TRST, sreda 21. januarja 1959 Leto XV. - Št. 18 (4172) Cena 30 lir Tel.: Trst 94-638, 93-808, 37-338 . Gorica 33-82 Poštnina plačana v gotovini UREDNIŠTVO; (JL. MONTECCHI št. 6, II. nad. — TELEFON 93-808 IN 94-638 — PoStnl predal 55» — UPRAVA: UL. SV. FRANČIŠKA « 2» — NAROČNINA: mesečna 480 lir — vnaprej: četrtletna 1300 lir, polletna 3500 lir. celoletna 4900 lir — Nedeljska številka tnesečno 100 lir, letno 1TO0 lir- ori 38 ~ Podružnica GORICA: Ulica S. Pellico 1-11. — Tel. 33-83 — OGLASI; od 8. do 12.30 In od 15. do 18. — Tel. 37-338 — CENE FLRJ: v tednu 10 dm. nedeljska 30 din, mesečno 250 din — Nedeljska: letno 1.440, polletno 720, četrtletno 360 din — Poštni tekoči račun: Založni«« auV: Za vsak mm višine v širini enega stolpca: trgovski 80, finančno-u pravni 120, osmrtnice #0 Mr. — MALI OGLASI: 30 lir beseda. tržaškega tiska Trst 11-5374 — Za FLRJ: AD1T, DZS. Ljubljana, Stritarjeva ul. 34., tei. 21-928, tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 600-70/3-37» — Miko jan je pred odhodom iz ZDA izjavil da je zadovoljen z rezultati potovanja Eisenhoiverjeva in Dullesova brzojavka - V Washingtonu se je Mikojan sestal tudi z bonnskim poslanikom - Bonnska vlada pripravljena udeležiti se pripravljalnih razgovorov «Newsweek» o spremembi ameriške politike in o «Murphyjevem načrtu za Nemčijo WlASHINGTON, 20. — Predsednik Eisenhower je poslal po državnem tajniku Dullesu brzojavko Mikoja-s katero izreka upanje, da bo Mikojan sporočil ■Hruščevu ne samo željo ameriškega ljudstva in vlade Po miru, pač pa tudi «njih prepričanje, da imajo narodi pravico izbrati si svojo obliko vladen. V brzojavki, ki jo je Dul- ------------------- es poslal Mikojanu v imenu Eisenhowerja, v svojem unenu ter v imenu drugih ameriških funkcionarjev, s Katerimi se je Mikojan raz-govarjal, je dalje rečeno: 'Znaim Vam je misel pred- scdnika Eisenhowerja, da nam ecJe število obiskov in večja izmenjava lahko pomagata, da pomo drug drugega razu-™e*i, in lahko pomaga ljud-tvu obeh držav, da skupho ezi k varnosti, k vedno bolj- — ----------------------- 1 .življenjski ravni in k na- t makne z mrtve točke, ascajoči možnosti osebnega ' azvoja. Predsednik ve, da Vi eJujete na podlagi sistema rzavnega kapitalizma, in upa, .'•le bilo za Vas koristno vi-eti napredek našega ljudstva df -50t^afh našega sistema in-nJ- ua'bega kapitalizma. Pre-Phcani smo, da je bila izkusilH Za ^as zanimiva. Za‘ oboje ^Ibustvo izraža predsedijik dPa"ie, naj bi napredovali v trajnega miru in prija-t>.» ,a’ Ki mora biti v korist t,:Sa ljudstva.« Mikojan je danes popoldne sh; al z vlakom iz Wa-hgtona v New York, od tu 1 le zvečer odpotoval z leta-L v Evropo. Jutri zjutraj se jj ^Ustavil v Kopenhagnu. go vem obisku v ZDA, je Mikojan odgovoril: »Tega ne bi vedel. Toda vsi razgovori, ki sem jih imel. v ZDA, so bili obrnjeni v to smer. Imel sem zelo prijetne razgovore s starimi prijatelji, ki jih nisem videl 22 let.» Newyorški tednik «News Week» piše. da čeprav ostane ameriško stališče glede Berlina in Nemčije uradno nespremenjeno. proučujejo ameriški vladni krogi sedaj dva mogoča načina, da se zadeva pre- ,.P.r°šnjo sovjetsko-danslcega ~ je sprejel vabilo, . ed nadaljevanjem poti- o .Moskvo govoril v danski v estolnici. s katerim se je »eh , aKu VorV 'z Washingtona v New j *■ se je Mikojan časnikar-siirot zatlvalil zaradi toplega •bo J,ima v ŽDA, Dodal je, da sovi«, , Povratku v domovino najbol'^emu ijbčstvu tolmačil rilkea v°šeila in željo ame-sim v iUc^stva po miru. «Pro- roči,«as’ nadaljeval, da spo-sl,in„. Prebivalstvu v Wa- sei,) nu *n vsem, s katerimi hvalefn srečal v ZDA, mojo jerna st zaracji toplega spre- ZsraJ.zaradi gostoljubnosti ter otelit,,f.el^e. P° miru in Pri' do o,., .u’ ki so jo pokazali . Na Sov Jetske zveze.» je Melišču v New Yorku vil, da °Jan časnikarjem izja-tatom zadovoljen z rgzul- vPrašn..i )ega potovanja. Na Vrniti ’ a'* se misli kmalu "*■ v ZDA, je odgovoril: s r°i a.N se je medna- *preVEOH ZE>A - "iseni ”1 ? za taKe njčrte; ae odpotoval.« N.a _, 3«nip __ • j__ ••»n, '"•••im Položaj izboljšal po nje- """•"iiiiiiiHMiiiiiinuiiiiiiiinifu, danes G 7 %niVni neposredni pozi-Vr^jeznltat obiska pod-!*lkoi?nika sovjetske vlade $a s n.a v ZDA je v tem, Kstpnri/6 n° °Deh straneh P°i;e , vsal nekaj dobre fatijn a.., ras9ovore in poga-*reneh„ieprav s tem n* le Venn hladna vojna, se hejše narle ustvarilo ugod-j Zrnčje, ki bi z na-?riPeDni ro voljo lahko do kalnega iz-!'e0a sedaj zelo hlad- ezkon*a^a' Nemogoče je '■atije _c,n° . nadaljevati se-tt bi anle napetosti, ne nih nfH. Pripeljalo do usod-f°trebnn ’ ža^° le nujno sprejeti politiko K9odnp en°e. Sedaj je treba Siti s ezultate obiska utr-lke9a razvoiern dvostran->STuien.SO(telovanja med jQvtni t ameriškimi dr-*ače,;tn s°vjetsko zvezo skeiinarodnihVanie odprtlh ilWu pl\h vprašanj v etinjcJ1 atconttimi interesi ■arOdov Pr^,no.sti° drugih , PazitL mtkojanov obisk >°dek J mednarodni do-aietek moral pomeniti v°rih jn 0,’e dobe v razgo- ^°Sn0 PZaJrjih za med' > Z*to 4 delovanje. lo haIL 0bisk Mikojana Sie lVe le ™ sode-iH^ikiimi h Združenimi a-» 1lsko g1 državami in So-nJiršern 1*°’ temvec tudi sr ^0.1 j*.1711*1*1- Obisk je Osehrif!n°St neP°-z?,lvtiHmi snlh stikov med S*° državniki. Poka- p ?e?l Do ni' druge poti l dob^anj. in da bi se 9lavni°h°iuinri napori Sfc*eetn“ lahk° ^ ustvarila čfr štew^?°va 2a re.še-1.^1- , D1 perečih vnra- k, perečih vpra- $SeViViW' da m. Z?ha retat ni nic k»n-c'd*t^endar' tudi ni mo- on,£Ve murda ,r bodnfere °vire in UhlaiUnZ Pogajanja nezaupanje. V članku pod naslovom «Zgodovinska sprememba a-meriške politike glede Nemčije« piše list, da proučujejo sedaj naslednji dve rešitvi; 1. Konfederacija obeh Nemčij z začasnim obstojem v pričakovanju dejanske združitve na podlagi svobodnih volitev. 2. Zahodnonemška prestolnica naj bi se iz Bonna prenesla v Zahodni Berlin in navezali naj bi se uradni odnosi med Zahodno in Vzhodno Nemčijo. Revija dodaja, da je med. diplomati v NATO ta načrt znan pod imenom «načrt' Murphy», ker ga je pripravil ameriški podtajnik Robert Murphy. List piše dalje, da so ZDA obvestile diplomate NATO v Washingtonu, da bodo spomladi sklicali konferenco o Nemčiji na visoki ravni ob udeležbi ZDA, SZ, Velike Britanije in Francije Ameriški poslanik Bruce je Adenauerja zaupno in odločno obvestil, da je za Zahodno Nemčijo prišel čas, da se sprosti ameriškega varušfva in da poseže v borbo za Berlin in za združeno Nemčijo, ki naj bi bila usmerjena na Zahod Prenos prestolnice v zahodni Berlin in razmestitev nemških čet v mestu, nadaljuje list, naj bi bila utež proti slehernemu sovjetskemu sklepu, da prepusti vzhodni Berlin vzhodnonemški vladi. Priznanje vzhodnonemške vlade, ki ga tudi priporočajo Adenauerju, pa naj bi imelo namen omogočiti Zahodni Nemčiji, da prodre v Vzhodno Nemčijo in služi kot «privlačna sila za elemente, ki so naklonjeni Zahodu«. Sinoči je imel Mikojan kratek razgovor z zahodnonem-škim poslanikom v Washing-tonu. Grevve se je z njim .raz-govarjal na sprejemu, ki ga je priredilo sovjetsko poslaništvo diplomatskemu zboru. Pozneje je Grewe izjavil časnikarjem, da je Mikojan izrekel željo po dobrih in miroljubnih odnosih med Nemčijo in SZ, on pa mu je odgovoril, da «je Nemčija mnenja, da je potrebno iskati praktična sredstva za navezavo teh miroljubnih odnosov med obema državama.« Mikojan je omenil tudi nemške meje in Grewe je odgovoril, da ta zadeva ni še urejena. Zahodnonemški zunanji minister von Brentano pa je skupini demokristjanskih poslancev v Bonnu izjavil, da je bonnska vlada pripravljena udeležiti se skupno s štirimi velesilami pripravljalnih razgovorov o nemškem vprašanju, kakor je predlagala sovjetska vlada. Dodal je, da njegovo ministrstvo in zunanja ministrstva drugih zahodnih držav že delajo priprave za te razgovore. Pripomnil je. da bi se morale zahodne države in Zahodna Nemčija skrbno pripraviti na take razgovore. Zatem je von Brentano izjavil, da njegova vlada slej ko prej zavrača sovjetske predloge o Nemčiji, vendar pa je pripravljena udeležiti se pripravljalnih razgovorov, ki naj bi po mnenju sovjetske vlade pripeljali do širše konference o mirovni pogodbi. Von Brentano je tudi izjavil, da bo vsak sistem za združitev Nemčije tvegan, toda smoter bonnske vlade je. prepričati se, da gre za »preračunano tveganje«, ki naj jamči da «se ne bo zmanjšala ali zgubila svoboda, ki jo Nemčija sedaj ima«. V zvezi z razgovori državnega podtajnika Dittmanna v ZDA je von Brentano izjavil, da ni nobenega znaka, ki bi dal misliti, da misli ameriška vlada spremeniti svoje stališče o nem- škem vprašanju. Tiskovni urad socialdemokratske stranke Zahodne Nemčije pa je objavil izjavo, v kateri pravi, da mora zahodnonemška vlada po razgovorih med Eisenhowerjem in Miko-janom v najkrajšem času poslati skupno z zahodnimi drža. vami sovjetski vladi svoje predloge tako glede Berlina, kakor glede združitve Nemčije. Izjava pravi, da «je možnost kompromisa v zraku in nič ni bolj lažnega kakor trditi, da dokler se govori o nas. se ne mora zgoditi nič nevarnega« Med nemškimi strankami ni nobenih nesoglasij, kar se tiče stališča, da so sovjetski predlogi zanje nesprejemljivi. O-pozicija pa obsoja vlado, da je do sedaj samo negativno odgovorila na sovjetske predloge, obtoževala opozicijo in Moskvo toda ni nič povedala o morebitnih predlogih Zahoda. Ministrski podpredsednik vzhodnonemške vlade Walter Ulbricht je sinoči izročil sovjetskemu poslaniku v Berlinu odgovor na sovjetsko noto, ki je predlagala sklenitev mirovne pogodbe z Nemčijo, V odgovoru je rečeno, da vzhodnonemška vlada v celoti odobrava predlog sovjetske vlade za čim hitrejše sklicanje mirovne konference, ter izreka pripravljenost udeležiti se te konference in tudi pripravljalnih razgovorov med štirimi velesilami. V ostalem ponavlja »dgovor vse argumente in obtožbe, ki jih vsebuje sovjetska nota. Odložena do 15. marca uveljavitev zakonika o cestah RIM, 20. — Komisiji za javna dela in za transporte v poslanski zbornici, ki sta se danes sestali, sta soglasno sklenili, da b.o novi zakonik o cestah stopil v veljavo šele 15. marca. Vs1. navzoči so namreč ugotovili, da spričo velikega števila spreminjevalnih predlogov ni bilo mogoče pravočasno vnesti v zakonih vse tiste spremembe, ki so se tudi vladi zdele potrebne. Na seji je bil navzoč tudi minister za transporte Angelini, ki se je s predlogom za odložitev strinjal. Medtem bo pododbor, ki ima nalogo koordinirati 463 predloženih spreminjevalnih crediogov, nadalie-vr svoje delo. Mikojanovo letalo NEW YORK, 20. — Predstavnik družbe «Panamerican» je nocoj izjavil, da se je letalo skandinavske letalske družbe, s katerim je odpotoval Mikojan, moralo vrniti, ko je letelo nad Atlantskim o-ceanom, in sicer zaradi požara, ki je nastal v motorju št'. 1. Letalo je srečno pristalo v New Foundlandu. Argentinska vlada spravlja državo v odvisnost od ZDA Z mobilizacijskimi ukrepi in grožnjo z vojaškim sodiščem je vlada dobila v roke delno kontrolo položaja ■ Splošna stavka je neokrnjena na industrijskem področju WASHINGTON, 20. — Glo-| nacionalno neodvisnost. O tem boko sem ganjen ob prihodu pričajo dogodki v Venezueli, Minister Togni podal Prve posledice kongre PSI Saragat se vrača k centrizmu? - Pred nadaljnjim popuščanjem vlade javnim nameščencem? - Poslanci bodo razpravljali danes o aferi Giuffre (Od našega dopisnika) RIM, 20. — Glavna novica današnjega dneva je nenadna ostavka ministra za javna dela Togrjija. Namesto da bi prišel danes na sejo vlade, je poslal Fan-faniju pismo, da podaja ostavko, ker sta poslanska komisija za javna dela in komisija za promet soglasno klenili, da začne novi cest- ni zakon veljati šele 15. marca namesto že 31. t. m. kot je zahteval Togni in kot je bilo prej že določeno. Sklep obeh komisij pomeni baje žalitev ministrovega ugleda. Ostavka se tolmači na dva načina. Nekateri so mnenja, da je hotel Togni kot znani desničarski prvak v KD prispevati z ostavko k padcu Fanfanijeve vlade. Drugi pa mislijo da Fanfani ne bo i-mel z ostavko težav in da bo Tognija lahko prepričal, naj ostavko umakne. Ce se to ne bo zgodilo, bo moralo priti do izpopolnitve vlade in s tem bo prišlo v nevarnost dosedanje ravnovesje in s tem tudi nevarnost vladne krize. Morda pa ostavka tudi ni brez zveze z izidi kongresa 'PSI. Na sami seji vlade so verjetno tudi o tem razpravljali. Vendar pa so bile glavni predmet seje zahteve državnih nameščencev. Ko so po seji no-ninarji vprašali Fanfamja, ali bo zvišanje plač povezano s povišanjem cen in davkov, je predsednik vlade to zanikal. Po drugi strani pa kaže, da je vlada pripravljena še za nekaj milijard popustiti. Kot je znano je bilo včeraj govora o 74 in pol milijarde. Sicer pa je vlada odobrila nekaj ukrepov redne uprave. Danes so se sestali tudi sindikalni zastopniki vseh treh sindikatov, da bi zavzeli stališče o včerajšnjih vladnih predlogih. Koordinacijski odbor CGIL je po sestanku objavil izjavo, v kateri poudarja, da je stališče vlade še nadalje negativno glede nekaterih važnih zahtev, ker vlada noče slišati o povišanju na 2000 lir dodatnih družinskih doklad in o razširitvi teh doklad tudi na upokojence. Isto velja za povišanje plač v zvezi z večjo draginjo od leta 1956, za pravično ureditev periodičnih poviškov, ureditev prav- nega stanja nameščencev, sistematizacijo osebja izven sta-leža itd. Vlada še vedno ni sprejel? predloga glede povezave gibljive lestvice z indeksom življenjskih stroškov. Zaradi vsega tega vladni predlogi ne zadovoljujejo pravičnih zahtev državnih uslužbencev in bo potrebno’ ponoviti sindikalno akcijo. Zato bo CGIL ta svoj predlog poslala ostalim sindikalnim organizacijam, da bi se skupno dogovorili glede proglasitve stavke. Zastopniki sindikatov CISL in UIL so prav tako izrazili nezadovoljstvo glede vladnih predlogov, vendar pa so pripravljeni sodelovati v odboru strokovnjakov, ki ga je predložil Fanfani, tako da se jim ne bi moglo očitati, da niso poskusili vse, kar jim je bilo predloženo. Zastopniki obeh sindikatov vztrajajo zlasti pri zahtevah glede pravnega stanja nameščencev, glede periodičnih poviškov in glede nameščencev izven sta-leža. Tudi zastopniki DIRS TAT so z vladnimi predlogi nezadovoljni in bodo o nadaljnjih akcijah sklepali ponovno 23. t. m.. Podobnega mnenja je tudi medsindikalni odbor (šola - avtonomni -CGIL) glede glavnih zahtev. Posamezne organizacije, ki so zastopane v odboru se bodo še posamezno sestale in o svojih sklepih poročale na bodočem skupnem sestanku. Medtem pa je še vedno v središču pa/.nje izid kongresa PSI, ki je imel nenavaden odmev predvsem na današnji seji socialdemokratskega vodstva, ki je na predlog Sara-gata sprejelo resolucijo, za katero kar trije člani vodstva niso mogli glasovati. To so Barnabei, Dalla Chiesa in sindikalist Viglianesi, ki pa so poudarili svojo »zvestobo stranki, v kateri se bodo še nadalje borili za socialistično enotnost.