadaljevali pot.
Ne nameravamo jih natančno razdeljevati v predalčke, na katerih so nalepljene etikete z učenimi imeni. Zadovoljili se bomo z ugotovitvijo, da je pri vseh teh naših pisateljih čutiti še nekaj romantičnega, torej težnje za olepšavanjem vsega, kar so opisovali. Pri vseh je moči zapaziti že prve poizkuse prikazovanja lesničnega življenja — brez olepšav. Vsem je skupna njih naslonitev na ljudsko, kmečko modrost — na umetniško ustvarjanje še posebej, kar se jezika tiče — našega ljudstva.
Resničnih pesnikov bi lahko našteli kaj malo. Za začetek galerije bi se lahko ustavili ob Simonu Jenku, na koncu ob »goriškem slavčku« Simonu Gregorčiču.
V dvorani, kjer bi si ogledali portrete naših pripovednikov, bi se zato srečali z Janezom Trdino, Franom Erjavcem, nato še Janezom Mencingerjem; nadalje bi se seznanili še z Josipom Jurčičem, Janezom Kersnikom in Ivanom Tavčarjem, ki bi zaključil ugledno vrsto.
Za začetek bi se ustavili še ob obeh stebrih mladoslovencev Franu Levstiku in Josipu Stritarju. Ta dva sta s svojo vsestransko dejavnostjo pomenila še nekaj več kot ostali. Ob teh dveh ne bomo prezrli še Antona Janežiča in Frana Levca.
Na prehodu k novim časom ne bomo mogli obiti še:	Frana Detelo, Masi j a
Podlimbarskega, predvsem pa Antona Aškerca.
Anton Janežič (1828-1869) ima ime — slovstveni organizator. Bil je urednik Slovenske Bčele, nadvse pomembnega Glasnika slovenskega slovstva in je bil eden ustanoviteljev Mohorjeve družbe. Njegova slovnica je doživela deset izdaj.
Glasnik je zbral vso tedaj pišočo mladino; s tem je iztrgal Bleiweisu njegov monopol. Vanj so pisali: Fran Levstik, Simon Jenko, Fran Erjavec, Valentin Mandelc, Valentin Zarnik, Janez Mencinger, Josip Jurčič, Simon Gregorčič in Josip Stritar — torej vesoljna Mlada Slovenija.
V tem času se je znova vnel boj za razumevanje, za pravičnejšo oceno majhne knjižice: Prešernovih poezij. Za to zastavo so stopale vrste mladoslovencev, za tem izrazom svobodne, človečanske misli, pristnega ljubezenskega in domovinskega čustva. Na čelu te pravde je stopil Josip Stritar s svojim uvodom k novi izdaji Prešernovih poezij.
Prva osrednja osebnost vse dobe pa je bil Fran Levstik (1831-1887). Osebnost ga lahko imenujemo, pa četudi le zaradi ene same novele, enkratne umetnine Martina Krpana.
Mož je bil vsestranski:	pesnik prvih
dobrih mladinskih pesmi, literarni kritik, pisec političnih člankov, narodopisec, jezikoslovec, prevajalec, urednik.
Levstik je, jasno, kdo bi kaj drugega lahko sploh pričakoval, prišel v nasprotje s takratnimi poniglavimi slovenskimi razmerami. Moral je preizkusiti na svoji koži pač vse, kar je bilo možno, vse kar je že takrat lahko doletelo slovenskega človeka, ki je težil k svobodni, demokratični misli — res vse od socialne stiske, do obdolži-tve, da je nemški plačanec. Vse to z njim so si privoščili konzervativni veljaki, človek bi skoraj postal črnogled in bi se zbal
m
Sì)
E
E
i
0
m
O umetnem gnojilu
Poznamo štjeri skupine (kualitete) gnojil: dušičnata, fosforna, kalijeva an jap-nena. Med dušična se šteje solitre an japneni dušik. Ta gnojila pomagajo rastlinam u rasti, posebno slabim. Z njim se gnoji predusem ozimine, kakor so pšenica, arž an ječmen, ki so slabo prezimile an se jih ne izplača prekopati. Slabe setve se potrosi s čilskim ali norveškim solitrom an tuo prej ku se muore. Zadostuje pa 100 kg na en hektar. Zemeljska mokruota ali dež jih raztopita an spravita do korenin, ki jih posrkajo an u kratkem si opomorejo. Soliter je do-bar tudi za j are setve.
