Spominske slike iz svetovne razstave I. 1873. Naoertuje Jos. Levičnik, uoenik. Motto : a&ovek se nči (Dalje.)Dokler živi." Naiodska prislovica. Učna soba Švedske šole, jako prijazna in prostorna, pravilno dolga in široka, ter 7 metrov visoka dvorana, storila je v pervem hipu na me kaj prijeten vtis. Pa ni bila edino le dvorana sama, ki me je zanimala; — kamorkolj namreč sem se ozerl, zapazil sem povsod toliko Bšolskomoderne" oprave, da sem tudi tukaj, kakor v Avstrijski izgledni učilnici, sam pri sebi djal: V takej - le šoli delovati, to mora biti učitelju resnična slast Lega učne sobe bila je pravilna, od vzhoda proti zapadu obernjena; svitloba je dohajala od jutranje in poldanske strani. Na vzvišenem prostoru učiteljevem (na zapadni strani) so bile ob straneh katedre, (na kateri nahajal se je med drugim tudi predsedniški zvonec), razpostavljene table za lepopisje, narekovanje (diktando), računstvo in za glaske (sekirce = Noten), računski stroj, harmonium z množino pevskih knjig, in zemeljska obla. Pa to ni bilo še nikakor vse, kar je razpo- stavljala Švedska šola na ogled. Ob zadnji steni stale so narnreč omare s prozornimi durmi, napolnjene čez in čez z naravoslovnimi učili. Zlasti veliko je bilo nakupičenih lesnih plemen in mineralij; pa tudi dokaj fizikalnih aparatov se je ondi shranjevalo. Ob vzhodni steni stale so zopet enake (prozorne) omare z obilnimi domačiini in ptujimi prirodnimi pridelki (Naturprodukte). Vse to je bilo resnično izverstno vredjeno, in je bil po večjem vsaki pridelek vložen še v posebno steklenico (Praservativglas). Nasproti tej steni so bili (na stenskih oddelkih med okni) namičnih podslombah poleg trombe in bobna razpostavljeni večji in manjšileseni strelivni modeli, pa tudi prave puške, s katerimi se manjši in večji šolarji že precej v otroških letih vadijo v orožji, kateri uk spada ondi baje med pervotne v ljudski šoli. Kar je bilo poleg popisanih predmetov še prostora po stenah, poopete so bile z mnogoverstnimi slikami za kazavni poduk, na pr. z zemljevidi, atlanti, raznimi obrisi splošnimi in posebnimi (Detailkarten), s slikami raznih podnebij (Zonenbilder) in narodskih noš (Nazionaltrachten), kar služi dobro k zemljepisni tvarini. Tudi risanskih predložkov (Zeichenvorlagen) v obliki stenskih tabel se ni manjkalo. Kar zadeva šolske klopi, so bile priredjene vsakemu učencu posebej, in sicer tako, da učitelj k slehernemu posebej in na vsako poljubno stran zamore blizo priti. Slične so bile zelo unim, ki sem jih že v prejšnem listu popisal; največjo razliko zapazil sem pri zadnjih naslonilih (Riicklehne), ki so bila, ako se prav spominjam, komaj za decimeter široka. Po mojih mislih taka ozka naslonila dobro služijo v to, da otroci morajo vedno ravnomerno (po konci zravnano) sedeti, — posamesni sedeži imajo tudi svojo dobro stran glede miru v šoli in prostega in neoraejenega gibanja pri raznih opravilih. Posebno, posebno koristna pa se mi je še videla ena naprava, ki je bila s to učilnico združena, šolska, ali bolje: ljudska (občinska) knjigoshramba (Volksbibliothek). Prislonjena je bila namreč šolski sobi na severni strani (blizu zvišenega kraja, kjer se je nahajala učiteljeva katedra), neizrečeno mična mala izbica, zelo enako »hišnim kamratn" pri naših kmečkih hišah. Prozorna vrata peljala so v to shrambico, kjer je bila shranjena v ličnih omarah prav znamenita zbirka čedno in terdno vezanih knjig. Kakor me je zagotOvljal zvedenec, so bile knjige raznega podučnega, zabavnega, in tudi — verskega obsega. Mala mizica s stolom vred pri oknu te male sobice je prav pripravna tudi za kako drugo tiho delovanje učiteljevo. Cul sem, da so te knjižnice občinska lastnina, ker si jih one same omislijo. To da s tem Švedje ne zveršijo še vsega, ampak, — in kar