* Saragat je v resoluciji pokazal svojo največjo slabost s tem, da v njej še prav posebno poudarja, kako je kongres PSI vplival »s Debre pripravlja revizijo sistema upravnih volitev Proučuje se načrt, ki naj izloči iz občinskih uprav čim večje število komunistov in naprednih predstavnikov PARIZ, 20. — Upravne volitve bodo v Franciji drugo ali tretjo nedeljo marca. Zadevni sklep o tem oodo verjetno objavili jutri po seji vlade, ki se bo sestala pod De Gaullovim predsedstvom. Po mnenju opazovalcev namerava Dehrejeva vlada začeti dvojno ofenzivo, in sicer na političnem ter na gospodarskem in socialnem sektorju. V prvem primeru namerava vlada izriniti čim večje število komunist ičnih predstavnikov in njihovih zaveznikov iz občinskih uprav. /.at®J(R%iapo-veduje sfrfjem, novega zakona z večinskim sistebnom tudi za upravne volitve. Sedanji volilni zakon določa večinski sistem samo za občine, ki ne dosežejo 9.000 prebivalcev, za ostale velja proporcionalni sistem. Zveza za novo republiko in zmerni zahtevajo enostavno raztegnitev večinskega sistema na vse občine, demokristjani in socialisti pa bi hoteli njegovo raztegnitev na občine, ki imajo do 30.000 prebivalcev. Poleg tega se govori tudi o leformi upravne razdelitve v Franciji, s tem da bi se zmanj. šalo število departmajev. Gospodarska stran Debreje-ve ofenzive pa se tiče dveh vprašanj: cen in mezd in gospodarskega razmaha, ki naj temelji nn investicijah, zlasti inozemskih. Vlada bo skušala na kak način vzpostaviti ravnotežje med cenami in , mezdami, če hoče preprečiti nova sindikalna gibanja. Ker je glavni namen varčevalne politike začasno znižati življenjsko raven prebivalstva, ni pričakovati novega zvišanja mezd in plač. Toda vlada je predvidela zvišanje minimalnih zajamčenih mezd. O tem bo verjetno odločala na svoji jutrišnji aeji. Govori se. da bodo te mezde zvišane za 5—7 odstotkov. Opazovalci se sprašujejo, ali ne bo zvišanje minimalnih mezd vplivalo tudi na druge mezde. Na vsak način bo od tega odvisno tudi nadaljnje gibanje cen. Kar je tiče investicijske politike so danes napovedali nove ukrepe, ki naj omogočijo dotok tujega kapitala. frakcionaškim poskusom na nekatera obrobna področja PSDI«. Ta obrobna področja so namreč socialdemokratski levičarji, ki so na milanskem kongresu prejeli nič manj kot 42 odstotkov glasov, t. j. glasove skoraj polovice vsega članstva stranke. Po mnenju Saragato-ve resolucije jt? kongres PSI potrdil nadaljnje sodelovanje s komunisti v sindikatih in v lokalnih upravah in zavrnil socialdemokratsko ponudbo o združitvi, medtem ko je »demokratična alternativa« PSI zgolj »najbolj očitna manifestacija nenehnega frontizma PSI«. Končno resolucija poudarja, da so socialdemokratski levičarji »v zmoti, če mislijo, da ni več pogojev, ki so povzročili leta 1947 razkol v tedanji socialistični stranki na kongresu v palači Barberini« in zaradi tega poziva levičarje naj svoje stališče spremenijo.' Ta Saragatova resolucija je presenetila celo demokristjan-ske levičarje, ki se vprašujejo, ali se morda Saragat ne namerava vrniti k centrizmu in morda misli že sedaj na možnost ponovnega sodelovanja z liberalci Mnogo polj pozitivno je o-cenil izid kongresa PSI tajnik republikanske stranke O-ronzo Reale, ki je poudaril zlasti avtonomijo PSI in obvezo kongresa glede demokratičnih metod. Vendar pa Reale kritizira «neplemenito stališče Nennija do Saragata«, Lelio Basso pa je izjavil, da je 57 odst. glasov, ki jih je prijel Nenni, premalo za vo-ditelja, ki vodi stranko že 35 let. Po enomesečnih počitnicah se je danes sestala poslanska zbornica, jutri pa • se bo sestal tudi senat. Poslancem je odgovarjal med drugim tudi državni podtajnik v zunanjem ministrstvu Folchi glede ita-lijansko-jugoslovanskega sporazuma o ribolovu. Dejal Je, da je vlada pri tem upoštevala v prvi vrsti slabe razmere italijanskih ribičev in kršitve dogovorov ter ravnanje jugoslovanskih oblasti v primeri zaplembe italijanskih ribiških čolnov. Folchi je dejal, da bodo z novim sporazumom interesi italijanskih ribičev zaščiteni. Hkrati pa bodo ti ribiči imeli nadaljnje koristi zlasti v srednjem in južnem delu Jadrana. Končno je poudaril, da bo izvajanje sporazuma tem uspešnejše čim boljši bodo odnosi med cbema državama. Jutri bodo poslanci razpravljali o rezultatih parlamentarne preiskave afere Giuffre. S tem v zvezi je bilo predloženih pet resolucij poslancev KPI, PSI, KD, PLI in MSI ter dve interpelaciji poslancev PNM in PNP. Senatorji pa bodo razpravljali jutri o zakonskem predlogu za trge, katerega besedilo je senat že odobril z znanimi spremembami vladnega predloga. Kot je znano, je v senatu sprejeto besedilo pozneje poslanska zbornica zavrnila. A. P. ------- Pred Titovim obiskom na Cejlonu COLOMBO. 20. — Maršal 1 ito ho jutri ob 8. uri prispel na šestdnevni obisk v Colom-bo. «Frepričan sem, da bo obisk predsednika Tita razširil in poglobil prijateljske odnose in medsebojno razumevanje med našima državama« je izjavil danes jugoslovan- skim novinarjem predsednik cejlonske vlade Salomon Ban-daranaike, ki je dodal, da ljudstvo Cejlona ve za borbo narodov Jugoslavije in za junaška dejanja predsednika Tita. «Maršal Tito, je izjavil Bandaranaike, simbolizira v svoji nsebnosti napore, borbe in težnje narodov Jugoslavije. Titova osebnost je tu zelo dobro znana in ga z nestrpnostjo pričakujemo«. Ko je govoril o razvoju Cejlona v pogojih neodvisnosti, je Bandaranaike opozoril, da je bilo potrebno cejlonsko ljudstvo osvoboditi kolonialnih ostankov in vskladiti njegov razvoj z objektivnimi možnostmi in posebnostmi dežele. «Mi želimo biti prijatelji z vsemi. Cejlonska politika bi se lahko imenovala nev-tralizem in koeksistenca«. Bandaranaike je poudaril, da se danes v svetu vedno bolj slišijo glasovi izvenblo-kovskih držav, ki imajo vedno močnejši vpliv na svetovno javno mnenje. Ugledni cejlonski politik in član vodstva cejlonske socialistične stranke dr. KolVin de Silva piše v delavskem listu »Dinamina«, da predsednik Tito obiskuje azijske države kot odposlanec mednarodnega miru in dobre volje. »Predsednik Tito, poudarja de Silva, obiskuje danes države, ki so neodvisne v mednarodnih odnosih in kot take same odločajo o svoji politiki. Te države niso povezane z bloki, zato daje njihovo tesno sodelovanje možnost, da se prepreči nov svetovni spopad, kar je v današnji atomski dobi velike važnosti«. v to lepo prestolnico, da o-sebno izrazim srečna čustva prijateljstva, ki družijo naši dve republiki," je dejal predsednik Argentine Artur Fron-dizi ob prihodu v Washington danes popcldne ob 18. uri (po srednjeevropskem času). Ob prihodu ga je pozdravil predsednik Eisenhower. Frondizi je poudaril, da je prvi predsednik Argentine, ki je prišel na obisk v ZDA, toda vezi med obema državama so bile vedno tesne in krepke. Seveda pa Frondizija na obisku v ZDA ne spremlja posebna dobra volja. Razmere doma so take, da je odsotnost predsednika dokaj nerodna zadeva. In če se je odločil Frondizi za to pot prav zato, da bi se mu posrečilo čim prej vsaj deloma normalizirati razmere v Argentini, je pa tudi res, da opozicija že v naprej neprijazno gleda na ta njegov obisk. Številni opazovalci So sicer mnenja, da ima vlada položaj v rokah, zlasti ko je uvedla mobilizacijsko stanje za uslužbence podjetij mestnega prevozništva. Ukrep je bil sprejet preteklo noč na seji. vlade pod predsedstvom Joseja Guida, predsednika senata, ki nadomešča odsotnega predsednika Frondizija. Po tem ukrepu bodo vse osebe, ki- ne pridejo na delo, predane vojaškemu sodišču. Zdi se, da so-že zjutraj začeli spet voziti številni avtobusi, filobusi in tramvaji državne lasti, kakor tudi transporti, ki so v rokah privatnih podjetij. Vojska že od včeraj straži remize, podzemeljska železnica pa je pod nadzorstvom orožnikov delala skoraj normalno. Tudi trgovine so se pričele odpirati. Splošna stavka je na svoj tretji dan neokrnjena samo v industrijskem področju, medtem ko se stanje v velikih središčih pričenja polagoma normalizirati, kolikor se seveda lahko imenuje normalno stanje, če se v vsakem vozilu (avtobusu, tramvaju itd.) vozi vojaška straža. Časopisi pa niso izšli. Vendar pa Ijo najbrž danes stavka zaključena. Posamezni sjndikati — peronisti, protikomunistični socialisti ter komunisti ir neodvisni — so ukazali stavkati' še danes, toda protikomunistični socialisti bodo danes zvečer nehali stavkati in verjetno bodo isto napravili. peronisti, ki so že objavili poročilo, v katerem govore o «popolni zmagi ljudskih organizacij«. O aretacijah se govori, da jih je bilo od sobote 200. Nekateri opazovalci pa domnevajo, da nikakor ni izključeno, da vlaua postavi izven zakona tako komunistično stranko kot «justicialistično» gibanje (nasledniki peroniz-ma), ki jih dolži 'glavne krivdo za stavke. Možno je tudi, da bodo izključeni iz sindikatov, ki stavaajo, njih vodilni organi ter na njih mesto postavljeni vladni komisarji. Tajnik komunistične stranke Argentine Codovilha je imel pred dnevi referat pred razširjenim plenumom CK stranke. Ko je govoril o položaju v Latinski Ameriki, je lekel, da dežele Latinske A-raerike nočejo biti več »rezerve imperializma«. Te dežele se vedno bolj vključujejo v skupno borbo kolonialnih in odvisnih dežel za svobodo in Kolumbiji, Argentini, Cilu, Braziliji, Urugvaju in nedvomno tudi zmaga kubanskega ljudstva proti diktaturi. Potem je Codovilha govoril podrobno o gospodarskem in finančnem položaju Argentine. Podčrtal je, da je treba znatno poslabšanje gospodarskega položaja v zadnjem času v veliki meri pojasniti s težnjami tujega in predvsem ameriškega monopola, da argentinsko gospodarstvo podredi svojim koristim. Ko je analiziral tako imenovani načrt ustalitve argentinskega gospodarstva, ki ga je vlada sprejela jn ki je sestavljen s pomočjo Mednarodnega denarnega fonda, je Codovilha dejal, da bo ta načrt privedel Argentino v neposredno odvisnost od ZDA na vseh področjih gospodarske in finančne dejavnosti, z vsemi posledicami, ki iz tega izhajajo. Ta načrt, je rekel Codovilha, bo privedel do obubožanja ljudstva in do še večje obogatitve izkoriščevalcev. Kot je bilo napovedano, so tako imenovani demokratični sindikati, ki jih vodijo večinoma socialisti, desni radikali in liberalci, pozvali svoje pripadnike, da gredo opolnoči spet na delo. Omenjeni sindikati so se udeležili stavke, sledeč pozivu peronistov in komunistov. «»------- Hroščev sprejel črnskega pisatelja Duboisa MOSKVA, 20. — Hruščev je danes sprejel ameriškega črnskega pisatelja Williama Du-boisa ter njegovo ženo Shir-ley Graham, ki je tudi pisateljica. Med drugim so govorili o sredstvih za izboljšanje odnosov med SZ in ZDA. William Dubois je postal na moskovski univerzi častni doktor zgodovinskih ved zaradi «velikih uslug znanosti ter zaradi svoje odlične vloge v svetovnem naprednem gibanju*. iiiiiiiiiiiiiiiiiimiiii n imitiiiiitimimiii 111111111111111 mm imuni mi, imii MHitiimniiiiiiiiimi it Eisenhowerjeva poslanica o ameriškem gospodarstvu Predsednik daje spodbudno sliko o gospodarskih perspektivah ZDA imiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiimiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiimiiimiiiiiiiiimniiiiiiiimiHuiii W ASHINGTON, 20. — V svojem gospodarskem poročilu, ki ga je danes sporočil kongresu, prikazuje predsednik Eisenhower spodbudno sliko o gospodarskih perspektivah ZDA. Predsednik pravi, da ima vzroke verjeti, da se bo gospodarski dvig, ki se je pokazal v ZDA v zadnjem trimesečju lanskega leta, v prihodnjih mesecih nadaljeval. Po mnenju Eisennowerja je obnovitev industrijskih in trgovskih investicij, katerih skrčenje leta 1957 je bilo eden izmed vzrokov recesije, ((morda že v teku« in v kratkem je pričakovati likvidacijo industrijskih in trgovskih presežkov. Zatem pravi predsednik, da je treba gospodarski razmah nadaljevati ob povezavi z u-staljenimi cenami in vlada se bo trudila, da to doseže z zdravo finančno politiko. V svoji poslanici poziva prebivalstvo, naj sledi temu zgledu na vseh področjih. Predsednik pravi tudi, da je način, kako je ameriško gospodarstvo premagalo v Začetku leta 1958 recesijo, pokazal, da je to gospodarstvo 'v temeljih zdravo. Zatem izreka zadovoljstvo nad gospodarskim dvigom v zadnjih letih v Zahodni Evropi in na Japonskem in pravi, da je namen ameriške zunanje gospodarske politike »ohraniti medsebojno varnost, ustvariti ugodne pogoje za izmenjavo med državami in pomagati gospodarskemu razvoju svobodnega sveta«. Predsednik odobrava zatem sprostitvene ukrepe v izmenjavi, ki so jih uvedle države Zahodne Evrope, ter uveljavitev skupnega tržišča. Pri tem pa pioudarja, da ZDA kot podpisnice sporazuma o carinskih IIIIIIIIItlllllllllllllllllillllllllllillllillllllllllllllllliifiiHiiii Mac Millan se strinja z Dullesom o več metodah za združitev Nemčije Poudaril je, da dosedanji diplomatski sliki s Moskvo kažejo na obojestransko željo, da pride do pogajanj LONDON, 20. — Predsednik britanske vlade Mac Millan je v spodnji zbornici izjavil med drugim; ((Svobodne volitve so najbolj naravna metoda za združitev Nemčije. Toda to ni edina metoda.« Mac Millan je to odgovoril na vprašanje Be-vana, ki ga je vprašal, kaj misli o nedavnih Dullesovih izjavah. Omenil je zatem zahodni predlog o sklicanju konference v zvezi z Berlinom in nadaljeval: ((Pripravljeni smo začeti razgovore s sovjetsko vlado o katerem koli predlogu, ki naj bi uresničil združitev Nemčije v svobodi.« Izjavil je tudi, da nedavni diplomatski stiki z Moskvo dokazujejo obstoj želje do pogajanj na eni in na drugi strani, in je pripomnil; «Mi zato pripravljamo odgovor ob posvetovanju z našimi zavezniki.« Na neko vprašanje Gait-skella je Mac Millan odgovoril: «Združena Nemčija ne bi bila svobodna, če ne bi mogla voditi lastne zunanje politike zlasti kar se tiče njenega morebitnega pristopa k NATO.« Nadaljeval je: ((Nemčija se mora združiti in vlada združene Nemčije mora imeti prostost, da izbira svojo zunanjo politiko. Strinjam se z Dui lesom, ki pravi, da je več ko ena metoda, da se doseže ta združitev. Se dalje se bom tiudil, da bodo odgovor, ki ga bomo poslali na zadnjo sovjetsko noto, v celoti odobrili naši zavezniki.