Japneni dušik daje rastlinam isto hranilo, ki pa ne pomaga hitro, ker se muo-ra u zemji šele spremenit u sostanco, ki jo korenine lahko ponucajo. Zatuó ga muorate potrosit prej ku rastline začnejo zelenjet, ker drugač jih osmudi. Za j are setve: oves, sjerak, krompir, peso (bjetula) an drugim ga muoramo spraviti u zemjo, podkopati ali podorati kaj-šnih 10 do 14 dni pred setvijo, ker drugače djela škodo kaličem an mladim rastlinam. Uzemita ga 100 do 150 kg za žita, po 200 do 250 kg za sjerak, krompir an peso na en hektar.
Med fosforna gnojila se šteje tudi su-perfosfat an kostna moka. Superfosfat hitro djeluje, utardi žitne bilke, de jih vjetar ne polomi an odebeli zrnje. Tudi z njimi se pomaga ozimini, ki ji potrosimo 150 do 200 kg na en hektar. Jare setve pa ga dobijo do 300 kg. Pred setvijo se ga zmješa z zemjo an podkopa. Kostna moka je dobro fosforno gnojilo, ki pa djeluje buj počas an buj dougo, zatuó se jo daje tajšnim rastlinam, ki jo nucajo dve do tri ljeta: djeteljišča, trau-niki, venjike itd. Potrosite jo povarh zem-je ali jo podkopajte. Zadostuje 300 kg na en hektar.
Kalijeva sol je 40% kalijevo gnojilo. To gnojilo pomaga zbjeranje cukerja an škroba (amido), zatuó je potrjebna posebno sjerku an venjikam, de postane grozdje buj sladkuó. Daje se 150 do 200 kg na en hektar.
Nitrofoskal je mješano gnojilo, ki ima u sebi dušik, fosforno kislino, kalij an japno, zatuó je narbuj popouno gnojilo, ki nadomestuje usa prej povjedana gnojila. Trosi se ga pred kopanjem, de se zmješa z zemjo. Na en hektar ga nucajte
400 do 500 kil an tuo posebno na zemji, ki ni bla že več ljet gnojena s hljeuskim gnojem.
če je zemja odprta ali če napravite jame, de lahko predré gnojilo buj globoko u zemjo.
Pepeu an naši sadounjaki
Lesni pepeu je zlo dobro an djelujoče kalijevo gnojilo. U sadjarstvu se ga nuca zmješan z gnojnico an superfosfatom. Za 100 kuadratnih metru prastora se nuca okuol 20 kg pepela, 200 litru gnojnice an 4 kg superfosfata. S tjem gnojite u zguodnji pomladi, narbuojše preča, kar skopni sneg. Potrosite pepel dnakomjer-no, superfosfat pa raztopite u gnojnici, ki jo polijete po tleh. Buojš je sevjeda,
Čebulček (čebulin)
Tale mjesac je čas, de sadite čebulček. Sadite ga u varste, deleč ene od druge po 20 cm, u varsti po 15 cm. Narbuojši čebulček je lješnikove debeluosti, ki ga do polovice partisnite u zemjo. Preveč globokó usjana čebula gre rada u sjeme. Za zimski nuc pardjelejte čebulo iz sje-mana. Posjajte jo u marcu u 20 cm oddaljene varste an jo buj pozno preredči-te na 15 do 20 cm. Iz sjemana pardjela-na čebula navadno ni takuó debela kakor iz čebulčka, je pa zdrava an tar-pežna.
Kedai fse seje sjemana
Usako sjeme an usaka rastlina nucajo za kaljenje an za rast poleg mokruote tudi določeno najmanjšo gorkuoto zem-je an ozračja (ajarja). Gorkuota, par katjerih sjemana hitro skale, je par posameznih suort zlo difarenta. Ušenica nuca na primer več gorkuote kakor arž; fižol nuca za kaljenje najmanj 15" C. če je buj mraz, se ustavi rast. Glih takuó velja tud za kumare an buče. Druge suor-te zelenjave, na primer korenje an pe-teršil, kalijo an rastejo par buj nizki gorkuoti. Iz tega vjemó, de z zguodnjimi setvami ne ušafamo nimar an u usakem primeru tudi zguodnjih pardjelku, zatuó ni dobro sjati an presajati sadike, dokler njesta zemja an ozračje zadost gorka.
Ce je zemja zadost suha an sipka, sejte na primer peteršil an korenje že u začetku marca. U tistem času lahko sadite tudi zguodnji grah. Potlé sejte solate, špinačo, čebulo, por, baziliko itd.
U aprilu sejte karfjole, zguodnje bjelo an ardečo zejé, ljetne redkve (ravanele).
Fižol, nizki an visoki, sadite u začetku maja, kar se ni več bati slane. Takrat sadite tudi buče an kumare.