je glavna stvar: oni se baje knjižnic tudi posebno marljivo poslužijo, da si v branji iščejo zabave, ved in izobraženja. Učitelj je občini ob enem tudi knjižničar. Ker je bila s popisanimi stvarrni šolska soba tako napolnjena, da kaj več v njo ni bilo lahko razpostaviti, ker bi bi)o to berž ko ne oviralo prijeten vtis, je bilo nekoliko predmetov tudi še po podstrešnih prostorih na ogled izloženih. Videti je bilo ondi mnogo raznoverstnega orodja; Švedske narodske oprave; otročjih igrač; nekoliko slikarij; mnogo šolarskih ročnih del i. t. d. Posebno zanimal me je tam abecednik z vzišenimi čerkami (Relief-Lettern) za poduk slepim otrokora, kar mi je svedočilo, da imajo Švedske začetne šole tudi za take reveže svojo hvalevredno skerb. — Oziroma na vse v tej kratki obravnavi popisano se toraj ni čuditi, ako zvedenci terdijo, da je na Švedskem celo med hudodelniki komaj t r i odstotke takib, ki ne znajo ne pisati, niti brati. Sploh moram pripoznati, da mi je vse v tej učilnici jako, jako dobro dopadlo, in se toraj nisem zadovoljil, da bi jo le enkrat obiskal, ampak skazoval sem ji dva dneva to čast! Z manoj vred izrekli so se o njej tudi mnogi drugi popolnoma hvalevredno. Bral sem pozneje enkrat posebno hvalno razsodbo nemškega strokovnjaka o tej učilnici. Med drugim zapisal je: nDas schwedische Schulhaus geborte mit seiner Ausstattung zu dem Besten, was die Weltausstellung auf diesem Felde zu bieten hatte". Pa tudi razsodna komisija svetovne razstave odlikovala je to šolo, po meni le bolj poveršno in slabotno popisano, in vso njeno notranjo opravo s podelenjem častne.diplome. čul sem poznej še iz čisto zanesljivega vira, da se je slavna Švedska vlada videla in čutila s tem proslavljenjem toliko češena, da je svojo šolsko sgrado z vso opravo vred poklonila našemu naučnemu ministerstvu na dar. Ko bi moj nasvet imel kako moč, pač bi hotel reči: — Slavno ministerstvo za uk naj blagovoli Švedsko šolo z vsemi učili vred ohraniti permanentno, ter naj bi jo postavilo na tak priročni kraj, da bi si jo vsi učeniki, ki dospejo iz posameznih provincij na Dunaj, mogli ogledati. — Kot dostavek k tej obravnavi naj še povem — ker mislim, da stvar le-sem spada — da je bil nek Švedski posestnik in fužinar — menim, da sem si prav zapomnil njegovo ime: Finspong — razpostavil v posebnem poslopju mnogo tacega, kar se zanimivega nahaja, prideluje in izdeluje na njegovem posestvu. Naj odličnejša stvar bila je, velikanski top, iz njegove železniške livarne, ki ni tehtal, nič manj, kot 145 stotov (centov). Ker ima omenjeni gospod na svojih posestvih za otroke podložnih delavcev lastno šolo, bilo je tudi iz nje marskaj prav mičnega razpostavljenega. Šolska klop vravnana je bila tudi le za enega učenca, in sprednja verhna polica imela je na pr. tako-le obliko: 1 — —¦— '•1 (štev. 1 kaže plitvo vdolbljeni prostorček za peresa, svinčnike in čertalnike; št. 2 pa tintnik.) V tem oddelku bila mi je prilika pogledati tudi bolj natančno v učne knjige Švedskih začetnih šol. Naj bolj dopadli so mi: abecedniki, berila in zemljepisnice, ker je bila v njih vsaka bolj znamenita stvar pojasnjena s prav lepimi in natančnimi ilustracijami, kar učitelju podučevanje dokaj polahkuje, mladini pa pojasnuje. Razpostavljeni učenški rokopisi bili so tudi precej čedni in lepi. Videti je bilo dalje tu mnogo djanjskih učnih pripomočkov; — posebno odlikovale so se mineralije, kakor tudi Švedska žitna in sočivna plemena, katerih zernje je bilo vsako posebej vloženo v svoje in dobro zamašene steklenice. Napisi na sprednjih straneh so tolmačili kaj je to ali uno? Po vsem tem se spoštovani g. g. sobratje lahko prepričajo, kako zelo se Švedske učilnice trudijo, mladino svojo na vse načine praktično izobraževati. Cast takemu narodu! (Dalje prih.)