« Na vprašanje o dnevnem redu morebitne konterence s Sovjetsko zvezo je Mac Mnlan omenil, da je Sovjetska zveza v svoji noti izrekla željo, naj se morebitni sestanek omeji na proučevanje nemškega vprašanja, ter je dodal: »Mi bi rajši vključili v dnevni rea tudi vprašanje evropske varnosti. Ne mislim dlakocepiti z besedami in če bi lahko našli formulo za tako konferenco, ne da bi zavrnili en pred.og namesto drugega bi jo sprejel tudi na podlagi bolj omejene formule, kakor predlagajo Kusi, toda s pogojem, da bi med razgovori bilo mogoče preiti tudi na širšo izmenjavo misli,» Na neko vprašanje laburističnega poslanca Shintvella je Mac Millan izjavil, da sta a-meriška in britanska vlada v tesnem stiku v zvezi z nemškim vprašanjem ter da je potrebno upoštevati tudi stališče Francije in Zahodne Nemčije. Tudi predstavnik Foreign Officea je izjavil, da se med zahodnimi državami nadaljujejo posvetovanja glede zad njih sovjetskih predlogov o Nemčiji. Dodal je, da niso gle- de tega navezali nobenega str ka s sovjetsko vlado. Zatem je predstavnik izjavil, da rajši ne komentira vesti ne katerih časopisov o možnosti sestanka štirih na kakršni kou ravni v zvezi z nemško zadevo. Izjavil je tudi, da je angleška vlada dobila popolno poročilo o Mikojanovih razgovorih v ZDA. hi pa hotel komentirati tega, kar je neki časnikar označil kot »upadajoče navdušenje«, ki ga je Mikojan pokazal ob koncu svojega bivanja v ZDA. Na današnji seji v spodnji zbornici je znova prišlo do prerekanja tudi v zvezi z napadom na Suez. Laburistični poslanec Levvis je pozval vlado, naj svečano izjavi, da vlada ne bo več izvršila napadov in ne bo začela nobene oborožene akcije več, ne da bi obvestila OZN, razen v primeru, da bi Velika Britanija ali pa neka država Commonvvealtha ali pa neka zavezniška država Anglije postale žrtev nabada Mac Millan je odgovoril da gre ta predlog predaleč.' ker v nekaterih primerih mora biti akcija, zato da je učinkovita, nagla, kakor se je zgodilo lansko leto z ameriško intervencijo v Libanonu in z an gleško intervencijo v ■Jordaniji, tarifah vztrajajo, da morajo vsi regionalni sporazumi pripeljati d0 bolj ugodnih gospodarskih odnosov z drugimi državami. Zatem omenja sklep o zvišanju kapitala mednarodne banke in mednarodnega denarnega sklada ter načrt o ustanovitvi regionalne banke za Latinsko Ameriko. ZDA so tudi že sporočile, da bodo podprle mprehitpo ustanovitev regiona!»ega<>w!l*«da'L*a gospodarski razvoj arabskih držav. Zatem našteva nekaj podatkov o gospodarskem položaju ZDA ob koncu lanskega leta in pravi; »Upoštevajoč sezonsko valovanje je število zaposlenih oseb lanskega decembra presegali za približno milijon število oseb ki so bile zaposlene julija; tudi če je celotno število brezposelnih presegalo decembra 4 milijone je to število vedno bilo manjše za en milijon od najvišjega števila brezposelnih, ki se je zabeležilo med recesijo. Mezde, plače in individualni izdatki potrošnika so dosegli ze. lo visoko raven, indeks cen za potrošnjo pa je dejansko ostal nespremenjen v zadnjih šestih mesecih, čeprav je za dva odstotka višji kakor pred e-nim letom.« Pred sporazumom o Cipru? PARIZ, 20. — Zunanja ministra Grčije in Turčije sta imela davi zadnji razgovor pred odhodom turškega ministra v Ankaro, v grških krogih izjavljajo, da se pogajanja nadaljujejo in da niso še dovolj napredovala, da bi o njih objavljali kakršno koli uradno poročilo. Do sedaj niso še dosegli konkretnih rezultatov in oba ministra se bosta morala ponovno posvetovati s svojima vladama. Poudarja pa se, da se je na obeh straneh pokazala dobra volja. Zdi se, da se rešitev nakazuje v okviru notranje avtonomije Cipra pod britansko suverenostjo. Velika Britanija bi obdržala nadzorstvo nad zunanjo politiko in obrambo. Turški zunanji minister Zorlu je pred odhodom v Ankaro izjavil, da so bili njegovi razgovori z grškim zunanjim ministrom «zelo koristni, čeprav je prezgodaj govoriti o možnosti sporazuma«. ((Odstranili smo neko število ovir in mislim, da je možnost uspeha dobra,« je dodal Zorlu. Molotov kmalu veleposlanik v Haagu MOSKVA, 20. — V Moskvi domnevajo, da bo v kratkem objavljeno imenovanje Molotova za veleposlanika v Haa-gu. Po nekaterih virih so sovjetski voditelji delo Molotova kot veleposlanika v Ulan Batoru ocenili kot zelo dobro. FIRJ-Japonska BEOGRAD, 20. — Danes je odpotovala na Japonsko jugoslovanska gospodarska delegacija, ki jo vodi podpredsednik zveznega izvršnega sveta Slovenije, Mihajlo Svabič. Delegacija se bo na Japonskem razgovarjala o nakupu fosfatov in strojev za tekstilno industrijo, industrijo papirja in drugo industrijsko opremo in izvozu jugoslovanskih produktov na Japonsko, Vreme včeraj: Najvišja temperatura 6,6, najnižja 4,7, zračni tlak 1022,9, veter severozahodnik 2 km, vlaga 63 odst., nebo 9 desetin oblačno, morje mirno, temperatura morja M stopinje. Tržaški dnevnik Danes, SREDA, 21. januarja Neža Sonce vzide ob 7.39 in zatone ob 16.53, Dolžina dneva 9.14. Luna vzide ob 14.10 in zatone ob 4.30. Jutri, ČETRTEK, 22. Januarja Viktor Sestanek načelnikov skupin v občinskem svetu Še eno milijardo lir posojila za gradnjo ljudskih stanovanj Občina naj bi najela te posojilo, takoj ko ji bodo odobrili prvo - Za demokratizacijo Delavskih zadrug Sinoči so se na županstvu sestali načelniki skupin v občinskem svetu. Na sestanku so razpravljali o nekaterih resolucijah, ki so bile svoj čas predložene v občinskem svetu in o katerih mora občinski »vet sklepati. Na teh sestankih obravnavajo načelniki skupin bolj pereča vprašanja z namenom, da najdejo najbolj primerno rešitev in čimvečjo soglasnost za dokončne sklepe. S tem se delo občinskega sveta pdspeši, saj se obravnavanje vprašanj, ki jih predhodno rešijo načelniki skupin, o-meji na najkrajši čas. Najprej so načelniki skupin proučili resolucijo o stanovanjskem vprašanju. Ugotovili so, da je v našem mestu še vedno huda stanovannjska stiska, ki zahteva korenite u-krepe za njeno postopno rešitev. Zlasti je še vedno premalo denarja za zidanje ljudskih stanovanj. Zasebna pobuda, ki se je v zadnjih letih zelo razmahnila, ne rešuje o-snovnega stanovanjskega vprašanja. Tovrstna stanovanja so predraga in ne morejo kriti potreb večine družin brez stanovanja ki ne zmorejo visokih najemnin oziroma visokih odkupnih cen. Zato so se načelniki skupin dogovorili za sestavo enotne resolucije, ki jo bodo predložili v petek v o-dobritev občinskemu svetu. Resolucija najprej poudarja veliko stanovanjsko stisko in predlaga večje državne denarne prispevke za zidanje ljudskih stanovanj. Poleg tega pa zahteva tudi bolj prožno stanovanjsko dejavnost ustanove INA-Casa, ki bi morala do sedaj sezidati že mnogo novih stanovanj. V resnici pa so prva stanovanja te ustanove šele v gradnji. Razumljivo je, da se s sedanjim stanjem zidanja ljudskih stanovanj ne more nihče zadovoljiti. Zato so načelniki skupin sklenili predlagati občinskemu svetu najem še ene milijarde lir posojila za zidanje občinsKih ljudskih stanovanj. Občina naj bi najela to novo posojilo takoj nato, ko bo posojilo prve milijarde lir, ki so ga že svoj čas sklenili najeti, odobreno, in bodo lahko začeli zidati stanovanja. Nato so svetovalci obravnavali resolucijo, ki zahteva demokratizacijo Delavskih zadrug. Tudi to vprašanje je zelo važno ker zadeva največjo tržaško zadružno ustanovo. Kot je znano, so Delavske zadruge sedaj v rokah upravnega odbora, ki ga je imenoval vladni komisariat. Čeprav je bilo že neštetokrat obljubljeno, da bo komisarska uprava v Delavskih zadrugah čimprej prenehala in da bodo razpisane volitve upravnega sveta se ta želja članov Delavskih zadrug do sedaj še ni uresničila. Načelniki skupin se sinoči niso dokončno dogovorili za sestavo enotnega stališča glede tega vprašanja. Vendar pa so bila skoraj soglasno izražena mnenja, da je treba na vsak način pospešiti izvolitev u-pravnega sveta in s tem vrnitev Delavskih zadrug njenim članom. Sklenili so, da bodo o tem vprašanju sestavili dokončni sklep na prihodnji seji, ki bo v torek. Pričakovalo se je, da bodo na sinočnji seji načelniki skupin obravnavali tudi vprašanje nih svetih občinskih ustanov. To je za sedaj najvažnejše in najtrše vprašanje, ki ga mora premostiti občinski svet. Povedati moramo, da se je kriza občinskega sveta, izvoljenega leta 1956, začela prav zaradi stališča demokristjanov in zlasti tedanjega župana Bartoli-ja, ki niso hoteli priznati opoziciji pravico do zastopstva v upravnih svetih občinskih u-stanov. Zdi pa se, da se je sedaj položaj nekoliko spremenil in da so demokristjani pripravljeni popustiti. Pričakuje se torej, da bodo o tem vprašanju razpravljali v torek in da ga bodo obravnavali na eni od prihodnjih sej zastopstva opozicije v uprav- | občinskega sveta. Pogajanja o odputtih v Sv. Jmtu Industrijci trdijo da so odpusti neizbežni Tudi v ladjedelnici Felszegy so odpustili 50 delavcev, zaposlenih na določen rok Včeraj popoldne so se pričela pogajanja na sedežu zveze industrijcev o napovedanih odpustih v ladjedelnici Sv. Justa. Predstavniki sindikalnih organizacij so takoj v začetku poudarili kritični položaj delavcev in uradnikov, katerim grozi odpust, zlasti ker obstaja v Trstu grozeča brezposelnost in postaja položaj v lad-jedelniški industriji včdno težavnejši. Zato so predstavniki sindikatov zahtevali, da se ti odpusti prekličejo, ali vsaj suspendirajo in da se tako pridobi potrebni čas za iskanje drugačne rešitve v gradnji štirih ladij za Indonezijo. Predstavniki industrijcev pa so odgovorili, da je položaj podjetja in ladjedelniške industrije na sploh takšen da ni mogoče iskati drugačne rešit- Dr. Palamara sprejel dolinskega župana Otroškega vrtca v Ricmanjih za sedaj še ne bodo odprli Vladni komisar pa je obljubil, da bodo stvar rešili skupno z vprašanjem šole v Briščikih - Povoljna intervencija dr. Palamare za zaposlitev dolinskih občanov pri Seladu Včeraj je vladni generalni komisar dr. Palamara sprejel na razgovor dolinskega župana Dušana Lovriho, s katerim je razpravljal o nekaterih najvažnejših problemih dolinske občine. Predvsem je bilo govora o otroškem vrtcu v Ric-manjih. Tu je treba omeniti, da je okoli 280 vaščanov že pred enim mesecem podpisalo resolucijo, ki je bila naslovljena vladnemu generalnemu komisarju, v kateri so vaščani zahtevali, da se odpre otroški vrtec, ki bi ga posečalo 22 o-otrok’ V resoluciji je bilo poudarjeno, da je poslopje za o-troški vrtec že dolgo časa pripravljeno ter da manjka samo še notranja oprema in pa učna moč. V resoluciji je bila končno še izražena prošnja, da naj vladni generalni komisar sprejme posebno delegacijo predstavnikov in prizadetih staršev, ki bi mu to vprašanje podrobneje obrazložili. Kljub temu da je dolinski župan večkrat interveniral in prosil za sprejem pri vladnem generalnem komisarju, se je to zgodilo šele včeraj opoldne. Dolinski župan je med razgovorom ponovno poudaril nujno potrebo po otvoritvi vrtca v Ricmanjih, vendar je dr. Palamara izjavil, da je zadeva še v pretresu, ker ni na razpolago potrebnih finančnih sredstev. Nadalje je izjavil da bodo vprašanje otroškega vrt-1 šanje odobritve gradbenih na- ca v Ricmanjih uredili skupno z vprašanjem šole v Briščikih. Zupan Lovriha je na to izjavo odgovoril, da ne vidi zveze med otroškim vrtcem v Ricmanjih in osnovno šolo v Briščikih ter ponovno poudaril nujno potiebo otvoritve vrtca v Ricmanjih. Vladni generalni komisar je v glavnem odgovoril, da je potrebno za vzdrževanje vrtca 1,200.000 lir, za o-tvoritev nove šole v Briščikih pa 1,800.000 lir in da bodo zaradi tega obe vprašanji reševali skupno. Izrazil pa je prepričanje da bo prej ali slej tako eno kot drugo vprašanje ugodno rešeno, vendar je dodal, da bo istočasno s slovenskim odprt tudi italijanski vrtec. Nadalje je župan Lovriha poudaril veliko brezposelnost v dolinski občini, saj je trenutno brez dela 270 moških in 100 žensk, medtem ko je pri Selad sedaj zaposlenih le 23 oseb. Vladni generalni komisar je za to vprašanje pokazal vse razumevanje in je ta koj po telefonu naročil pristojnemu uradu, da zaposlijo še 30 delavcev v okviru Selad. Nadalje je dolinski župan prikazal tudi problem gradnje štirih stanovanjskih hiš, ki bi jih morala zgraditi ustanova IACP. Denar je že odobren, medtem ko se zavlačuje vpra- IHtlllllilllllllllUIIMIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIimillllllllfltlMIIIIIIItlUtlllHIHHIIIMIimttltllMItlllllllltllinillHIHIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIlillll Iz sodnih dvoran Zaradi zakona o očetovstvu obsojen pravi oče otroha Na matičnem uradu je prijavil svojega otroka na lastno ime, po zakonu pa se smatra za očeta mož ločene žene - Čudna zgodba Albancev - Oprostitev moškega in ženske, obtoženih tihotapstva Zakon Marije Sampietrove z Luigijem Ferrarom ni bil srečen in po sporu sta šla vsak po svoji poti. Sampietro-va pa se je navezala na 37-let-nega Gaetana Giannellija iz Pescare in novembra 1945. leta je v tržaški bolnišnici povila krepkega dečka. Bil je sad njene nove ljubezni. Giannelli je hotel dati novorojenčku svoj priimek in ga je prijavil na anagrafskem u-radu za svojega sina, kateremu je dal ime Arturo Ardui-no Kaffaele. Vse je šlo po »reči m funkcionar matičnega urada dr. Edoardo Visintin je sestavil rojstni list ter vpisal rojstvo otroka v matično knjigo. Kasneje pa je hotel Giannelli poročiti mater svojega o-troka in prav zaradi tega je prišla na dan lažna izjava o očetovstvu. Oktobra 1957. leta je bila na kazenskem sodišču sodna obravnava proti Giannelliju in tudi proti dvema uradnikoma anagrafskega urada. Eden od teh je umrl, zaradi česar je obtožba odpadla, drugega pa so oprostili, češ da dejanje sploh ne obstaja. Tudi proti Giannelliju, pa čeprav je tožilec zahteval 8 let ječe, so prekinili postopek zaradi zapadlosti obtožbe. Toda proti razsodbi je tožilec vložil priziv, o katerem so razpravljali včeraj pred prizivnim sodiščem. Tokrat so sodniki sprejeli tožilčev predlog in so Giannellija obsodili na 3 leta in 4 mesece zapora Od celotne kazni pa so mu 3 leta pomilostili. Istočasno so sodniki odredili da se uniči rojstni list in da »e 1945 leta rojeni otrok vpiše v matično knjigo kot sin Marije Sampietrove in njenega moža Luigija Ferrara. Tak je pač zakon. Preds. Nardi, tož. Santona-staso, zapisn. Zanetti, obramba odv. Falconer. » * • Tudi dva albanska begunca sta prišla na zatožno klop, in sicer pod obtožbo groženj. Njun sonarodnjak Brok Pul-lumbi ju j« namreč prijavil, da sta mu grozila z repatriacijo, če ne bi ubil Kola Ba-raktarja. Pullumbi je izjavil, da sta se mu kmalu po njegovem prihodu v begunsko taborišče pri Sv. Ani približala 41-letni Meh-met Matallja, ki ima dve ženi in osem otrok, in 38-letni Me-din Mataj in pripomnila, da sta člana monarhistične stranke Albanije. Dodala sta, da imata nalogo skrbeti za izseljevanje beguncev v Avstrijo ali v Francijo. Ce bi kdo tega ne storil bi ga poslala v domovino. Ob isti priliki je Me-talija zahteval, da Pullumbi ubije Baraktarija, ki naj bi bil nasproten monarhistični stranki. Za zločin bi mu izročila nož in takoj nato bi ga poslala v Francijo. Od dneva, ko sta moža zahtevala od njega, da bi storil zločin, ga nista več nagovorila, medtem ko sta mu stalno sledila. Pullumbi je nato opisal položaj v taborišču: splošno je bilo znano, da je Metalija zahteval od nekaterih beguncev po 20 000 lir, ki bi mu morale služiti za vozovnice do Francije. Denar je tudi dobil, a del si je pridržal zase. Da so bile Pullumbijeve besede resnične, je potrdil tudi Faflik Zatovic, ki je dal Metaliji denar da bi ga spravil v Francijo. Begunca Mustafika Omarja je res spravil čez mejo, njega pa je pustil ,da je životaril po taborišču. Policijski organi so hoteli seveda izvedeti tudi iz ust Ba-raktarja, to je od določene žrtve, kaj je na stvari. Mož je povedal, da je predsednik krajevne sekcij* neke krščanske organizacije sBloku kombatar indipendent* in da sta ga Metalija in Mataj prav zato zasovražila. Naravno je, da sta oba obtoženca tajila grožnje, trdeč, da sta bila