Sadike paradižnikov (pomodoro) an paprike sadite na vrt šele sredi maja.
kol stoji tardnuó an bo rjes opora drevesu. Takuó se tudi ne poškoduje korenin kar postavite kol k že usajenemu drevesu. Kol naj stoji nimar na južni ali ju-gozapadni (sud-ovest) strani drevesa, de ga senči an varje pred pomladansko oze-bo. Novo posajena drevesa se parve mjesce po sajenju z zemljo vred posedajo zatuó jih začasno parvežite h kolu takuó, de se lahko posedejo an ne obješejo na kolu. Že rastoča drevesa parvežite h kolu s trto ali kajšnim vezilom u obliki osmice (a forma di otto). Kar ste dva do trikrat ovili vezalo okuol drevesa an kolà, ovijte -vezilo še nekajkrat med kolom an drevesom, de nardite blazinico, de se ne drgne drevo ob kol. Koncé trte lahko zvežete, še buojš pa je, če jih par-bijete z žebljem (žrebjem) na kol. Drevesni kol naj ne bo preveč visok, ne smi-je priti do vej.
Prešernovega prerokovanja »Slep je, kdor se s petjem ukvarja ...«
Toda njegov Martin Krpan z Vrha pri Sveti Trojici je zmogel s svojo dobročud-no voljo ukrotiti Brdavsa. Na Brdavse, je že od nekdaj ostajal le slab spomin. Slabo pa človek kaj naglo pozabi. Levstikova umetnina pa bo s svojim sončnim, kmečkim optimizmom nudila veder nasmejan obraz še rodovom.
(Se nadaljuje)
Drevesni kol
že večkrat smo pisal o potrjebi močnega kolà par mladem sadnem drevju, a usednó naši kmetje še nimar djelajo puno napak. Narvečkrat vidimo k mlademu drevju parvezane kolé drobne ku fižolovke (rakle), ki sevjeda ne morejo služit drevesu za oporo. Donàs bomo še enkrat povjedali kakuó se postavi kol an kakuó se k njemu parveže mlado drevo.
Kol muora biti zadost močan, lepuó očiščen an, če se le more, prepojen (impregniran) z željezno galico ali almanj spodaj ožgan, de je buj tarpežen an ne zgnije hitro. Prti dobri so smrjekovi, še buojši jesenovi ali kostanjevi koli. Na varhu naj bo kol lepuó zaokrožen an naj mjeri almanj 4 do 5 cm v premeru (dia-metra).
Kol postavite an zabijte u izkopano jamo, prej ku jo zasujete, Takuó upičen
Cepilni vosek
Kaduor čč sam nardit domà cepilni vosek naj djela na tole vižo:	Uzemite
pol kg čebelnega voska (cera) an en kg kalofonije an tuó raztopite na ognju. Kar se popounoma raztopi, uzemite mje-šanico z ognja an dodajte tarkaj špirita, kulkor je bluó voska. Špirit dodajajte počasi an ves čas mješajte, dokler ne postane mješanica gosta ku med. Med mje-šanjem dodajte kajšnih 200 gramu olja, de postane vosek leplivejši (viscoso), če se bojite, de bi čebele pobrale vosek z dreves je dobro, de dodaste mješanici še okuol 100 gramu katrana, ki zavoj slabega duha an okusa odganja čebele.
Kakuò se odpravi uši par prašičkih
Prašičke umivajte u kreoliriski raztopini (na liter vode 2 žlici kreolina). To djelo nardite ob gorkem sončnem dnevu, de se prašički prej posušijo an se ne prehladijo. Gledejte pa, de glava ne pride u raztopino. Dobra rječ za odpravit uši je tudi DDT prašek, ki se ga natrosi med dlake. Ušafate ga u špecjarijah. Zlo važno pa je, de po zdravljenju dobro dižin-fetate tudi svinjake.
pRANCE BEVK:
Grivarjevi otroci
Trdo sta se tiščala za roke, obhajala ie groza, še spogledati se nista upala. ^ so jima napeto strmele med dreve-Sa- Ali ne bo zdaj zdaj nekaj strašnega Manilo iz gozda.
ni planilo. Nikake nevarnosti ni
®- In vendar je Tinčeta obhajal vedno
%
-	•	jv	v/Mi.ujtvi	v VUUU
strah. Bolj kot Mretko. Ta mu je *auPala in se slepo vdajala njegovemu °dstvu. Tinče pa ni vedel, kam jo vodi.
hodi prav? Navdajali so ga vedno djši dvomi. Morda prideta kdo ve kam, e he v Urni breg.