Pulumbi in Zatovic pripadnika njegove stranke, saj sta podpisala dva formularja, ki bi morala priti v roke bivšega kralja Zoguja v Cannesu. Oba pa sta bila izključena iz stranke. S taje-njem pa sta se Albanca rešila obtožbe, ker so ju sodniki o- prostili zaradi pomanjkanja dokazov, * # # Isti sodniki so ponovno odložili razpravo proti Valeriju Borgheseju in Giovanniju Krizmancichu ki sta obtožena obrekovanja v škodo Carla Tolloya. Obe stranki sta v pogajanjih za mirno poravnavo spora, zaradi česar bosta ponovno prišli pred sodnike šele 24. februarja. • * * Pred leti, ko je 60-letni Giuseppe Zoli z Opčin šel čez obmejni blok pri Frnetičih v Jugoslavijo, so mu carinski organi našli tajno skrivališče v obliki zaboja med zadnjima kolesoma avta. Mož se je sicer izgovarjal, da služi zaboj za obvarovanje koles pred blatom, a izgovor ni prepričal nikogar, še posebno ne, ker je imel skritega nekaj starega blaga. Carinski organi so mu zaplenili avto in ga obsodili na 20.000 lir globe, katere pa mož ni plačal. Po tolikih letih su ga tukajšnji finančni organi poklicali na zagovor, ker je Zoli tedaj začasno izvozil avto v tujino in ga ni nikdar več uvozil Zoli je sicer povedal, kaj se mu je pripetilo, in da bi u-gotovili če so njegove besede resnične so se tukajšnji organi obrnili po pojasnila k jugoslovanskim. Zoli je sedaj prišel pred sodišče, ki pa ga je oprostilo obtožbe kršitve izvoznih predpisov zaradi pomanjkanja dokazov. Preds. Fabrio, tož. Brenči, zapisn. Urbani. « * * Z isto utemeljitvijo so tudi oprostili Francesco Poniž vd. Battistello iz Androne S. Sil-vestro, ki so jo bili obtožili tihotapstva motorja. Zenska je priznala, da je imela motorni čoln ki ga je poganjal motor vrste »Citroeni). Toda tega je pred šestimi leti zamenjala za motor Bianchi. Ni pa vedela, da je treba zamenjavo javiti finančnim organom in dobiti od njih dovoljenje. Preds. C«rsi. tož. Maltese, zapisn, Rachelli. Črtov. Vladni generalni komisar je tudi v tem primeru pokazal svoje razumevanje in je takoj telefoniral na omenjeno ustanovo ter dal nalog, da se ta stvar čimprej uredi. Končno je bilo govora o še nekaterih manj važnih občinskih problemih. «»------- Nezadovoljive ponudbe delavcem v kamnolomih Sindikalna organizacija kamnosekov CGIL sporoča, da so se 12. in 13. januarja nadaljevala v Rimu pogajanja za obnovo delovne pogodbe. Do sedaj so se že sporazumeli o nekaterih normativnih vprašanjih in so na teh sestankih razpravljali izključno o povišanju plač. Glede tega vprašanja pa so delodajalci stavili naravnost smešno ponudbo in so predlagali 1-odstotno zvišanje plače, kar naj bi se nanašalo na vse delavske zahteve, odnosno predvidene poviške. Ta predlog je naravnost smešen saj je treba upoštevati, da kategorija že vrsto let ni dosegla nobenih poviškov, čeprav so se v istem razdobju življenjski stroški občutno zvišali in to znatno več kot samo za en odstotek. Vsi sindikalni predstavniki so zato na pogajanjih odbili ta predlog in enotno zahtevali, da se za 120 lir poviša dnevna plača za navadne ročne delavce in sorazmerno za delavce vseh ostalih kategorij, poleg tega zahtevajo, da delodajalec plača eno delovno obleko na leto in da se prizna doklada za menzo. Industrijci so na te zahteve delavcev odgovorili, da ne predstavljajo osnove za sporazum. Na predlog sindikatov pa so sklenili, da se ponovno sestanejo 17. februarja. «»----- Dr. Caidassi v Rimu Včeraj je odpotoval v Rim predsednik trgovinske zbornice dr. Caidassi, ki bo tam prisostvoval zasedanju komisije za promet zveze italijanskih trgovinskih zbornic. Poleg tega bo med štiridnevpim obiskom v Rimu imel stike s predstavniki raznih ministrstev, zlasti v zvezi a položajem v ILVA. «* — Motocikel trčil v avtobus Pet minut po 20. uri so z rešilnim avtomobilom pripeljali v bolnišnico 39-letnega Vladimira Starca iz Ul, del Friuli, katerega so zaradi zloma stegnenice leve noge in odrgnin na čelu sprejeli s prognozo okrevanja v 50 ali 70 dneh na ortopedskem oddelku. Dalje so sprejeli 24-let-n0 Bruno Di Biasi por. Ragno iz Ul. Ginnastica in njeno 3 leta staro hčerko Mirello; o-bema so nudili zdravniško pomoč, vendar so samo mater sprejeli iz previdnosti na o-pazovalnem oddelku. Ragnova je izjavila, da je malo prej prišlo v Ul. del Friuli, in sicer na ovinku pred rumeno hišo do karambola med Starcem, ki je vozil z motornim kolesom proti domu in avtobusom Sergasove-ga podjetja, ki je bil namenjen v središče mesta. Šofer avtobusa je sicer takoj ostro pritisnil na zavore in prav zaradi tega je ona skupno s hčerko padla na tla — #f '1 Vespa podrla žensko Malo pred 18 uro je hotela 78-letna Marija Krasnič vd. Fischer iz Ul. Navali prekoračiti Ul. Bramante. Toda napravila je le nekaj korakov, ko ae je vanjo zaletel z vespo, s katero je vozil proti Ul. sv. Justa, 24-letni Marino Loi iz Ul, Baiamonti 57. Priletna ženska je padla na tla in ker «i je zlomila gleženj leve noge, je morala z rešilnim avtomobilom v bolnišnico, kjer je ostala na ortopedskem oddelku. Ce ne bo komplikacij, bo okrevala v 40 ali 60 dneh. ve kot v znižanju proizvodnje v omenjenem podjetju in da so zato odpusti neizbežni. Kot smo že poročali, gre za odpust 110 delavcev in 10 u-radnikov. Številni izmed njih so ves čas pogajanj ' čakali pred ooslopjem, da bi čimprej izvedeli za rezultat pogajanj. Vendar pa včeraj niso prišli do nobenega sklepa, čeprav se je vnela dolgotrajna živahna diskusija. Sklenili so samo, da se bodo pogajanja nadaljevala 26. t. m. ob 17. uri. iš.V Upravičenost delavskih zahtev je še zlasti razvidna iz dejstva, da je v teh dneh tudi ladjedelnica «Felszegy» odpustila okoli 50 delavcev, ki so bili zaposleni s terminsko pogodbo. To je v zvezi s splavitvijo 12.710-tonske motorne ladje «San Felice* ter bodo sedaj potrebovali pri dokončanju te ladje manjše število delovne sile. S splavitvijo te ladje bo namreč ladjedelnica zelo slabo zaposlena, saj bo o-stala na splaviščih le še 1500-tonska motorna cisterna. Novih naročil pa ni na vidiku in se čujejo vesti, da so brodarji stornirali že sklenjene pogodbe, tako da tudi tej ladjedelnici preti ostra kriza. Motorno ladjo «San Felice« bodo splavili v nedeljo dopoldne ob 11. uri. Gradijo jo za genovsko družbo «Giovanni Malvicini — Vapori di Genova* in ima naslednje značilnosti: dolžina 137,16 m, širina 18,90 m in višina do glavnega mostu 12,04 m. Opremljena je z motorjem «Suzer RSAD 76», ki razvija 7800 konjskih sil. Ladjo so pričeli graditi v lanskem aprilu. Nov sedež ZDŽ Vodstvo Zveze demokratičnih žena sporoča vsem članicam, ustanovam in javnosti, da se je 2JDZ preselila v Ul. Canova 25-11., tel. 90-572. Sedel je za občinstvo odprt vsak dan od 15.30 do 18. ure. MiiiiiiiiHiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiitmJitiniiiiiiiiimiiitiiiiiiiiiiiiiimiM Seja odbora ustanove za turizem Zasebniki bodo porabili za gradnje 2.700.000.000lir — . , - o- - Država bo prispevala za ta dela, ki se tičejo hotelov, kopališč itd. 10 odstotkov kapitala it rv tj c f Pred,nekaj dnevi j* bila pod predsedstvom odvetnika Slo- covicha- seja upravnega sveta pokrajinske ustanove za turizem, ki je podrobno proučila uspeh dekreta štev. 08 vladnega generalnfega komisariata glede prispgvka «una tantum« v znesku 16 odst.’na vloženi kapital za popravila, obnovo gradnjo ju izboljšanje hotelov, kopališč ter drugih naprav, ki lahko pripomorejo k razvoju .turizma na tržaškem področju. Rok za predložitev zadevnih prošenj je zapadel 31. decembra in bo o njih razpravljal osrednji odbor na podlagi predhodne odobritve omenjene turistične ustanove. Upravni svet ustanove za turizem je na svoji seji z zadovoljstvom ugotovil, da je omenjeni odlok vladnega generalnega komisarja paletel na dober odziv, saj so razna podjetja in posamezniki vložili 36 prošenj z zadevnimi načrti za razna obnovitvena in nova dela za katera bodo porabili skoraj 2 milijardi in 700 milijonov lir in ki bodo dokončana v dobrih dveh letih. Ustanova za turizem je zadovoljna s takšnim uspehom tem bolj, ker je omenjeni odlok ZVU štev. 167, ki je veljal 6 let in določal podporo v znesku 25 odstotkov. Kljub temu pa ni bilo takrat tako velikih investicij kot sedaj. V svojem poročilu o Omenjeni seji pri tem vodstvo turistične ustanove pripominja^ da je povečanje zasebne pobude v tem smislu treba med drugim pripisati tudi rešitvi političnega vprašanja našega področja ter izpodbudam pokrajinska u-stanove za turizem, kar je povečalo zaupanje ▼ turistične možnosti ifi perspektive na tržaškem področju. Novi hoteli ,vile, kopališča in druge naprave bodo valorizirale zlasti obalo od Sv. Jerneja do Devina, nekoliko pa Kras in Glinščico. Podrobno Trije nerodni padci Starka padla v stanovanju in si zlomila kolčni sklep smo o teh delih poročali v našem listu pred nekaj dnevi. «»-------- Ladja «Toscana» odplula v Avstralijo Včeraj okoli 13. ure je odplula iz Trsta potniška Lloydo-va ladja «Toscana», na katero se jg vkrcalo 256 avstrijskih izseljencev, 126 izseljencev iz raznih evropskih držav in 117 beguncev. V Pireju se bo na »Toscano* vkrcalo še 150 izseljencev. V Melbourne bo ladja priplula 1. marca in v Sydney 5. marca. Josip Legiša • m*. !* jap** (kteiTKKn mponočii!!) Masscnet «Werther» (Po reprizi) Massenetovemu *W ertherjus, ki je trenutno spet na deskah tržaškega »Verdija«, zagotavlja uspeh že samo navzočnost takega pevca kot je Ferruccio Tagliavini. Ta pevec. ki ni več mlad, zna vlogi uliti toliko pevske lepote, do si je težko zamišljati boljšega Wertherja. Lepota Taglia-vinijevega petja je ves čas pričujoča in doseže še poseben višek seveda v Osstanoui pesmi. (Ko se je pevec na nenehno ploskanje odločil za ponavljanje, si je za drugič izbral francoščino.) Sarlota je bila Legla Gen-cer, Ici je s svojim petjem pripomogla, da je njena vloga dobila pravi lik nesrečne osebnosti. Giuliana Tavolini in in Mario Boriello sta lepo odpela vlogi Sarlotine sestre Zofije in moža Alberta. V ostalih vlogah so nas topili Vito Susca, Botteghelli in Muc-chiutti. Dobro je pel zborček otrok- Mladi dirigent Felice Cilla-rio si lahko izvedbo te opere v Trstu zapiše med svoje lepe uspehe. Režiral je Car-lo Piccinato. J Druga ženska si je poškodovala roko na zelenjadnem trgu, tretja pa si je zlomila zapestje pri čiščenju pisarne Pri premikanju košare z zelenjavo na glavnem trgu na debelo v Ul. G. Cesare je 48-letna Giulia Guidi por. Def-fet' iz Ul. Maiolica včeraj dopoldne tako nerodno zdrsnila in padla, da se je udarila v levo roko. Ker niso izključene kostne poškodbe, so žensko, ki se je pripeljala v bolnišnico z zasebnim avtomobilom, sprejeli s prognozo okrevanja v 10 ali 30 dneh na ortopedskem oddelku. Najslabšo prognozo pa so zdravniki izrekli za 78-letno Venerando Nadaio por. Piazza iz Gornje Carbole. kateri so ugotovili zlom kolčnega sklepa desne noge. 2enska, katero so sprejeli s pridržano prognozo na ortopedskem oddelku, je izjavila, da je 18. t. m padla v stanovanju in da se je šele včeraj zaradi neznosnih bolečin po zdravniško pomoč. V jutranjih urah so morali sprejeti na istem oddelku tudi 55 let staro Antonijo Rabusin por. Tommasini, ravno tako stanujočo v Gornji Carboli, ki je bila potrebna zdravniške pomoči. Tomma^inijeva, ki se je sama zglasila v bolnišnici, je izjavila, da je med čiščenjem pisarne nekega podjetja nerodno padla. Pri tem si je zlomila zapestje desne roke in tako ne bo drugega kot počivati kakih 30 dni. -—«»-----. 0 bencinu bo razpravljalo civilno sodišče O vprašanju uvoza jugoslovanskega bencina na podlagi čl. 38 Videmskega sporazugia bo moralo sedaj spregovoriti civilno sodišče. Odv. Terpin, ki je do sedaj zagovarjal interese nekaterih avtomobilistov, katerim so carinski organi sestavili zapisnik o uvozu, je dobil nalog za plačilo carine. Odvetnik je plačal, vendar je takoj vložil priziv na sodišče. Ni znano, kdaj bo razprava o tem vprašanju, ki zanima številne avtomobiliste v posesti propustnic, —«» ----- IZPRED SODISCA Mesec dni zapora za neprijavljen samokres Maja lani se je v Ul. F. Se-vero pripetila nesreča pri kateri je 31-letni Alfred« Peren-tin iz Ul. S. Caterina zašel z motorjem s ceste. Ko so prišli agenti cestne policije na kraj, ni bilo več ranjenca, ki se je odpeljal z rešilnim avtom v bolnišnico. Toda očividci so jih opozorili, da je imel Pe-rentin samokres v žepu in tako so agenti nemudoma šli v bolnišnico. Tu so v uradu javne varnosti našli mal samokres vrste Beretta z dvema nabojema, medtem ko je i-mel ponesrečenec v žepu še 38 nabojev. Perentin je izjavil, da je kupil samokres od nekega o-rožarja in da je prijavil nakup policijskim organom. Ni pa vedel, da je treba tudi za samokrese malega kalibra i-meti orožni list. Izgovor ga seveda ni rešil prijave sodišču in še manj obsodbe na mesec dni zapora. Pet odpustov v podjetju «Salto> Včeraj so se končala pogajanja na združenju industrijcev glede odpustov odnosno likvidacije litografskega oddelka-v podjetju «Salto». Prvotno so nameravali odpustiti 6 delavcev in so na zahteva sindikalnih predstavnikov znižali to število na 5. V bistvu gre za likvidacijo zastarelega litografskega oddelka, ker za takšne izdelke ni več povpraševanja, in za upokojitev delavcev, ki so že prekoračili starostno dobo za upokojitev. liHiliifimiMiiiniiiiiiiiilliiniiiiHtniiiiiiiiiiiiiiiiitiiimiiitiiiiiiiiitiiHMiiiiiiMiiMHliltlilitiiiiili Naglo si smrt izbira t> Devinu svoje žrtve, naglo in med najboljšimi. Padajo zdrave, trdne korenine, ponos naše vasi. Ni se še poglegla zemlja na gomili pokojnega dr. plesa, že se je odprl nov grob ko-fflaj 66-tetnemu Josipu Legiši-Kupievemu, njemu, ki je bit pravcati orjak in smo mu prisodili še dolgo življenjsko pot. Kdo ne pozna gostoljubne Kupčeve hiše vedno odprte domačinu in tujcu, znancu in prijatelju ter siromaku? Je to edini kmečki krov v naših krajih, ki se še ni docela oddaljil postavam našega starega družinskega življenja, ki nas spominja na zadružno življenje naših prednikov, je gospodarstvo, ki je kljub težavnim okoliščinam, s katerimi se borijo kmetije, ohranilo nekdanjo trdnost. Tej hiši je načeloval pokojni Josip, splošno znana dobričina in vzor moža, ki se je dobro povedal svojih dolžnosti kot družinski poglavar, kot gospodar in človek. Vzorno je vršil te svoje naloge. Redki so danes primeri tako ustaljenih družinskih odnosov in vezi kot so v tej hiši. A prav tako redki so kmečki domovi, ki bi imeli s svojo zemljo tako spojenega gospodarja, kot ga je imel ta dom v pokojnem Josipu. Spričo te njegove vrline, ki se je do njegove hude bolezni odražala v pridnosti, delavnosti in nepretrganih prizadevanjih za napredek, je hiša ohranila svojo čnrstino v gmotnem in moralnem pogledu. Moštvo, poštenje, skromnost, dobrosrčnost — te vrline so bile poleg drugih — pokojni kova odlika. Kot takšen je imel močno razvit socialni čut in globoko zasidrano narodno zavest. Vreden je bil spoštovanja in priljubljenosti, ki ju je bil povsod deležen. To smo mogli opaziti tudi v nedeljo popoldne, ko so vaščani, veli ko število znancev in prijate Ijev iz soseščine, potrti spremili na zadnji poti tega moža, ki ga bomo ohranili v blagem spominu. Naj bo temu zvestemu sinu svoje zemlje lahka k raška gruda! Hudo prizadeti družini izrekamo naše iskreno sočustvovanje! OD VČERAJ DO DANES ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 20. januarja 1959 se Je v Trstu rodilo 7 otrok, umrlo je 12 oseb, porok pa ^e bilo 5. POROČILI SE: delavec Vincenzo Gregor! in gospodinja Ivana Grgič, upokojenec Guloo Lovretich in gospodinja Giovanna Terdich, pomorščak Virgllio De Flaviis in gospodinja Rosamaria Cattaruzzt, natakar Romano Ci-Kifaiki in fCMBOdleJa Olovsnti* Be- lli, ge n Ja i Oiovsima i \Jot Muh« Susmči, In Svaghi 64-lefni rJVigtor ■ el a Susm UMRjJI SO: 57-letni Giuseppe Spoto, 87-letna dJiuseppina Ran-zatto vd Ceniafti, 68-letna Gio-seti* Del F»bbrd vd -Votflnz, 72. lettta Ir»s S«ra8fiili pof Lazzal i-ini, 71-letna Marija Makovec por. . 69-1 etui Maurizio Sossi. ni Biagio Roiaz, 76-letni Na-zario Gjursi, 52-letni Alberto Na-doh, 47-1«*«» l.dlgla Pangosi por: di Lernia, 76-letna Margherlta Beha por Picone, 81-letiV Giuseppe Lamanna. NOČNA SLUŽBA LEKARN v januarlu INAM. Al Cammello. Drevored XX. septembra 4; Godina, Trg Sv Jakoba 1; Sponza, Ul. Mon-torslno 9; Vernarl, Trg Valmau-ra: Vielmettl, Borzni trg 12; Ur. Mlani, Barkovlje; Nlcoll, Skedenj. Valute ivluan Kun Zlati funt 6,000.— 6.200,— Marengo 4.550,— 4 750 — Dolar . , . 623,— 625.— Frank franc. 120,— 124.— Frank Ivlcar. 143.75 145.—- Sterilne i , 1.725 — 1.750,— Dinar , 73.— 76 — Stilne > 23.75 24.25 Zlato . i . 710 — 712.— Zah. n. marka 14150 149.75 UIIDHKA PKONV1CTA Izvršni odbor Slovenske prosvetne zvez« v Trstu bo imel sejo v petek 23. t m. ob 11. url na sedežu v Ul. Roma 15. VČERAJŠNJE CENE NA TRGU NA DEBELO (V prvetn stolpcu so najnižje cene, v drugem najvišje, v 3. prevladujoče) poiaarnii?!; statodehis . . t . . «rdeče« . ......... unorei . «svetle» limon« .......... . mandarini I. ... mandarini II, ... jabolka: «abbondanza» I. . «abbondanza» II. . »deilzia« I......... «dclizia» II........ «tmperatori» I. . . simperatorls H, . hruške ............. hruškic« ........... zelje t , cvetača z listi . . ohrovt ..... s . cikorija............ čebula .......... , repni vršički i s s s koromač . . . . t . razna solata .... krompir ............ zeleni radlč .... rdeči radlč .... zelena............ut špinača ............ Večina blaga se prodaja po : prevlad, cem (S. stolpec)., 76 141 120 47 141 100 10(1 118 106 51 71 59 82 106 94 106 153 118 53 100 88 35 41 35 12 2« 18 «2 118 04 47 71 85 41 «5 47 24 35 24 41 153 118 41 03 47 47 IM 71 50 94 88 29 53 41 20 47 36 35 47 41 41 76 71 35 5« 47 50 200 125 29 43 36 162 800 175 150 437 187 71 120 82 »3 220 100 SNG v TRSTU V nedeljo 25. t- m. ob 20. uri v Prosvetni dvorani v RICMANJIH JAN DE HARTOG SOPOTNIKA (Pod nebom zakonske postelje) Življenjska komedija T sedmih postajah Prevedel: dr. IVAN CRNAGOJ Režiser: JOŽE BABIC Scenograf: JOŽE CESAR V soboto 31. t. m. ob 18. uri v AVDITORIJU v Trstu p r em i e r a PEPELKA pravljična igra v štirih dejanjih Napisala: MARIJA HOLKOVA SREDA, 21. januarja 195« RADIO TRST A 7.00 Jutranja glasba; 11.30 Brez-obvezno, drobiž od vsepovsod in... Zena in dom, obzornik za naše gospodinje; 12.10 Za vsakogar nekaj; 12.45 V svetu kulture; 12.55 Parada lahkih orkestrov; 13.30 Lahke melodije; 17.30 Plesna čajanka; 18.00 Radijska univerza: Gustavo Colormetti: Pomenki o avtomatizacija; (10) »Znanstveno proučevanje organizacije industrijske proizvodnje*j 18.10 Sibe-lius: Pelleas in Melisanda, suita op. 46; 18.30 Vokalni kvintet Niko Štritof; 19.00 Zdravstvena oddaja — Sestavlja dr. Milan Starc; 19.20 Pestra glasba; 20.00 Šport; 20.30 Glasbeni varietč; 21.00 »Nevihta*, radijska priredba drame v petih dejanjih; nato operetna glasba; 22.40 Igra Bud Shank z orkestrom Len Mercer; 23.00 Klavirski duo Freed Freed in J»cques Breux; 23.30 Nočni ples. RADIO TRST 11.30 Komorna glastoa; 12.10 Tretja stran; 16.30 Nastop mladih koncertantov; 17.30 VVagner: «Tri-stan in Izolda«, opera v 3 dej.. dej.; 18.45 Rubrika: «Furlanija v svetu*; 19.00 Franco Scarica igra na harmoniko; 21.00 Koncert violinista B. Ginvpela in pianistke Gluliane Bordoni. II. PROGRAM 16.00 Tretja stran; 17.00 Glasbe in zanimivosti iz vsega sveta; 18.00 Orkestra Angelini in Fra-gna; 19.00 Ljudska univerza; 21.00 Radioklub; 22.00 «Srečno potujte, ekscelenca!*, slušna igra. RADIO KOPER Foročtla v »lov.: 7.30, 13.30, 15.00. Poročila v Italijanščini; 12.30, 17.15, 19.15, 22.30. 5.00l6.15 in 7.00-7.15 Prenos RL; 7.15 Glasba za dobro jiutro; 8.00- 12.05 Prenos RL; 12.05 Opoldanski cocktail; 12.50 Operne arije; 13.40 Kmetijski nasveti; 13.45 Od melodije do melodije; 14.30 Okno v svet; 14.45 Filmska glasba; 15.20 Narodni odmevi; 15.40-16.00 Prenos RL; 16.00 Chopinove skladbe; 16.45 Ritmi in popevke; 18.15 Za prijatelje jazza; 19.30-22.15 Prenos RL. SLOVENIJA 327.1 m, 212,1 m, 212,4 m Poročila: 5.00, 6.00, 7.00, 8.00, 10.00, 13.00, 15.00, 17.00, 19.30, 22 00, 22.55. 8.05 Zborovske skladbe hrvat-skih skladateljev; 8.25 Melodije a la carte; 9.00 Jezikovni pogovori; 9.13 Danilo Bučar: Belokranjske pisanice; 9.40 Pet minut za novo pesmico — Janez Kuhar: Zajček v snegu; 9.45 Kotiček za mlade ljubitelje glasbe; 10.10 Od popev. Rz do popevke; 10.35 Iz slovenske solistične glasbe; 11.00 Zabavni zvoki; 11.35 Oddaja za šolarje: »Stari rudnik*; 12.05 R. Strauss: Ples sedmih tančic iz opere »Sal-.na*; 12.15 Kmetijski nasveti; 12.25 Poslušajmo Kmečko godbo; 12.45 J. Massenet: Arija NUhanaela In prizor iz 2. slike opere Thais; 13.30 Pesmi za zbor; 13.45 Valčki Johanna Straussa; 14.05 Oddaja za šolarje: Temna hiša; 14,35 Boris Papandopulo: Simfonletta: 15.40 Novost na knjižni polici; 16.00 Koncert po željah; 17.10 Sestanek ob petih; 17.30 Ž ljuds':o pesmijo po Jugoslaviji (ciklus): Črnogorske narodne pesmi; 18.00 Kulturna kronika; 18.15 Herlbert Svetel: Con-certino za klavir in mali orkester: 18 35 Harfa v ritmu; 18.45 Razgovori o mednarodnih vprašanjih- 20.00 Giuseppe Verdi: Atda, III in IV. dejanje; 21.10 Revija zabavnih melodij In popevk: 22.15 Nočni komorni koncert; 23.10 V plesnem ritmu do polnoči. TELEVIZIJA 14.00 Šolska oddaja; 17.00 Spored za otroke; 18.30 Poročila; 18.45 «Veliki mojster iz Santiaga*, ko-medija v 3 dej.; 20.30 Poročila; 21.00 Potovanja TV: Indija, kot Jo je videl Rosselllni; 21 30 Glasbeni varietč; 22.20 Oddaja s športne tekme RTV JUGOSLAVIJA 18.00 Pionirski mozaik — Beograd; 18.45 Oddaja za družino in dom — Beograd; 20.00 TV-Dnev-nik — Beograd; 20.15 Naši problemi v turizmu — Ljubljana; 20 30 Don Pasquale, opera Gseta-na Donisettija. Prenos Iz ljubljanskega opernega gledališča. Ro. listi: Sonja Hočevarjeva, Vladko Korošec, Janez Lipušček, Veko-siav Janko Dirigent: Ciril Cvetko, režija: Hinko Leskovšek, televizijska realizacija: Fran Zllek. RAZNA OBVKNTIU GLASBENA MATICA V TRSTU vljudno vabi na podili plsi v SOBOTO 24. JAN. 1** v dvorani na stadion« «Prvi maj» Pričetek ob 21. url Igra k AVSENIK Prodaja vstopnic 1 , rezerviranje miz v * žaški knjigarni, Ul. * J I Frančiška 20, tel. . od četrtka 22. januaO* dalje ter eno uro P*' . i pričetkom pri blaga jo dvorane. ' V NEDELJO, 25. JA1^ , ob 14,30 v ljudskem ^ mu v KRIŽU < ob 16.30 v prosvetni dvu rani na OPČINAH ob 20.30 v Avditorij" ( v TRSTU PESTER SPORED RODNE IN ZABAVN* GLASBG f^. s sodelovanjem KV1 \ TETA AVSENIK, , TA FILIPLIC - KOBE* in JANE OSOJNIK , Prodaja vstopnic Avditorij v Tržaški k«) gami, Ul. sv. franči* z. i on 4-1 U17Q0 rvd <-e , dal)e št. 20, tel. 61792 od^ trtka 22. januarja ter eno uro pred pri^t ' kom v Ul. Roma 15-n- Za prireditev v Kr in na Opčinah eno “ pred pričetkom pri gajni dvorane. Jamarsko društvo »Carlo Debeljak« bo imelo svoj redni občni zbor jutri, 22 Januarja Ob 20.45 na sedežu društva. Člani vabljeni VERDI Danea oh 20.30 zadnja predstava Verdijeve opere »Macbetha. Red C za vse vrste abonmajev. VSI ČLANI IN SIMPATIZERJI Prosvetnega društva »IVAN CANKAR* pripravite se na £iln pleb Excelsior. 16.00, 18.00, 20-00 J 22.00: »Dvigalo za vešaia ^ , Moreau, M. Roneo. Zgo"* , perfektnem zločinu. --»na'1' i Fenice. 15.00: «Običajnt yt*| ci* (I soliti ignoti). 0°L V*! lja lh kriminalna kron k*^! Gassman, M Mastrolannn Nazlonale. 16.60: »Ognjeni Film z Divjega color. Rory Calhoun, Arcobaleno. 16.00: »Das Rosemarie* (Dekle R0^^tillif Cinična, grabežljiva, -rili**1 na... Rosemarie Nadja Peter Van Eyek, C. jtiU5 Niso veljavne legitimacij^ je mladoletnim prepov®° flč Supercinema 16 00. »Bolet 4iif žija G. W. Pabsl. E-in I. Desny. jg*v£ 1 Filodrammatico 13.30: r »Kakor kadar zunaj del > i »Diplomat In pustolovka Constantine Zadnji dan. sk0-Grattacielo. 16 00: »Resnici raj gola*, T. Thomas, v- jtf Crlstallo 16.00: »Barbar 1 O Sa», J. Wayne In E. A« netnascope uff Capitoi. 16.00; »Premnogi jflt-ja», B. Bardot, I. Corel- Astra’ mSk .6-30: ***(? morske pse*, V. Matu mascope, Technlcolor. »jvlij Alabarda. 16.00; »Drevo nja», E. Taylor, M. , Aldebaran. 16.00: M1*1* zločina*, J. Mills m N. leton. (\nr' ArLIOD. 16.00: »Džungla T. Curtys in E Aurora. 16.00: sSlgfr1®' j 1. oechini, Clnemašcop*- Gi«» Garibaldi. 16.30: «Cowboy»Ljn<^ Ford, Jack Leminon. - scope, technlcolor. Ji'j Ideale. 15.30, 18 45, »Zbogom orožje* R- f1 gor« y, Jones, v De Slca, '\i0ni». Im pero 16.30: »Gli De slca, W. Chiarl. » Ital la. 16.00: »Nori*. , _aicl». Moderno. 1600: »Obrekov Johnson, S. Cochram A S. Marco. 16.00: «Kočica Gardner, S. Oran-per, rl. Technlcolor. Prep^ mladini. ,-t, i; Savoua. 16.00: »Tlotl yif ua. 16.00: »Tisti 'ifjjn. v) mo«, G. Ford, V_ He ^ Vlale 16.00: «Brav»d<»»-.-tedi" Pečk, Joan Collins. 1 Cinemasrope. Zadnj!«11^)^ Vlttorlo Veneto. 15.13- ^„«0* W. Holden, S. Loren- ^ lim >N0< Marconi. 16.00, 18 45, Belvedere. 15.30: Kirimlnalnl film... gi,30: ^ Id bo 31.1 195». j arconl. 16.00, 1« a, d| levi*, Madon Masilmo. 16.00: »Preki«*1 y fj", T Howard, S. U°n®,?’ijeV*™V Odeon. 16.00: »Podlo I2*11* K-V Radio. 18.00: »Poskus Priče, P. Ovvens Prev** mladini , KINO V MILJA" af Evropa: »Otok plr»«>v». color, oineroascope. R “ Roma: «Lasayjev po»unl nlcolor. n* Verdi,- »Poziv Angležem ^ boj*, A. Guban«*- P Volta: «4. Pešadljaa. Schneider. PREDVOLILNE TEME V AVSTRIJI Vedno hujša nasprotja med socialisti in katoliki V nasprotju s tem, kar se dogaja v političnem življenju drugih dežel, v katerih se — kakor na primer v ZDA in Angliji — dvostrankarski sistem uveljavlja tako, da je *d obeh glavnih strank zdaj {n& na oblasti, druga pa v o-POriciji, in obratno, se je v Avstriji, zlasti zaradi položaja, v katerem se je dežela snaila takoj po vojni, ko je kilo treba predvsem braniti neodvisnost dežele, uveljavil sistem koalicije med katoličani in socialisti, sistem vladne koalicije, ki se je ohranil od leta 1945. Ta sistem se je u veljavil zlasti tudi spričo o-koli&čine, da sta obe stranki Približno enako močni in bi Ponovitev tragičnih izkušenj * razdobja po prvi svetovni Vojni spravilo, v novih raz rierah, avstrijsko deželo na rob propada. Po 14 letih skupne politike le bilanca vsekakor pozitivna, toda vedno bolj pogosto se Pojavljajo znaki, ki kažejo, da se je sedanja vladna formula v Avstriji že precej obrabila. To je v glavnem posledica dejstva, da sta obe stranki Vladne koalicije približno e-oeko močni, kar ju sili h kompromisom, s tem pa tudi k žrtvovanju nekaterih bistve* Plž1 političnih in socialnih postavk tako socialistov kakor katoličanov. T* politika se nedvomno tahaja v krizi in vlada skuša jj, zavlačevalno taktiko prepresti, da bi nasprotja med o-fcema prevladujočima stran-^jjtna privedla do preloma Hkrati pa je tudi res, da nobena od obeh strank ne bi "Sela od tega nobene korist, ker sta si v teh 14 letih »kupnega upravljanja javnega Oljenja praktično razdelili seboj ključne položaje vplivna področja na način, *t Ustreza obstoječemu ravno->‘žju sil. Toda tudi mimo tega, da v banjem trenutku ni verjet-da bi prišlo do razbitja "Palieije, se pa vendarle obe franki zavedata, da bi bilo dPjno začeti z bolj dinamič-Politiko predvsem na go-»Podarskem področju. In prav j® Prihaja do izraza nasprotja med socialisti in ljudsko Iranko, ki ima svojo politič-oporo v meščanskih in bačkih krogih: socialisti (ki J^tizirajo tudi politiko zadol-B Ve. ki izhaja iz zunanjih ^°*ojil) se potegujejo za to, “i razširili in okrepili dr-Vni 3ektor v industriji in taT?*** delavcem mezde; ka-drt Pa b* hoteli omejiti hm Vn’ pos>e8 v gospodarstvo, j.j 1 bi večjo pomoč polje-litk'VU *n nadaljevati s po-°meicvanja javnih stro- «ov To lr> trdnosti valute. dar k nasprotie g'ede gospn-hjj e politike se je pojavilo to 1 v Preteklih tednih, ko so bih'3 podprli zahteve jav* Va.Qnameščencev. Le-ti zahtevi PŽauo, pri čemer se I« uUjejo na okoliščino, da it vPrava dunajske občine, ki ij rokah socialistov, pristaneš 8 tak° zahtevo svojih na-doJ?jncev- Toda k»kor se je ^uilo že večkrat prej, so Ji v0c>alisti znašli v opozici-W »ami vladi, ker je kanc- “aab '»ve odločno zavrnil za-javnih nameščencev, ker bi to zahtevalo poldrugo milijardo šilingov izrednih izdatkov. Zaradi vseh teh polemik, ki so se ponovile tudi ob priliki parlamentarne diskusije o državnem proračunu, se je u-stvarilo precej kritično vzdušje med obema strankama, zaradi česar sta se obe stranki že sredi preteklega septembra sporazumeli, da bodo splošne politične volitve, ki bi se morale vršiti šele prihodnje leto, razpisali že v letošnjem oktobru, da bi ugotovili, kaj misli o vseh teh problemih prebivalstvo samo. Hkrati pa je zakonski osnutek, ki ga vlada namerava predložiti parlamentu, in na osnovi katerega naj bi poslance izvolili za dobo petih let, namesto sedanjih štirih, povzročil nasprotovanje socialističnih ministrov in drugih voditeljev socialistične stranke, ki bi hoteli, da bi se o tem izreklo prebivalstvo samo z referendumom, v čemer mnogi vidijo znak za to, da se bodo splošne volitve vršile celo prej kot je bilo sporazumno določeno. V tej volilni perspektivi je treba ocenjevati tudi VII. kongres ljudske stranke, ki se je vršil od 28. do 30. novembra lani v Innsbrucku (štiri leta po zadnjem kongresu), na katerem je bila močno poudarjena protisocialistična polemika, s čimer je hotela ljudska stranka socialistom dati na znanje, da ni pripravljena napraviti niti koraka dalje v smeri, ki jo oni zahtevajo. Vse to dokazuje, da je sedanja formula vladne koalicije med avstrijsko ljudsko stranko in socialisti izčrpala svoje možnosti, in da bi ljudska stranka mogla pristati na nove koncesije socialistom samo v primeru, če bi socialistična stranka na bližnjih volitvah svoj politični vpliv ne samo potrdila, ampak ga tudi povečala. ' Spričo tega moremo v bližnjih mesecih predvidevati precej živahno politično dejavnost' predvsem v zvezi z bližnjimi volitvami, pa tudi spričo okoliščine, da se bo avstrijsko monarhistično gibanje verjetno spet pojavilo na politični pozornici. To sprav' ljajo v zvezo z vestjo, da se Oton Habsburški namerava vrniti v Avstrijo. Toda tudi mimo dejstva, da bi obnovitev takega gibanja nikakor ne mogla privesti do obnovitve monarhije v