Kolovoz, po katerem sta hodila, ni bil n- Več kot enkrat sta stala na križ-^ Jd. Tu pot, tam pot — izginjale so ^ desno in na levo. Zagledala sta tudi že. Prepletale so se vse križem in izgi-Jaie v goščavi. Kaj tedaj?
^ Tinče je hodil po kolovozu, ki je bil v i' °lj izhojen. Ta gotovo vodi do strica 011 breg. če ne ta ’— kateri neki?
9.
Drevje se je razredčilo. Med vrhovi se je prikazalo nebo. Zagledala sta dve gori, eno na levi, a drugo na desni. Golico in Osojnico. Tinče in Mretka sta stala med obema, Tam je bil prelaz. Pot se je po drugi strani spuščala v nižino. Na prelazu je stalo znamenje. Na tabli je bil naslikan lovec, ki pada čez stene.
Mretka je plaho pogledala Tinčeta. Zazdelo se ji je, da nekaj ni v redu.
»Kje je teta?« je vprašala.
»Počakaj!« je rekel Tinče nejevoljno.
Stal je in gledal. Postalo mu je jasno, da sta zašla. Kreniti bi bila morala po eni izmed poti, ki so vodile na desno in na levo. Po kateri? Tega ni vedel.
Mrzlo ga je spreletelo po hrbtu. Vendar pred Mretko ni hotel kazati strahu. Jokala bi. Toda — kaj naj stori? Ako se vrneta, bi le znova zašla. Ali pa bi prišla domov. Morda v Borovnico. Tega ne. Domov ni maral, niti v Borovnico.
Srce mu je trepetalo, Obenem je užival pogled, ki se mu je nudil. Pred njim se je odpiral svet, ki ga še nikoli ni videl. Pobočje je bilo položnejše od Golice. Senožeti, polja in sadovnjaki. V bregu tuja vas, ki ni vedel imena. A spodaj dolina. In cela veriga gora.
Pogled ga je bil tako upijanil, da ga je za trennutek minil strah,. Mikalo ga je, da bi šel dalje. Saj tudi pojde. V vas stopi in povpraša, kje je črni breg. Katera pot vodi do oglarja. In potem se bo vrnil.
Prestopil se je in Mretko potegnil za seboj. Začudena ga je pogledala in mu vdano sledila.
Pred vasjo sta naletela na trop dečkov. Pasli so živino in se igrali. Videti so bili zelo razposajeni. Tinče se jih je zbal in bi se bil najraje vrnil. Moral je dalje. Hodil je počasneje in jih nezaupljivo gledal.
Pastirji so ju zagledali in prenehali z igro.
»Kje je čmi breg?« jih je vprašal Tinče.
Dečki so se poredno spogledali. Oči so jim govorile: to sta dva prava! Niso ju poznali. Prav zato se jim je zahotelo, da bi se iz njiju ponorčevali. Neki deček, ki je imel rdeče lase in zelo smešen obraz, je pomežiknil tovarišem.
»Kaj si rekel?« je vprašal. »Da si izgubil meh?«
Pastirji pa v krohot. Tinče je zardel
»Kje je črni breg?« je ponovil.
»A? Kako ti je ime?«
»Tinče.«
»Ne!« je zakričal porednež. »Kozje rogò! Kako se pišeš?« In je sam odgovoril: »Da se pod nosom obrišeš. Od kod si doma? Od tam, kjer zvonec rožlja! Ha, ha, ha!«
Dečki so se vsi trdi od smeha držali za trebuhe.
Tinče je bil užaljen. Stal je in pisano gledal. Mretka se je tako bala, da se je vsa stiskala k njemu. Dotlej ni vedela, da so tudi taki poredni dečki na svetu. V primeru z njimi je bil Tinče prava ovčka. Ko jo je znova potegnil za seboj, se je opotekla in bi bila skoraj padla.
Naglo sta hodila po klancu. Tinčetu je
©ipica no woim®
(Japonska pravljica)
Pod sveto goro Fudžijama je živel prebrisani lovec Nagajoši. Ob robu gozda je imel lepo leseno hišico in vsak dan je hc-dii na lov. Imel je srečo : vsak dan je prinašal z lova polno bisago divjačine in ob tem gojil eno samo željo, da bi ujel živo epico.
»Jo že imam!« si je mislil in domislil. Vzel je veliko skledo, jo napolnil z riževim vinom in jo postavil pod drevo kraj zelenega gozda. Tam je večkrat videl opice, ki so uganjale svoje norčije.