Avstriji, ker tega ne dopušča 10. člen mirovne pogodbe, kakor temu nasprotuje tndi zakon od 3. a-prila 1919 o usodi habsburške vladavine, je ljudska stranka spričo take možnosti vendarle zaskrbljena, ker bi ji ustanovitev monarhističnega gibanja mogla odščipniti tisto prednost, ki jo sedaj še ima v primeri s socialisti. In če li ljudska stranka -ne bila več številčno močnejša od socialistov, bi se ne mogla več z uspehom upirati zahtevam, ki jih socialisti uporno postavljajo tako glede razširitve in okrepitve državnega sektorja v gospodarstvu, kakor tudi glede splošnega povišanja delavskih plač. M ■ ,< • - "*• .. ■ m m • KONKRETNI PRIMERI, KI SODO VOLJ ZGOVORNI Sovjetsko gospodarstvo prodira v Azijo, Afriko in Juž. Ameriko Zakaj so ameriški državniki naleteli v Južni Ameriki na slab sprejem Pred 35 leti na današnji dan je umrl veliki voditelj Oktobrske revolucije Vladimir Jljič Uljanov Lenin V zadnjih letih se veliko govori o prodiranju Sovjetske zveze v gospodarstvo raznih manj razvitih držav. Posebno Američani veliko poudarjajo io «nevarnost», ker da jih SZ in nekatere druge države vzhodnega bloka skušajo izpodriniti iz Azije, Afrike in celo iz Latinske Amerike. Poglejmo nekaj konkretnih primerov, ki vsekakor veliko po-vedo. Neizpodbitno je že, da se gospodarski vpliv SZ in nekaterih držav vzhodne Evrope čedalje bolj širi in poglablja, posebno v Indiji, Indoneziji, Združeni arabski republiki in v drugih manj razvitih državah. Po podatkih, ki jih posreduje agencija «Nova Kitaj- VPRAŠANJE, KI BO V KRATKEM DOKONČNO POJASNJENO Ali je Luna dejans Obstajajo razne teorije o njenem nastanku, med njimi tudi teorija, ki dopušča možnost življenja na tisti njeni strani, ki je z naše Zemlje ne bomo videli nikoli Prva raketa, ki so jo poslali na Luno, ni dosegla svojega cilja, ampak je letela mimo Lune in bo sedaj kot majhen planet krožila okrog Sonca. Rakete, ki bodo sledile tej prvi, so že pripravljene, nove se že gradijo in — kakor zatrjujejo najresnejši učenjaki — ni moč dvomiti v to, da bo proizvod človeških rok v kratkem krožil okrog zemeljskega satelita ali pa pristal na njem. Dejansko bi morda bili za sedaj mnogo bolj koristni podatki, ki nam bi jih posredovala raketa, ki bi krožila okrog Lune, od onih, ki bi nam jih dala, če bi pristala na njej. V prvem primeru bi ti podatki zadevali Lunino ozračje, analizo sestava njene površine in druga dejstva, ki jih je treba nujno poznati, da bi mogli pripraviti potovanje človeka na Luno. Od kdaj so ljudje začeli misliti na to potovanje? 2e v davnih časih je bilo povsem naravno, da je človek imel veliko željo, da bi mogel na Luno in da bi na mestu samem ugotovil, kakšna je, ali je na njej življenje, ali prebivajo na njej ljudje. Danes si more vsakdo omisliti topografsko karto Lune, na temelju katere si je moč zamisliti oblike V soboto in nedeljo Je prosvetno društvo »Slovenec« iz Boršta priredilo lepo kulturno prireditev. Člani igralske skupine so pripravili trodejanko »Nebesa na zemlji«, pevski zbor je pripravil nekaj pesmi, folklorna skupina pa je nastopila z narodnimi plesi. Na sliki prizor iz drugega dejanja igre »Nebesa na zemlji« EFhnuiiniiniMni,,,,,,,,, umnimi mm Minimumu ROPAR,KI m POLICIJE VSEGA Obsojen na smrt pod giljotino ^ttirl v razkošni bolnišnici Passy •Ne ^»ttei zasleriujte več Reneja »Ur ;el»nd 'st, s, ki je bil obsojen med tem tudi na bi j« V k°ntumacu. Zasledova-)» v Parizu 1. januar- vili 5* te8a človeka so obja-^ran Z86*1 deželah sveta. 8 po'*c'ia se je pred 1» ,v “»mila na vse polici-?*lov„..* ln i'*1 prosila za so- 1» IVe* a na vse polici-<*»loVa 8 prosila za so- 1 p0,. !*• Tako so mobilizira-'l*ž»]auCli|’l'* agente v vseh 'l«č(n ' ‘i* bi aretirali tega n*j 18_’ *" je bil visok ko-cm- debelušast in na 1 So e]P 0 m>ren človek. Iska-Sa„.v Madridu, v Caraca-la*u, pa tudi v Chi- 8l»(iet'e,p -pa j* umrl kot u-ii°ki Paru! v P()Sebn' v’ kjer k" kllnike v Passy- lr»ti . 1 *a bili morali ope- S^JavU «rlu <'r0<1 'menom Jacques i t» ’ novinar. L u*Deim lmen°m bi mu bi-h8i*v. (j'! u't> tisočem poli-0* °brnii- 86 upr«va klinike “V družino tega * ‘ asebnu* pro*njOi da ji poi-- Paciom ““kumente umrle-«aVor.Clep‘a. Ker ni bilo od-obvestl- Pacient se je L 0ta ni vJPlicjo t0Uli4r"‘a vn Prst« mu J' Pobfij* u a> da * 0<10 l#o »tin..:* Za »novinarjem '3etn» skriva tako bil - »uriva l Pene, ki ja med gangsterji poznan pod i-menom #Rene-la-moustache» (Rene-brkač). Zaradi njegove nizke postave so ga imenovali tudi «Petit-Rene» (Majhni Rene) S svojo zločinsko dejavnostjo je začel že v rani mladosti, še pred vojno. Za časa vojne je vršil svoje zločine v uniformi gestapovca. Ob koncu vojne je organiziral roparske tolpe tudi v policijski uniformi, in ko je bil leta 1950 v odsotnosti obsojen i,a 10 let zapora, je v središču Pariza izvršil razbojniš-tvo in oropal neko banko za dva milijona frankov. Po tem roparskem napadu se je preselil v marsejsko podzemlje. »Petit Rene« je bil še večkrat obsojen v odsotnosti, ker se mu je vedno posrečilo uiti policiji, kljub temu da so ga po sliki poznali skoro vsi. Medlem ko ga je policija iskala po raznih sumljivih lokalih, je «Petit Rene« mirno igral na rouleto ali hazardne igre v raznih igralnicah, vedno e-legantno oblečen, kjer se je izdajal »a bogatega industrij-ca, ki so ga vsi radi sprejemali v družbo, zlasti zato, ker le znal brezskrbno zaigrati velike vsote denarja. Denar itak zanj ni bil noben problem, ker je še talto velike izgube takoj nadoknadil s posrečenimi roparskimi napadi, Končno ga je pariško sodišče leta 1955 obsodilo na smrt. a tudi to pot v odsetnosti. Po tej obsodbi na smrt se je »Petit Rene« odpeljal kot bogat turist v Venezuelo. Tu je nadaljeval s svojo «obrtjo», a je moral kmalu iz te dežele zbežati in se »preseliti« v Madrid. Nekaj ga je pa vendarle vleklo v Pariz, kljub temu, da mu je nad glavo visela giljotina. Cesar pa niso bile sposobne napraviti vse policije sveta, to je napravil tumor v grlu. Prijatelji so mu pomagali v prvorazredno pariško kliniko, toda tu je zaključil svoje burno življenje fe pred operacijo. « n----- V Avstraliji huda vročina Vtem ko prihajajo iz Sibirije vesti o 50 stopinjah pod ničlo, se v Avstraliji cvrejo i a soncu Sicer je res, da je sedaj, ko je pri nas zima, v Avstraliji poletje, toda take-ga poletja Avstralci še ne pomnijo in v teh dneh so zabeležili že 13 žrtev sončarice. V bolnišnicah se pa kar gnete bolnikov, ki jih je zadela blažja sončarica. Val vročine je zajel skoro vso Avstralijo. Ponekod so se zaradi vročine vneli požari, ki pustošijo velikanska področja pašnikov in gozdov. V Mount Gambieru je požar pomoril okoli 60 tisoč glav živine. Požar se širi proti področju Victoria in čeprav so na delu velike skupine gasilcev in civilnega prebivalstva, je malo verjetno, da, bodo mogli požar pogasiti. Posebno še zato, ker se val vročine še veča. Tretja hiennala stare umetnosti Po uspehih doma in v tujini, ki sta jih doživeli razstav i del Guida Renija m bratov Caracci, je odbor za organizacijo dvoletnih razstav stare umetnosti sklenil, da bo letos priredil tretjo tovrstno razstavo, ki naj bi tako sledila prej o-menjenima razstavama iz leta 1954 in 1956. Letošnja razstava stare umetnosti bo posvečena največjim umetnikom ir dobe 1600, ki so ustvarjali na področju Bologne in £mi!ie. Tudi tokrat bo razstava organizirana v palači Del Archiginnasio v Bologni. Razstava bo o d 19. aprila do ŽU. junija letos. njene skorje. Dalje je vsakemu laiku jasno, da je na tem satelitu nemogoče življenje. kakršno poznamo na naši Zemlji. Končno pa je tudi zanimivo, da obstajajo mnogo bolj točni zemljevidi Lune, kakor zemljevidi izliva Amaconke ali pa puščave Kalahari, kljub temu pa ljudi še vedno muči sla, da bi te znanstvene podatke preverili ali s popolnimi napravami, ki bi jih poslali na krožno pot' okrog Lune, ali pa celo osebno. Na vprašanje, ki je človeka že od pamtiveka najbolj zanimalo, ko se govori o Luni, namreč; ali imamo na njej živa bitja, moremo z gotovostjo odgovoriti negativno, tudi če se ne premaknemo z naše Žemlje. Ce bi na njej bila tudi najmanjša sled o obstoju razvitih oblik življenja, bi moderni teleskopi nedvomno to opazili. Po določenih podrobnostih je komaj moč predpostavljati, da v notranjosti posameznih vulkanskih žrel obstaja morda neka mikroskopska vegetacija. Vsekakor pa bi vse, kar bi bilo več kot taka vegetacija, ne moglo uiti človešae-mu očesu, oboroženemu s sodobnimi instrumenti. Spričo tega bi na glavno vprašanje, ki bi ga zastavili prvemu astronavtu, ki bo šel na Luno, namreč; «Kaj mislite, da boste videli tam?« moral on iskreno odgovoriti; »Nič«. Tega odgovora bi vsekakor "e smeli jemati dobesedno. Mnogi smatrajo Luno za velikanski rudnik, ki vsebuje plemenite kovine, od zlata in platine do urana. Njeno morebitno geološko raziskovanje z modernimi napravami bi bilo mnogo lažje kot raziskovanje na Zemlji, in to zaradi njene šestkrat manjše težnosti. Tudi izkoriščanje rudnega bogastva bi bilo mnogo bolj ekonomično. Po drugi plati pa bi se pojavile tudi tež-koče; naj omenimo le pomanjkanje zraka. Kar zadeva nafto in premog, pa j-' moč z gotovostjo trditi, da ju na Luni ne bodo našli. Toda glavna tajnost, ki jo Luna skriva, je njena druga stran, tisti njen del, ki ga z Zemlje še nismo nikoli videli in ki ga od tu ne bomo videli nikoli. Ker se Luna ne obrača okrog same sebe, nam stalno kaže samo eno plat. Kaj se nahaja na drugi strani? Tega ne vemo. Odgovor na to vprašanje je dejansko odvisen od Lunine oblike, o čemer si prav tako še nismo na jasnem. Znanstveno ni moč dokazati, da je Luna okrogla, kakor smo v to prepričani. ni Lune, kjer bi tako obstajali pogoji za življenje. Domneva je sicer duhovita, toda znanstveno nesprejemljiva. Nerazumljivo je namreč, zakaj naj bi morja in zraka, na katera prav tako vpliva privlačnost naše Zemlje, ne bilo tudi na tej strani Lune. Imamo pa še druge nenavadne domneve. Na primer: Luna je le del, ki se je odcepil od naše Zemlje na tistem kraju, kjer danes leži vdrtina, ki jo pokriva Tihi ocean. Ce je Luna okrogla, bi to po tej domnevi prihajalo od tega, ker se je odcepila od naše Zemlje, preden se je spremenila v trdno stanje. . Ce pa se ne bi bila odtrgala od naše Zemlje v trdnem stanju, bo dobila obliko čaše, katere izbočena stran je obrnjena proti naši Zemlji, medtem ko bi bila druga stran udrta. Tedaj b> bilo možno, da se je v to udorino spustila voda in da tam obstaja «Lunin paradiž«. Vse te teorije (in imamo jih razmeroma mnogo) so v glavnem plod znanstvene domišljije; kaj je resnice na tem, bo človek zvedel šele tedaj, ko se bo znašel na Luni Toda niti to ni nujno, kajti ko bo človeku uspelo poslati na Luno ustrezne znanstvene naprave, mu bodo le-te dale odgovor na mnoga sedaj je nerazjasnjena vprašanja. ska«, je oktobra lani Sz ponudila Argentini gradnjo petrolejskih naprav v vrednosti 400 milijonov rubljev in to v obliki posojila. Kmalu zatem je bil sklenjen in podpisan tu. di konkreten sporazum in argentinski časopis «Ora» ga je ocenil kot »najprimernejši sporazum od vseh, kar jih je Argentina kdajkoli bila podpisala«. Preteklo leto je SZ ponovno vzpostavila trgovinske odnose tudi z Brazilijo Po sporazumu, ki so ga podpisali oktobra, se je SZ obvezala dobaviti Braziliji 6000 ton surove nafte v zameno za 20.000 vreč brazilskega kakaa. Ob tem sporazumu se je zanimanje brazilskih trgovskih krogov še povečalo in po pisanju agencije »Nova Kitajska« se v brazilskem javnem mnenju opaža zahteva po obnavljanju diplomatskih odnosov in po razširjenju trgovine s SZ. Z Brazilijo je podpisala poseben trgovinski sporazum tildi poljska, ki se je obvezala, da bo Braziliji dobavljala premog, tračnice, stroje in razno drugo industrijsko o-premo ter da bo v roku treh let zgradila za Brazilijo 14 trgovskih ladij. Lansko leto je bil sklenjen tudi poseben sporazum med SZ in Združeno arabsko re publiko, s katerim je Sz dala Združeni arabski renubliki na razpolago 4 milijone rubljev posojila za gradnjo asuansKe-ga jezu. SZ in nekatere druge države vzhodne Evrope so vzpostavile gospodarske odnose z iraško republiko takoj po zna- ■ i m i ii 11 .... i m 11 ii i m 11 ii m m i n 11 ii 11 n i min i ii i m i m m i >i i.........iiiiiiiiii m umil i m iiiiiiiiii HOROSKOP ZA DANES__ OVEN (od 21. 3. do 20. 4.) Neka novost vas bo potegnila iz monotonije vsakdanjega dela. BHC (od 21. 4. do 20. 5.) Nove možnosti za večje dobičke. Čudni predsodki vam bodo preprečili važne odločitve. DVOJČKA (od 21. 5. db 22. 6.) S težavo boste vsilili svojo iniciativo in svoje ideje, kajti te so zares nekoliko ori. ginalne. RAK (od 23. 6. do 22. 7.) Neka oseba »e vam bo močno ponujala in vi boste nasproti njej nezaupljivi. Imeli boste prav. LEV (od 23. 7. do 22. 8.) Ponovno se vam bo ponudila možnost, da pokažete svoje poklicne sposobnosti in svojo resnost. DEVICA (od 23 8. do 22. 9.) Našli boste primerno rešitev problema, ki močno tare vaše sodelavce. Popolno soglasje boste uživali tudi z ljubljeno osebo. TEHTNICA (od 23. 9. do 23. 10.) Nove možnosti dela in zaslužka se vam odpirajo. Ker jih niste pričakovali, se vam zde kar nesprejemljive. ŠKORPIJON (od 24. 10. do 22. 11.) Razmere bodo v prid vašim načrtom, niste jim pa kos sami, zato pokličite na pomoč od vas sposobnejše ljudi. STRELEC (od 23. 11. do 20. 12.) Ne zaupajte predlogom in ponudbam, ki vam jih nudijo. Niso iskrene in bi vam tudi ne pomagale. KOZOROG (od 21. 12. do 20. 1.) Močno samozavestni boste in verovali v svoj U3peh. ■S tem si boste pomagali v do-kaj tveganem podvigu. VODNAR (od 21. 1. do 19. 2.) Lepo boste speljali do konca zadevo, ki vas zanima. Ce vam bo grozila prevelika o-samljenost', veste kje najti družbo. RIBI (od 20. 2. do 20. 3.) Kratko potovanje vam bo o-mogočilo skleniti koristno pogodbo. iiimiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimitiitMimtiiiimHiitnfiiliiiiiliiliiiiiiniilimiliililliiimiililiiltllllimiitiiiiiimiiiiititiititiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii ZDRAVNIŠKI KOTIČEK Osnove prve 1. Znanje o prvi pomoči je za vsakega človeka velike važnosti, kajti dobro in primerno nudena prva pomoč često reši poškodovancu življenje in prepreči poznejše bolezenske zapletljaje. Vsak dan opaža mo ,da prihajajo poškodovanci k zdravniku ali v bolnišnico nezadostno oskrbljeni ali pa da jim je bila prva pomoč nudena popolnoma napačno. V mnogih primerih bi bilo ce-io bolje, da bi se poškodovancu sploh ne nudila pomoč, kot pa da je bila storjena slabo in neprimerno. V naslednjem se hočemo o-mejiti le na najvažnejše točke. Poškodbe človeškega telesa nastanejo zaradi delovanja zunanje sile na telo. Zaradi lažjega pregleda razdelimo poškodbe na mehanične, toplotne, električne in kemične K mehaničnim poškodbam spadajo rane, prelomi, izpahi in izvini, zaprte telesne poškodbe ter tujki. Rane so prekinitve tkiva ter jih ločimo Ce bi se Luna vrtela o- | glede na obseg v površne krog same sebe, kakor je to primer pri drugih planetih, bi nujno zadobila o-kroglo obliko. Toda ker se tako ne vrti, nekateri predpostavljajo, da ima obliko jajca. Po neki teoriji naj bi se Luna — ker je, kakor tudi ostala telesa v prostoru, bila določeno dobo v plinskem in poltrdem stanju, z enim delom bolj približala naši Zemlji. To je tista stran, ki jo vidimo. Ce sprejmemo to teorijo, ki pa na žalost’ sploh ni verjetna, bi se voda, ozračje in o-ceani nahajali na drugi stra- globoke, po načinu nastanka pa v praske, zmečkanine, raz. trganine, vrezne, vbodne ter strelne rane. Rana ima dve nevarnosti: prva je krvavitev, druga okužba. Po načinu krvavitve loč’mo ploščinsko krvavitev, krvavitev iz odvodnic in krvavitev iz dovodnic. Kako oskrbimo rano? Rano moramo najprej odkriti in nato krvavitev zaustaviti Ce je krvavitev površinska, zadostuje, da okolico rane očistimo. Ce je krvavitev iz žil dovodnic, skušamo krvavitev zaustaviti s tem, da dvignemo ud. oziroma kasneje, ko je okoli- ca rane že očiščena in rana I tev in infekcijo. Nato je tre- sama sterilno pokrita, s tako imenovanim kompresijskim povojem. To se pravi, da povoj nekoliko čvrsteje pritegnemo ter tako onemogočimo nadaljnje krvavenje. Krvavitev iz arterij, to je odvodnic, spoznamo po tem, da je kri svetlordeča ter da brizga iz rane sinkrono s srčno akcijo. Arteriozno krvavenje pa u-stavljamo takole; pri manjših vejah odvodnic z močnifn kompresijskim povojem, pri večjih vejah pa moramo uporabljati tako imenovani Ee-marchov povoj iz gume, s katerim prevežemo in močno zadrgnemo ud iznad krvaveče rane. Kot nadomestilo za Es-marcha. ki ga nimamo vedno pri roki, lahko uporabljamo del obleke, robca, vrvi ali po ciobno. Zapomniti si moramo, da sme ostati ud na ta način prevezan le do dve uri, medtem pa je treba od časa do časa prevezo nekoliko popustiti ter jo nato zopet zadrgniti, sicer bi nam ud odmrl. Ko smo krvavitev ustavili, preidemo na čiščenje okolice rane. Najprimernejše sredstvo za to je bencin. Uporabljamo pa lahko v ta namen tudi alkohol ali žganje. Ce nimamo teh pripomočkov pri roki in niti ne sterilnega ovoja, pokrijemo rano s čistim izlika-r.im žepnim robcem. Na noben način pa ne smemo rane Izpirati z vodo ali pa polivati nanjo žganje ali kako domače zdravilo. Na rano tudi ne smemo polagati vate, ampak je najbolje, če jo sterilno nokrijemo z gazo. Vsako količkaj večjo rano pa moramo imobilizirati. se pravi ud napraviti negibljiv. Na ia način preprečimo ponovno krvavi- ba poslati poškodovanca k zdravniku oziroma ga spraviti na najhitrejši način v bolnico. Vedeti moramo, da se rane dajo v roku okrog 6 ur po poškodbi kirurško oskrbeti. kar pomeni, izrezati zmečkane in odmrle ter infekciji podvržene dele ter rano zašiti. Rana, ki je tako oskrbljena, *e zaceli približno v »nem tednu brei gnojenja. Druga nevarna plat je okužba z bacili tetanusa. O tem pa prihodnjič. DR S. B. nih julijskih dogodkih lanskega leta. Sovjetska zveza, Češkoslovaška in Vzhodna Nemčija so Iraku dobavile industrijske opreme, strojev, valjanega jekla, preciznih naprav in kemičnega blaga za takojšnjo rabo in za gradnjo nekaterih iraških industrijskih podjetij. Lanskega leta je SZ v času, ko je v Indoneziji vladala zmeda zaradi upora nekaterih proameriških sil, ponudila Indoneziji posojilo v znesku 100 milijonov ameriških dolarjev, Poljska pa je podpisala z Indonezijo sporazum, ki predvideva, da bo Poljska do leta 1965 dobavila Indoneziji 24 novih ladij Kot vidimo, so v lanskem letu sporazumi med SZ, žavami vzhodne Evrope in nekaterimi državami azijske, afriške in južnoameriške celine kar deževali, toda s tem le nismo navedli vseh. SZ in Romunija sta dali Indiji o-premo za črpanje nafte in tudi tehnično osebje za raziskovanje petrolejskih vrelcev. Indija, ki mora uvažati petrolej, je to ponudbo rade volje sprejela, saj je do lanskega leta morala uvažati na leto za milijardo 500 milijonov ru-pij petroleja. S pomočjo romunskih in sovjetskih strokovnjakov je Indiji uspelo, da je na področju Kambej našla bogate zaloge nafte. Da bi mogla to nafto takoj kar doma prečistiti in uporabljati, je Indija sklenila zgraditi dve čistilnici. Čistilnici bosta ena v državi Asan, druga v državi Bihar, tehnično pomoč in o-premo za obe pa bosta dali SZ in Romunija. Kot nadalje poroča agencija »Nova Kitajska«, pomaga Sz Indiji sedaj graditi jeklarno v Bilaju. Gre za velikansko jeklarno, saj bo to eden največjih novih industrijskih objektov v okviru sedanjega petletnega načrta Indije. Preteklo leto je tudi Češkoslovaška dobavila Indiji velike količine strojev in industrijske opreme. S temi sredstvi sta bili v Indiji zgrajeni dve čistilnici sladkorja, velinanska livarna in metalurški kombinat, ki sta sedaj v gradnji, pa se prav tako gradita s češkoslovaško tehnično jaomočjo. Po podatkih agencije cNova Kitajska« sovjetski in vzhodnoevropski tehniki in strokovnjaki pomagajo pri gradnji velikih del ne le v Indiji, pač pa tudi drugod, kot na primer v Afriki in Latinski Ameriki In to tehnično sodelovanje se iz leta v leto veča. Tudi Češkoslovaška je podpisala vrsto tovrstnih sporazumov z nekaterimi deželami Azije, Afrike in Latinske A-merike. Gre za sporazume o znanstvenem in tehničnem sodelovanju. Češkoslovaški strokovnjaki delajo sedaj v Afganistanu, v Indoneziji, v Iranu in Združeni arabski republiki. Po podatkih, ki jih povzemamo iz poročila »Nove Kitajske« zvemo, da SZ in nekatere države vzhodne Evrope postajajo tudi važni kupci izvoznega blaga teh držav. Sovjetska zveza je na primer odkupila 30 odst. vsega egiptovskega izvoženega bombaža, Sz je prav tako glavni kupec egiptovskega riža, Češkoslovaška pa je postala drugi največji kupec železne rude v Indiji in največji potrošnik egiptovskega bombaža. Sz in Poljska sta kupili v Braziliji velike količine kakaa, v Argentini pa sta med največjimi potrošniki volne, kože, lanenega olja in drugega argen-tinskega izvoznega blaga. Čeprav je res, da je agencija «Nova Kitajska« gornje podatke dala nekako V polemičnem smislu, je res, da se izmenjava blaga med SZ, nekaterimi državami vzhodne Evrope in številnimi nerazvitimi državami Azije, Afrike in Južne Amerike naglo veča. — Zares ne vem, v eem naj bi lilo mojstrstvo obdržali ta obroi, da ti ne pade... Goriško*benešk1 dnevnik Danes in jutri volitve notranje komisije Pomen pravilne izbire na volitvah pri podjetju SAFOG Lista Delavske zbornice je na prvem mestu na glasovnici - Izidi bodo znani jutri popoldne Danes m jutri bodo šli delavci in uradniki v livarni SAFOG na volitve za obnovitev notranje komisije O važnosti volitev smo že včeraj na tem mestu govorili in nimamo namena ponavljati. Boudariti pa moramo še enkrat, da medtem ko je bila volilna kampanja, ki jo je vodila Delavska zbornica na dostojni višini, so predstavniki OISL, tako v svojih govorih kot v letakih, ki so jih razdali med delavstvom, ščuvali na razkol s tem, da so izjavili, da pretekla notranja komisija ni napravila ničesar za dobrobit delavcev in navajali politične argumente, ki pa delavcev ne bodo odvrnili od prave poti. Volitve v tem državnem podjetju so zelo važne, ker se bodo v kratkem vršile volitve za obnovitev notranje komisije tudi v tržiški ladjedelnici, k. je prav tako državno podjetje in ki se nahaja v istem gospodarskem stanju kot go-riška SAFOG. Kandidati Delavske zbornice so sledeči: Giordano Tonet, Livio Cecchini, Rihard Cri-stiani, Borsi Destefano, Eme-sto Fornasari, Carlo Grusovin, Luigi Maturo, Karlo Sošol in Virgino Viola. Lista Delavske zbornice je na prvem mestu ra glasovnici. Izidi bodo znani jutri popoldne. upravlja zadevno stanovanje, najkasneje v 60 dneh po objavi seznama stanovanj, ki pridejo v poštev za odkup. Tak seznam bo na vpogled na občinski razglasni deski posameznih občin. Gasilci in dimniki Včeraj ob 12.20 so morali goriški gasilci v stavbo v Ul. Sauro 22, kjer se je vnel dimnik v stanovanju g. Marinaca. fekoda je malenkostna. Ob 14.1a pa so poklicali gasilce v Ulico Maniacco 3, kjer je v stavbi last g. Re-migija Koršiča pričelo goreti v dimniku. Skoda znaša približno 10 tisoč lir. STEVERJAN Dražba za gradnjo dveh novih šol V Steverjanu so se dolgo pripravljali na oddajo gradbenih del za novi šolski poslopji v Jazbinah in na Va-lerišču, za katera so iz državne blagajne že nakazali potreben denar. Pred nekaj meseci je bila na županstvu prva licitacija Skupina Carano-Banfi v gledališču Verdi V Verdijevem gledališču bodo danes in jutri, poleg običajnega filma nastopali tudi člani varietejske skupine Ca-rano - Banfi v predstavi z naslovom «Rešite se!». Na platnu pa bodo vrteli film: «Tot6, Peppino in roparji*. Film bodo pričeli predvajati ob 16.30 in ob 20. uri, varietejska predstava pa bo ob 18 in ob 21.30. Vstopnice so po 350 in 300 lir. Kino v Gorici CORSO. 17.00: «Divji zapad*, V. Mature in E. Stewart, cinemascope v barvah. VITTORIA. 17.15: «Begunci iz terorja*, R. Eagan in J. Sardon, cinemascope. CENTRALE. 17.00: »Sinovi puščave*, Stan Laurel in Oliver Hardy. MODERNO. 17.00: «Gansterje-va žena*. —*»----- TEMPERATURA VČERAJ Včeraj so na goriškem letališču zabeležili najvišjo temperaturo 5,4 stopinje ob 15. uri, najnižjo pa o stopinj ob 7.30. DEŽURNA LEKARNA Danes posluje ves dan in ponoči lekarna Urbani e Al-banese Korzo Italia 33, telefon 24-43. Z zmago v zadnji minuti igre nad Pro Gorizio, si je Bolzano v 16, kolu meddeželnega nogometnega prvenstva zagotovil naslov prvaka prvega dela tekmovanja, ker ga drugoplasirani Audace, ki je proti Portogruaro dosegel samo neodločen rezultat, ne more več dohiteti. Povsem odprto pa je še vedno drugo mesto, za katerega so kar trije praktični kandidati, med katerimi ima sicer največ izgle-dov Audace, takoj za njim pa enajstorica Pellizzari, če ji bo na svojem igrišču uspelo premagati trenutno tretje plasirano moštvo Falck Vobar-no. Goriška Pro Gorizia si je zaradi poraza v Bocnu zapravila vse možnosti za boljši plasma, tržiška CRDA pa se je z zmage v Moglianu povzpela dokaj visoko. Položaj si je izboljšala tudi tržaška Edera z domačo zmago nad Trentom, ki je bila sicer zelo tesna, ki pa bi glede na realno vrednost obeh enajstoric bila lahko tudi precej večja, če ne bi Tržačani svoje nasprotnike z repa lestvice podcenjevali. Rezultati 16. kola: ‘Bolzano - Pro Gorizia 2:1, ‘Dolo - Schio 1:1, ‘Edera - Trento 2:1, Flack Vobarno - Belluno 2:1, Pellizzari - “Miranese 1:0, ‘Portogruaro - Audace 1:1, CRDA -‘Pro Mogliano 3:1, ‘Rovereto - Bassano 2:2, ‘Vittorio Vene-to - Merano 1:0. Lestvica: Bolzano 16 11 2 3 29 16 24 Audace 16 712 MU 21 F. Vobarno 16 8 5 3 23 14 21 Pellizzari 16 6 8 2 15 7 20 Crda 16 7 54 29 18 19 Pro Gorizia 16 7,54 26 18 19 Schio. 16 4 8 4 21 16 16 Miranese 16 56 5 23 20 16 Bassano 16 56 5 19 18 16 Rovereto 16 48 8 21 20 16 Portogruaro 16 48 4 21 25 16 Belluno 16 555 18 24 15 Edera 16 54 7 22 28 14 Vitt. Veneto 16 6 2 8 19 28 14 Dolo 16 3 7 6 19 28 13 Merano 16 4 3'9 2032 11 P. Mogliano 16 34 9 11 27 10 Trento 16 1-51015 25 7 Diletanti obeh skupin pa so minulo nedeljo zaključili prvi del prvenstva in v skupini B, v kateri nastopajo tudi vsa tržaška moštva, je postala zimski prvak miljska Muggesana s točko prednosti pred tržaško Ponziano, ki v nedeljskem odločilnem derby sreča nju v Miljah ni mogla doseči več kot neodločen rezultat. iiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniitiiiiMiirftiiiiiiniiittiiiiiiitiiitiiiiiiiHiiiimiiiiMiiiiiiiiHiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiMtiiniiiiiitiiii Najnovejše svetovne boksarske lestvice Upoštevani so rezultati do 15. januarja MILAN, 20. — ANISP je sestavila nove svetovne, evropske ir. italijanske boksarske lestvice, upoštevajoč rezultate do 15. januarja 1959. Svetovne lestvice: Težka kat.: 1. Floyd Patterson (ZDA) svetovni prvak, 2. Archie Moore (ZDA), 3. Ingemar Jo-hansson (Šved.), 4. Nino Valdes (Kuba), 5. Roy Harris (ZDA), 6. Willie Pastrano (ZDA), 7. Sonny Liston (ZDA), 8. Mike De John (ZDA), 9. Zora Folley (ZDA), 10. Hemy Cooper (VB). Srednj..2žka kat.: 1. Archie Moore (ZDA) — svetovni prvak, 2. Tony An-thony (ZDA), 3. Harold Johnson (ZDA), 4. Yvon Durelle (Kan.), 5. Erich Schroeppner (Nem.), 6. Clarence Hinnant (ZDA), 7. Eddie Cotton (ZDA), 8. Sonny Ray (ZDA), 9. John-ny Halafihi (Tonga), 10. Mike Holt (J. Afr.). Srednja kat.: 1. Ray Sugar Robinson (ZDA) — svetovni prvak, 2. Gene Fullmer (ZDA), 3. Carmen Basilio (ZDA). 4. Ellesworth Spiede Webb (ZDA), 5. Joey Giambra (ZDA), 6. Gustav Scholz (Nem.), 7. Gene Ace Arm- strong (ZDA), 8. Dick Tiger (Nigerija), 9. Bobby Boyd (ZDA), 10. Holly Mims (ZDA). Srednjeianka kat.: 1. Don Jordan (ZDA) — svetovni prvak, 2. Virgil A-kins (ZDA), 3. Garnett Sugar Hart (ZDA), 4. De! Flanagan (ZDA), 5. Johnny Busso (ZDA), 6. Ralph Dupas (ZDA), 7. Vince Martinez (ZDA), 8. Issac Logart (Kuba), 9. Den-nis Moyer (ZDA), 10. Gaspar Ortega (Meh.). Lahka kat.: 1. Joe Borwn (ZDA) — svetovni prvak, 2. Kenny Lane (ZDA), 3 Paolo Rosi (ZDA), 4. Duilio Loi (It.), 5. Carlos Ortiz (ZDA), 6. Al Nevarez žMeh.), 7. Eddie Perkins (ZDA), 8. Johnny Gonsalves (ZDA), 9. Paul Armstead (ZDA), 10. Mauro Vasquez (Meh.). Peresna kat.: 1. Hogan Kid Bassey (Nigerija) — svetovni prvak, 2. Paul Jorgesen (ZDA), 3. Da-vey Moore (ZDA), 4. Gabriel Flash Elorde (Filipini), 5. Ike Chestnut (ZDA), 6. Victor Sonny Leon (Venezuela), 7. Harold Gomes (ZDA), 8. Ser-gio Caprari (It.), 9. Percy Leu/is (Trinidad), 10. Ricardo Gonzales (Arg.). Petelinja kat.: 1. Alphonse Halimi (Fr.) — svetovni prvak, 2. Joe Becer-ra (Meh.), 3 Jose Toluco Lo-pez (Meh), 4. Leo Espinos (Filipini), 5. Manuel Armen-teros (Kuba), 6. Piero Rollo (It.), 7. Mario D'Agata (It.), 8. Al Asuncion (Filipini), 9. Raoul Raton Macias (Meh.). 10. Boots Monroe (ZDA). Mušja kat.: 1. Pascual Perez (Arg.) — svetovni prvak, 2. Sadao Yaoi-ta (Jap.), 3. Ramon Arias (Ven.), 4. Pone Kingpetch (Taj.), 5. Mario De Leon (Meh.), 6. Carlos Miranda (Arg.), 7. Ramon Calatayud (Ven.), 8. Dommy Ursua (Filipini), 9. Young Martin (Sp ), 10. Slim Kenji Yonokura (Jap.). Sestav evropskih in italijanskih lestvic bomo priobčili v jutrišnji številki. 