Opica, ki je čepela na veii drevesai, je vse videla in slišala. Dejala je: »Ne boš me ukanil, lovec Nagajoši, ne, ne boš me!« Radovedno je pomežiknila za odhajajočim lovcem in previdno splezala z drevesa. Samo pogledati je hotela, kaj je prismuknjeni Nagajoši nalil v skledo.
Iz sklede pa, je dišalo in dišalo. Tekočina v skledi se je sama od sebe ponujala: pij me! Opica pa se je na vsok moč oblizovala in cmokala z jezikom, vendar je pametno zamodrovala: »Nagajoši -je zvit. Hoče, naj pijem in nai se napijem. Niti pokusila ne bom vina, kaj šele, da bi se upijanila, kakor se upijanijo ljudje! Ne,
komaj skobacala na noge in sklenila: »Nič več ga ne pokusim, nič več, da veš lovec Nagajoši!«
Pa vendar si je, kakor da to ni nič takšnega, privoščila še en požirek in počasi splezala na vejo, kjer se je petelinila in bahala: »Nič nisem pijana, nak, tako neumna pa nisem! Ljudje se ga napijejo, da ne morejo niti hoditi, to pa se za opico ne spodobi. Opice smo bolj modre in pametne.« Utrgala je list, se igrala z njim kakor otrok in ga trgala na drobne kosce. Zazibala se je v prijetne sanje: skledica vina je še skoraj polna, vino ni premočno pa tudi ne prešibko, ko nalašč za žejo. Opica se ni prav nič bala lovca Na-gajošija, zahotelo se ji je družbe, tisoč opic, da bi se z njimi igrala ali pa tepla.
V nemirnem veselju po veseljačenju je zlezla nazaj z drevesa in že je bila pri skledici. Sama sebi je govorila: »To smo res močne me opice! Pijem in pijem, pa nisem pijana; niti glavica me ne boli, le čudno vesel in lep je nccoj ves svet!« In spet se je nehote njen gobček približal skledici in vinu. Malo je posrkala in po-
srebala — kdo ne bi pil, če je žejen. Pravzaprav ga je popila le en požirek in še nekaj kapljic; toliko ga še vrabec popije.
V skledi pa je ostalo le še za požirek vina. Opica si je rekla: »Ta kapljica, ki je še v skledici, mi ne more ne koristiti ne škoditi. Premalo ga je in preveč ga ni.« Nagnila je skledico, da je bila popolnoma prazna, glava opice pa polna vina. Pred očmi ji je vse zaplesalo: drevesa in sonce. Bila je zelo trudna.
Opico je čudno spreletelo. Ne, lovec je ne sme dobiti! Hotela je splezati na drevo, tedaj pa — štrbunk! — in opica je ležala na tleh. Ni padla, le nerodno se ji je od trudnosti spotaknilo. Pograbila je skledo in si jo položila pod glavo. Stegnila se je in zasmrčala kakor pijana.
Medtem se je vrnil lovec Nagajoši, zvezal je pijano opico in jo odnesel. Prebudila se je šele v železni kletki. Strašno jo je bolela glava, bolelo io je po vsem životu, v ustih je imela grenke sline.
Ni vedela, kako je zašla v kletko. Žalostno se je ozirala okrog in bila huda sama nase, ker se je bila upijanila.
Opice so modre in pametne, le tega še ne vedo, da kdor pokusi vino, ga tudi pije, se ga tudi napije. Kdor se ga pa mnogokrat napije, je pijanec, ki se spreobrne, kadar se v jamoi zvrne.
111111 n n n mi m 11111 m ii ii m um i in 111 n um i m i n 1111 n 111111111 n i nn n 111 M n,, m m 111 h n i111i
ne bom ga, niti kapljice ga, ne bom pokusila.«
Vendar je bilo v skledi nekaj čudovitega. Opica se ni mogla zdržati, dai bi ne bila obliznila vsaj rob sklede. Obliznila je, srknila nekaj kapljic, ozirala se za lovcem, kajti strah pred njim ni bil navaden nič, in splezala nazaj na, drevo, že se je predomislila in osladkana od vina je smuknila nazaj k skledi, od koder je tako neznansko lepo dišalo.
»I, kaj pa mi more škoditi,« je brundala sama s seboj. Kaj ji more škoditi, če se vina dotakne samo z jezičkom, če ga srkne, da potolaži žejo, en sam majhen požirek, eno samo kapljico. Ne, to je ne more opijaniti, niti glava je ne bo bolela! Le piti ga ne sme preveč, niti kapljice preveč !
Vino pa je iz skledice vse bolj in bolj dišalo. Opičin gobček pa se je kar sam od sebe nehote približal skledici in srknil nekaj drobnih kapljic. Kako se je to blaženo prileglo in pogrelo po grlu daleč do žejnega želodčka.
»He, hi!« se opica zasmeje in ne ve, kaj bi od veselja storila. Vino je bilo kakor pravo čudo, pa da bi ji škodilo? Samo požirek in nekaj kapljic ji ne more škoditi !
Nikoli v življenju se opica še ni tako prijetno počutila. Po vsem životu jo je balgodejno grelo, od ugodja je kar zaplesala okoli skledice in si brundala edino, najlepšo pesem, ki jo je znala. Skratka: bilo je kot na pravi veselici. Spet se je vrnila k skledici in srebala požirek za požirkom. To je trajalo toliko časa, da se je
Zgubjeni muš
Dan bót so živjeli dva brata, k’ so rrje li ’dnehà starega muša. Muš e jim nekega dne uteku. šli so ga gledat. Na eje-sti so srjetli ’dnega sina.
»A si vidu našega muša?« so uprašali.
»Kako je biu? Ali tak, k’ e s'jep na čampno oko, čuotast na zadnjo nogo an o nosi ta na harbatu star, zelen zàkej, u katjerem to je ječmen?«
»Ja, ja, giih ta to je! Kje si ga vidu?«
»Njesem ga vidu!« e povjedu sin.
»Kako te tuó, k’ njesi ga vidu?« so se razderli bratri. »Use vješ od muša, pa praviš, k’ njesi ga vidu!«
So ga ujeli an ga pelali ta h pretorju, kudoč, k’ e jim ukradu muša.
»A ve kudate, k’ sem sljep?« e džau sin pretorju. »Na ejesti sem vidu mušove štampenje. Štampenja njegove zadnje desne noge na nje tekaj globoka tej štampenja drugih nog. Tuo to pride rejči, k’ o je na tej nogi čuotast. Po poti ne bà trava snjedena kuj na desnem kraju. Tuó to pride rejči, k’ muš o nje vidu
trave na čampnem kraju. Zatuó o je sljep na čampno oko. Par harmu e se ustavu an se pošmulu. Ejtu sem obrje-tu sivo dlako, zelené niti žakja an ječmen, k’ e se usti od žakja.«
Kar e pretor tuo čou e bratre skléu an sina pustu jeti ta hiši.
Požž&lc je. poosoA dLoma
Za kratek čas
Mati je svojega sina lepuó učila an je med drugim tud jala, do naj ankul ne odlaga na jutri, kar lahko nardi dcnt'is.
Potle reče sin: »Mama, pa mi daj še donàs tisti kos gubance, ki si jo spravila za jutri pojest, ker jo lahko še donàs snjem.
Polžek, povedi, kje si doma: ali na gori ali v ravnici ali med bori ali v pšenici ali ob mlinu ali v pelinu ali na gredi — hitro r.ovedi!
Po žek povsodi domek ima, v hišico smukne pa je doma!
Kakuò je Joža nosù zluodja na Staro goro
Njé pravca, se je resnično zgodilo, kadar je biu žvanetu gaspuod gor z Ruonca za famoštra na Stari gori. Takrat njé še bluo ejeste iz Čedada an so muorli nosit bla.guó s košam.
Zatuó gaspuod famoštar je imeu hlapca, ki mu je hodu po dvakrat na tjedan po »spežo« v Čedad. Hlapec Ježa je biu adan velik jinak iz Nediške doline. Je bu-gu nimar svojga gospodarja an mu se nje tragaio nobedno djelo. Samuó to peco je imeu, de je nuoč an dan prežvje-ku čike an de je biu nimar žejan. S plačo, ki mu je dajau famoštar bi biu umrù za žejo, a Joža si je znti pomagat tud’ na druge viže za preganjat tisto strašno žejo. Kjer je biu parjudan so ga imjel usi rad’ an usak mu je plaču u parložnosti bučo vina al’ mu dau kajšan kos »toska-na« za čike. Samuó financoti, ki so 'mjel kasarno na Stari gori, so ga garduó gledal’ an ga nimar špegal, de kede hodi. Vjedeli so, de Joža vičkrat ponoč’ hodi tje čez konfin an de prenaša iz Avstrije cele »kampanone« cukerja, ne le za famoštra an prebivauce Stare gore, ampak de ga po skriuš prodaja še po bližnjih vaseh. Kadar so vidli, de ga zvečer nje bluó par »rožarju« v cerkvi, so ga hodil čakat po stazah okuole Stare gore an vičkrat se je trefilo, de je meu past u roké, a nimar, kar je čii financotarski »alt«, je vargu žaki dol na tla an tjeku po host, de nobena kugla. bi ga ne bila dotekla.
Kadar famoštar je biu sturu prerunat kapelo sv. Mihjela dol pod ejerkvijo, je biu stuoru naredit dol u Čedadu novega lesenega zluodja, kjer te stari je biu ves črvojeden an se je karhu od starosti.
Kadar so mu s Čedada sporočil, de naj pošje po tega novega zluodja, je famo-štar poklicu hlapca an mu je jau: »Vješ Joža, boš muoru iti po tega novega zluodja u Čedad« Joža je dno malo časa ostu brez besjede, potle je pa odgovoriu: »Vejo gaspuod, nosit zluodja so velike reči. Se je čulo pravit’, de zluodij je nosù človjeka an u svetim evangeliju se beré, de zluodij je prenašu še Kristusa iz puščave, a še ankul se njé čulo, de b’ človek nosu zluodja.« Famoštar se je zasme-jau an mu je odgovoriu:	»Nu! saj je
buojš, de se prav, de Joža je nesu zluodja, kakor, de zluodij je nesu Jožeta. Bodi bruman an puoj po zluodeja, de ga ložiš pod noge sv. Mihjela.« De puojde rajše, mu je famoštar dau dva tih sre-barnih.
Slabe voje je šu Joža v Čedad po zluodeja. Na pamet so mu paršle besjede renke mame: »muoj sinič, živi nimar v
strahu božjem an buoj se zluodeja, de te ne ponesé.
U Cedade je zmeniu tiste dva srebrnika an je pohaju od oštarije do oštarije, dok nje usé zapiu. Poznó popoudan je šu tam, kjer so hranil zluodeja, ga je naba-su tu koš, ga pokriu z žakjam an se je ložu na pot.
Cedajci so gledali za njim an se mu smejali, a ne zatuó, ker je nosù zluodeja, saj je biu z žakjam pokrit, ampak zatuó, ker je hcou kakor človek, ki ima lesene noge. Kar je paršu na »Zluodeju muost« se mu je utargala obramanca, koš mu je fleknu dol na tla an zluodej je gledc-u uon s kcša. Otroci so se mu smi-jal an mu jali: »Joža di Stara gora puorte i djaul, butilu sot il punt dal djaul.« Kar je Joža ču, de se djelajo špot iz njega je biu takuó jezen, de je preklinjau. Popadu je koš an ga vargu dol pod muost, zluodeja je pa deu u ža-kej an s pal’co odganjau ljudi, ki so se mu posmehoval’.
Kar je hodu počas gor po starmem brjegu je premišljavu, de kakuo se bo izgovarju pred famoštram, de kje je pu-stiu koš. Kar je paršu do zadnjega počivala, je biu že mrak. Financoti so vjedeli, de Joža nje bluó ves dan doma an so mislili, de je šu sigurno po cukar. Brigadir je pcšjLi po vseh stazah po ’dnega financota za ga čakat.
Začela je b’la že tarna an takrat je nekaj zašumelo v garmovju an zašlišu »alt«. Kakor de b’ ga ustrjelu je vargu dol na tla žakej an uteku po hosti. Par-taju se je u njeki grapi an čaku, de ponese financot zluodeja u kasarno. Potle je počas veljezu iz grape an šu naravnost u kasarno. Kar so mu odparli urata je zagledu sred izbe zluodja z rogmi an oku njega dosti financotu. »Aha!« je jau Joža smeje »ora vedere kontrobando« ; Joža portare diaulo, ma kvelo portare voi sua kasarma, ma non voi mene.« Finan-cotje so se zasmejal an so prosili Joža, de naj hitro nese pruoč hudiča. Joža je uzeu zluodeja an ga nesu gor u farouž. Famoštru je povjedu kakuó ga je zluodej martru ejeu dan an kakuó se mu je bilo zgodilo dol na »Zuodejem mostu«. Kmar lu se je zvjedelo po usej Stari gori, de kakuó sta se imjela zluodej an Joža an smjeha njé bluó ne konca ne kraja.
Drugi dan je zluodej že čepu tam pod nogami sv. Mihjela, med tim, ki Joža se mu smeja že punaj ljet.
Odgovorni urednik: Tedoldi V o) mir Tiska : Tiskarna L. Lucchesi - Goric»
Dovoljenje videmskega sodišča št. 47 Autorizzaz. del Tribunale di Udine N. 47.
bilo bridko, hkrati je bil srdit. Take bi jim povedal, da bi se jim povesila ušesa. Toda ni se kazalo prepirati z njimi. Bilo jih je preveč. Najbolje je, da tiho odnese zdravo kožo.
»»Ho, ho, ho!« so se krohotali za njima. »Tinče išče meh! Ho, ho, ho!«
Pobirali so kamenje in ga lučali za njima. Tekla sta, da jima je srce poskakovalo v pršili. Nista se utegnila ozreti, da bi videla, če jima sledijo.
Upehana, rdeča v obraze sta se ustavila šele na drugem koncu vasi.
Mretka je začela tiho jokati.
»Ne joči!« je rekel Tinče. »Zakaj se kisaš?«
»Lačna!« je zategnila.
Saj ni jokala zato, ker je bila lačna. 2e ves čas ji je bilo tesno pri srcu. Zdaj ni mogla več zadrževati solz.
Tudi Tinčetu je bilo hudo. Tudi on je bil lačen. Prej ni mislil na to, a zdaj se mu je kar tema delala pred očmi. Naglo se je odločil in stopil v prvo hišo ob poti.
V izbi je sedela zajetna kmetica, V naročju je držala; otroka in ga pitala z mlekom.
»Kaj pa vidva?« je vprašala, »Kaj bi rada?«
Tinče je skomizgnil z rameni. Prej je hotel prositi kruha, a zdaj ni imel poguma.
»Zakaj je jokala?« je ženska pokazala na Mretko. »Ali si ji kaj naredil?«
»Ne. Pravi, da je lačna.«
Gospodinja je prinesla latvico kislega mleka, kruha in dve žlici.
»Jejta!« je rekla.
Otroka sta použivala s tekom, ženska ju je opazovala.
»Od kod sta?«
»Iz Borovnice,« je odgovoril Tinče.
»čigava?«
»Grigarjeva?«
»O, to je pa pod Gorico. Na samoti.«
»Da.«
»Kam pa gresta?«
Tinče je pogledal Mretko.
»K teti.«
»Kje je teta? V trgu?«
»Ne. V črnem bregu.«
»V Črnem bregu? Saj tam ni nobene hiše.«
»Pri stricu Jakobu je.«
»Aha, že vem! Ta je oglar. Toda — kaj pa iščeta tu? Tu ni črni breg.«
»Zašla sva,« je rekel Tinnče; ustnice so mu zatrepetale.
»No, to je pa nekaj drugega,« je rekla kmetica. »Nazaj morata. Kar po klancu, ne po cesti. Cesta vodi naravnost v trg. Kod naj kreneta k oglarju, pa res ne vem. Najbolje, da gresta nocoj domov, jutri pa naj vama kdo pokaže pot...«
Da, da. Tinče je odložil žlico in obupno pogledal sestrico. Ni mu več teknilo.
Zahvalila sta se in odšla. Kmetica jima je dala ostanek kruha na pot.
Nekaj časa sta res hodila po klancu. Toda ko sta v daljavi zagledala pastirje, sta obstala kot olesenela.
Porednim dečkom se nista upala pred oči. Ovinkov nista poznala. In če bi jih tudi — ali naj gresta domov? Mretka pač, toda Tinče — ne ! Ušla sta — to mu je le še povečalo strah pred kaznijo. Poleg tega je zar čutil uro na prsih. Kamorkoli, le ne domov!
Tiho sta se pomuznila na cesto pod vasjo, široka in bela se
je vila okoli pobočja. Tinče je stopil nanjo, tedaj se mu je prebudila potepuška-kri. V trg! Mretka mu je molče sledila.
11.
V trgu je živel kmet, ki so ga klicali za Kocjana. Imel je velik trebuh in porasel obraz, ki ga je delail hudega. Pa je bil tudi res hud. Vedno je nad čim godrnjal, oči pa so mu bliskale okrog. Kje bi našel koga, da bi se lahko znesel nad njim? Gorje, ako je kdo le s koncem prstov stopil na njegov travnik ali na njivo! Trški dečki so bili poredni in drzni, vsi od vraga, Kocjana pa so se vendar bali.
Kozolec, ki je stal ob veliki njivi zunaj trga, je bil njegov. Prejšnji dan je bil vrgel z njega otavo, da jo znese domov-Nosil jo je do trde noči, a jo je še ostald-Tisto jutro je po zajtrku vzel koš in odšel na polje.
Stopil je v kozolec, obstal in zazijal od začudenja. Iz njegove otave sta gledali dve glavici. Bila sta Tinče in Mretka, ki sta sladko spala. Stiskala sta se drug k drugemu, da bi ju ne zeblo. Mretka je di'- / žala eno roko ovito okoli bratovega vratu-(Se nadaljuje!