16 11 41 41 19 26 16 11 32 35 TO 25 1« 9 43 38 16 22 16 3 53 28 22 21 16 16 06 35 22 20 16 9 1 0 20 31 19 16 6 55 27 17 17 16 5 65 16 16 16 16 6 46 18 23 16 16 4 66 25 27 14 16 4 57 23 26 13 16 4 48 16 29 12 16 4 48 28 40 12 16 3 49 16 31 10 16 4 21014 31 10 16 4 210 18 44 10 16 3 31025 34 9 Tekma je bila izenačena, vendar pa na nizkem kvalitetnem nivoju, ker sta si nasprotnika z vsemi dopustnimi in nedopustnimi sredstvi skušala zagotoviti zmago. Za končni izid sta bili odločilni dve enajstmetrovki v drugem polčasu, ki sta ju realizirala v 14' Stigliani za Muggesano in Gregori v 20’ za Ponziano. Na tretje mesto se je v zadnjem trenutku vsidrala e-najstorica Fiumicello, ki je zmagala v Cervignanu in prehitela miljsko moštvo Forti-tudo, ki je povsem nepričakovano izgubilo proti Istriji. Na zadnjem mestu je ostala sama enajstorica iz Cervi-gnana. Rezultati: ‘Muggesana-Pon- ziana 1:1, ‘Istria - Fortitudo 2:1, ‘Turriaco - Gradese 1:1, Fiumicello - ‘Cervignano 1:0, Libertas - ‘Aiello 6:1, ‘CRDA - Pieris 1:1, ‘Cremcaffe - San Giovanni 1:1, ‘Ronchi - Aqui-leia 1:1. Lestvica: Muggesana Ponziana Fiumicello Fortitudo Libertas C. Romana Cremcaffe Turriaco Pieris Gradese S. Giovanni Crda Aquileia Aiello Istria Ronchi Cervignano V A skupini je v vodstvu Sangiorgina s 24 točkami in ima največ možnosti za osvojitev zimskega prvenstva pred Tricesimom, ki ima 2 točki manj, ki pa ima še eno ne-odigrano tekmo. Če bi Trice-simo v tej zaostali tekmi zmagal s 3:0, bi prvenstvo pripadlo njemu. Zadnja je kljub vsem prizadevanjem ostala štadreška Juventina. Prihodnjo nedeljo bo prvenstvo diletantov zaradi turnirja deželnih reprezentanc počivalo. s*------ RALLYE MONTECARLO 15 avtov iz Aten včeraj skozi Trst Včeraj zjutraj je prispelo preko obmejnega bloka pri Fernetičih na naše področje 15 od osemnajstih udeležencev avtomobilskega rallyja Mon-tecarlo, ki so startali v Atenah. Cilj v Trstu je bil pred Hotelom de la Ville, kjer je bil ob 10,20 tudi start za naslednjo etapo. Dva izmed u-deležencev sta odstopila zaradi mehaničnih okvar na grškem področju, kjer so bile ceste v izredno slabem stanju, tretji pa je odstopil zaradi okvare stroja pri Zagrebu. Posebno nevaren za pilote je bil v Jugoslaviji odsek proge Beograd - Zagreb zaradi poledice, vendar pa ni prišlo do nobene nezgode. Preko bloka pri Fernetičih je prvi privozil znani dirkač Chiron iz Monaka, ki je pred časom nastopil tudi v televizijski rubriki «Odnehaš ali nadaljuješ* kot ekspert za kulinarično umetnost. Iz Trsta je prvi starta! avto fiat 1200 št. 344 italijanskih pilotov Capellija in Vil-loresija, zh njim pa v presledkih po eno minuto vsi ostali. Istočasno kot iz Aten, so se podale na pot proti Montecar-lu tudi skupine iz Haaga, Monaka, Pariza, Stockholma, Rima, Lizbone in Glasgowa. porazu v Vicenzi, bo danes odigrala trening tekmo na dvoje vrat proti diletantski enajsterici Cremcaffe. Treninga se bodo udeležili vsi titu-larci razen Degrassija in Bre-solina, ki sta odpotovala v Florenco na skupni trening kandidatov za mlado reprezentanco. Iz Tržiča pa je prišla vest, da bo kombinirana enajstorica titularcev in rezerv Triestine odigrala jutri na tamkajšnjem igrišču CRDA tekmo s formacijo CRDA. ATLETIKA Evropski rekord v metu krogle LENINGRAD, 20. — Sovjetski atlet Viktor Lipsnis je postavil nov sovjetski in evropski rekord v metu krogle z rezultatom 18,08 m. Dosedanji rekord je imel Čehoslo-vak Skobla z rezultatom 18,05, ki ga je dosegel 14. avg. 1957 v Atenah. TENIS Težki zmagi Olmeda in Mackaya ADELAIDE, 20. — V tretjem turnusu teniškega prvenstva Avstralije bi Alex Ol-medo (Peru-ZDA) kmalu doživel poraz proti neznanemu Avstralcu Pearceju, katerega je premagal šele po težki borbi v petih setih z rezultatom 5:7, 6:3, 3:6, 6:2, 6:2. Mackay (ZDA) je premagal Mullingana (Avstral.) s 5:7, 6:1, 1:6, 6:1, 7:5. Namiznoteniško prvenstvo Primorske Največ zmag za Koprčane Nastopilo je 86 igralcev iz 18 ekip - Koprčan Lucijan Stadina zmagovalec med posamezniki tiliiiiiimiiilililuiltlluiltlliilliMtiiiiiiiitliiriiiiMiiiiiiMiiliiiiliiMiiiiiiinmiiiimiiiiiiiimiiliitHnii V soboto in v nedeljo je bilo v Kopru namiznoteniško prvenstvo Primorske za moštva in posameznike. Zbralo se je 86 igralcev iz 18 ekip, kar je preseglo vsa pričakovanja organizatorjev. Razen i-gralcev Kopra so se udeležili prvenstva tudi igralci iz Pirana, Ilirske Bistrice, Divače, Mirna, Nove Gorice, Podbrda, Anhovega rn Idrije. Lanski prvak Koper je tudi letos pobral večino prvih mest. Borba za točke pa je bila precej trša kot prejšnja leta, kar dokazuje, da je namizni tenis v letu dni jrecej napredoval, presenetili so zlasti igralci Podbrda, na kate- mi iiiii*iiiiiiiiiiinimniinin iii iiiiiiiiiHimiH Italijansko košarkarsko prvenstvo Simmenthal spet sam v vodstvu Poraz Stock v Livornu in Vidmu Moški: Livorno - Stock 51:45 ■ Ženske: Udinese - Stock 71:50 Po enomesečnem premoru se je v nedeljo nadaljevalo italijansko košarkarsko prvenstvo v vseh glavnih serijah. Slučaj je nanesel, da je v Prvi seriji bilo že kar v prvem povratnem kolu na vrsti srečanje, ki je bilo verjetno tudi odločilno za prvo mesto. Med seboj sta se namreč pomerili ekipi Simmenthal in Ignis, ki sta prvi del prvenstva zaključili z enakim številom točk. Toda državni prvak tokrat ni izpustil iz rok ugodne priložnosti, da prevzame vodstvo sam in je svojega nasprotnika gladko premagal z 11 koši razlike. Pot do ponovne osvojitve častnega naslova mu je poslej odprta, ker je malo verjetno, da bi mogla ekipa Oransoda Virtus predstavljati zanj nepremagljivo ovire Mnogo bolj zanimiva pa bo zaradi tega borba za drugo mesto, za katero je kandidat poleg Oransode in Ignisa tudi Levissima Cantu, ki je tokrat premagala na svojem igrišču močno Santipasto. Stella Az-zurra iz Rima je tudi brez Kristančiča, ki se je vrnil v Ljubljano, na svojem igrišču | Livorno z lahkoto premagala šibko I Lazio vrsto Lanco, medtem ko je I V moški A seriji je poskrbe-Virtus na svojem igrišču vi-1 la za presenečenje ekipa RIV soko porazil ekipo Reyerja iz iz Turina z zmago nad Udi- Benetk z doslej najvišjim rezultatom prvenstva 104:58. Tržaška vrsta Stock je gostovala v Livornu proti zad-njeplasirani ekipi prvenstva. Po enakovredni, borbeni in na trenutke tudi zanimivi igri, so zmagali domači, katerim pa je uspeh olajšala sicer upravičena izključitev Montgomeryja v 17’ prvega polčasa. Rezultati: ‘Simmenthal Ignis Varese 77:66, ‘Motomo-rini - Lazio 93:52, ‘Levissima-Santipasta 64:59, ‘Stella Az-zurra - Lanco 66:38, ‘Oransoda Virtus - Reyer 104:58, ‘Livorno - Stock 51:45. Lestvica: Simmenthal 12 11 1 953 704 23 Oransoda V. 12:10 2 914 701 22 Ignis 12 10 2 866 774 22 F. Levissima 12 9 3 791 752 21 12 7 5 848 752 19 12 6 6 736 748 18 12 5 7 810 756 17 12 5 7 642 721 17 12 3 9 565 647 15 12 2 10 683 880 14 12 2 10 639 784 14 12 2110 698 926 14 Motomorini Santipasta Stella Azz. Lanco Stock Reyer lltllllllllllHIIIIItlllHIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIllllllllllllllllllHIHIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIHIIIIIII Danes pri tehničnem centru v Florenci Trening kandidatov za mlado in juniorsko reprezentanco Bresolin in Degrassi v nasprotnih formacijah FLORENCA, 20. — Pri zveznem tehničnem centru v Co-vercianu so se danes do 19. ure zbrali kandidati za državno juniorsko in mlado nogometno reprezentanco, ki bosta nastopili proti juniorski re-prezetanci Avstrije in nato na mladinskem turnirju FIFA v Bolgariji oz. proti mladi reprezentanci Španije. Clan tehnične komisije za državne reprezentance Moc-chetti, ki je skupno z ostalima članoma Ferrarijem in Bianconijem že v Florenci, je izjavil, da bo šele po jutrišnjem treningu lahko povedal kaj več o tem kako bo sestavljena mlada reprezentanca, ki jo bodo sestavljali igralci izpod 23 let, medtem ko se za sestavo juniorske reprezentance pričakuje še prihod tehničnega komisarja Canestrija, ki je napovedan za jutru' Treninga kandidatov za obe reprezentanci bosta jutri in Triestina, ki je včeraj ime- sicer za juniorje ob 13. uri la prvi trening po nesrečnem z dvema polčasoma po 40’, za NOGOMET Priprave Triestine za tekmo s Padovo #mlade» pa ob 14,30 pravta-ko z dvema polčasoma po 40’. Komisar Mocchetti je dejal, da bodo mladi nogometaši nastopili v naslednjih formacijah, ki pa bosta lahko v zadnjem trenutku tudi nekoliko spremenjeni: A moštvo: Anzolin (Mar- zotto); Capra (Bologna), Guar-nieri (Inter); Gasperi (Spal), Tagliavini (Inter), Bolchi (Inter); Perani (Bologna), Ro-vatti (Inter), Bresolin (Triestina), Di Giacomo (Napoli), Banson (Genoa). B moštvo. Albertosi (Fio-rentina); Fontana (Pro Ver-celli) ali Castano (Juventus), Scesa (Novara); Rivara (Genoa), Rampazzo (Verona), Degrassi (Triestina)’, Danova (Milan), Canella (Venezia), Rozzoni (Spal), Corso (Inter), Menichelli (Sambenedettese). V drugem polčasu bo nastopil tudi Micheli (Mantova), medtem ko se Franzini (Lazio) ni predstavil zaradi poškodbe med nedeljsko tekmo. nese, v ostalih srečanjih pa so zmagali favoriti. Med poraženimi je tudi tržaška vrsta Don Bosco, ki je na svojem igrišču izgubila proti Gorizia-ni s tesno razliko 63:61. Rezultati: Varese ‘Raven-na 53:52, ‘Lib. Biella - Cus Firenze 75:61, ’ Petrarca - Ita-la 82:34, ‘Tiv. Torino - Udinese 53:47, Goriziana ‘Don Bosco 63:61. Lestvica: Petrarca Lib. Biella Varese Udinese Riv Torino Ravenna Goriziana Don Bosco Cus Firenze Itala 10 8 2 623 472 18 10 8 2 515 438 18 10 7 3 611 533 17 10 6 4 545 444 16 10 6 4 550 530 16 10 6 4 502 522 16 10 5 5 518 575 15 10 2 8 509 577 12 10 1 9 445 572 11 10 1 9 499 717 11 V ženski A seriji je Udinese odločno v vodstvu po zmagi nad tržaško vrsto Stock z 21 točkami razlike. Igralke Udinese so bile v celoti boljše od Tržačank, predvsem pa se imajo za svojo zmago zahvaliti izvrstni Jugoslovanki Ka-luševičevi zaradi njene izredne organizativne in tehnične igre. Tržačanke so se dobro branile in tudi napadale, vendar pa so se morale kmalu odreči Nunzijevi, ki je zapustila igro zaradi osebnih prekrškov (25 košev) in Taraboc-chia za Stock (21 košev). Rezultati: *T. Autonoml - St. Milano 51:40, ‘L. Mantova - Aut. Roma 41:18, ‘O. Faenza - S. Marinella 37:26. Fiat Torino-‘Ozo Milano 40:27, ‘Udinese - Stock 73:50. Lestvica: Udinese Stock T. Autonomi St. Milano Fiat Torino L. Mantova O. Faenza O. Milano Aut. Roma S. Marinella 9 9 0 558 319 18 9 7 2 457 385 16 9 7 2 390 347 16 9 6 3 535 380 15 9 5 4 389 341 14 9 4 5 367 354 13 9 4 5 312 375 13 9 2 7 313 452 11 9 1 8 298 472 10 9 0 9 254 483 9 re pred začetkom turnirja 0> so računali, da se bodo uvr* stili med prvoplasirane. V ekipnem tekmovanju J* osvojila prvo mesto ekipa Kopra, ki je v finalu premagal8 Novo Gorico s 5:3. Druga štva so se uvrstila brez večjih presenečenj. Vendar je treba omeniti uspeh delovne?* kolektiva podjetja Elektro • Gorica, ki je zasedlo peto mesto. Med posamezniki je zmagal v A kategoriji Koprca® Lucijan Stadina pred Ander-letom iz Podbrda, Škabarjem iz Kopra in Pihlerjem iz Nove Gorice. V B razredu P* je osvojil prvo mesto Torkar iz Podbrda, ki je v finalu premagal Tušarja iz Idrije, medtem ko je tretje mesto P®*? tako osvojil Idrijčan (Margon) KOPER - KRIM 2:0 (llO) Koprčani so že zgoefaj **" čeli s pripravami za sporni*-dansko nogometno se?oD£ Pod vodstvom še zmeraj **’ tivnega igralca Turčinoviča s® začeli s treningi v začet*® meseca, za nedeljo pa s0 odločili preizkusiti svoje meči z ljubljanskim Krimom. . Okrog 800 gledalcev je P/1! vabil na igrišče lep sonc®1 dan in pa tudi skrite želj*-da bi morda Koper priprav® presenečenje ter ugnal e® najboljših slovenskih enajst^ ric. Do presenečenja je v resnici tudi prišlo, saj je i®°r’ Krim popolnoma zasluženo P"-ražen zapustiti igrišče. Bab* celo trdimo, da je rezult® prenizek glede na dogodke n igrišču. Ce ne bi imel Kri® vratarja, ki je z izrednim posegi preprečeval nevarnosti, bi morali domačini zm*j gati z najmanj petimi S°l razlike. , «Skrivnost» uspeha Kopr® mo*- kar nov je v reorganizaciji tva. Nastopilo je namreč pet' mladincev, ki so odlu® prestali preizkušnjo. Po n ■ deljski tekmi sodeč je tor J Koper končno le našel res tev iz krize, ki se je vle* skozi vso jesen. BREz PRESENEČENJ NA TURNIRJU V KOPRU V devetem kolu šahovske?* turnirja za prvenstvo K°P, je Omladič premagal Klanj* ka. Gerželj Božiča, Renko P Verka. Druge partije so prekinjene. V vodstvu * zdaj Zavec in Omladič s g stimi točkami. Renko točk in pol. Verk 5 ter G* želj in Habič po 4 in Pjv Zaradi večjega števila .P^u njenih partij pa položaj . ni jasen in lahko seveda P de še do znatnih spremo® ’ Vsekakor pa ni nobenih pf* j tičnih izgledov, da bi kat koli drugi — razen imen, smo jih navedli zgoraj segel v boj za prvo Odgovorni urednik STANISLAV RENKO , Tiska tiskarski zavod ZTT - 1 KINOPROSEK-KONIOVjl predvaja danes 21. t. ®-ob 19.30 uri zelo zabaven film: ČAROVNICA (La strega) Igrajo: MARINA VLA- DY, NICOLE COURCEb Mladini izpod 16 Ie-vstop prepovedan. predvaja danes 21. t. m. Titanus z začetkom ob 18. film: «11 BID0 Igrajo: BROi-ERICK CRAW FORD, NA, RICHARD BASEHART in GIULIETTA MASI-FRANCO FABRlZ1 ANDRE GILL0IS 15. Detektivski roman iz življenja prodajalcev časnikov «Kar ven!» je ukazal Dodelot vidno zaskrbljen. Sledovi Pascalovih stopinj so potrjevali, da je res priiel od tam. Torej ni lagal. A to je bila samo domneva, ki pa ni nasprotovala obtožbi, če je Pascal potem, ko je ubil lastnika dvoriščne stavbe, odšel po stopnicah pred hišo, je lahko od zadnje strani prišel sem po denar. Dodelot pa je ugotovil, da so vrata med obema sobama zaklenjena. Pascal je najbrž zelo naglo zapustil sobo, kjer se je odigral zločin, ker je opazil, da ga je videla gospa Barachet. Če je bilo tako, bi morali najti tam iste stopinje. In prav to je hotel komisar takoj dognati. A čakalo ga Je razočaranje: v pisarni je bil pod pokrit z nekako preprogo, ki je bila tako umazana, da ni bilo moč ugotoviti zanesljive sledove. Tudi če je sodni izvedenec napravil potrebne fotografije, te ne bodo dokazale kdo ve kaj, kajti pred vrati je bil predpražnik, na katerem si je Pascal lahko obrisal čevlje. Vendar bi bila to le prevelika previdnost. In pri vsem tem ne bi mogel priti v to sobo, ker so bila vmesna vrata zaklenjena, kakor je prej ugotovil komisar. Razen tega so se morilčeve stopinje ustavile v salonu, kjer je ukradel denar, ravno pred pisalno mizo. Po drugi strani pa je Pascal vendar povedal po pravici: poznal je razporeditev prostorov in je vedel, kje je skril denar Zelo možno je torej bilo, da mu je vse to razložil umorjeni moz. Tudi če je Pascal vzel ključe žrtvi iz žepa. je moral že vedeti, da jih ima pri sebi, in tudi to je moral vedeti, za katere ključavnice so. Porajala se je torej možnost, če že ne naravnost verjet-noet, da je bila kraja organizirana z moževo sokrivdo, kar bi prispevalo tudi k verjetnosti Pascalove izpovedi, vsaj kar zadeva nagibe za to dejanje in vse priprave v zvezi z njim. Nato je bržkone nastal prepir med krivcema. Temu so sledili udarci in Barachetova smrt, ki je bila nedvomno le naključna. Vsekakor je bilo treba dognati, v kakšnem razmerju je bila žena s pokojnim. Komisar se je odločil, da jo brez odloga zasliši, šel je na stopnišče in poklical enega svojih ljudi. »Prosi to gospo Barachetovo*, je naročil, «naj pride dol.» Stražnik se je brž začel viti po polžastih stopnicah, Dodelot pa je čakal spodaj. Slišal je, ko je potrkal na vrata in rekel nekaj besed vdovi, ki je prišla odpirat. Nemudoma je prišla dol. Komisar Dodelot se je predstavil s priklonom, ko je bila Chaterine na zadnji stopnici. «Oprostite, da vas motim. V teh okoliščinah sem pač prisiljen, da vas moram znova nadlegovati s svojimi vprašanji.* «Ah, prosim vas, to se vendar razume*, je hladno odgovorila Catherine. Dodelotu se je čudno zdelo, kako nekaj mrzlega ima ta ženska v očeh. Po vsem videzu je veliko dala nase in od tod je izviralo njeno oholo zadržanje. A na njej je bilo več le neke togosti kakor dostojanstvenosti. Vse pa je bilo bolj ali manj narejeno: njeni lasje, prevezani s širokim zelenim trakom, njena domača halja temno rdeče barve, njena šminka, kljub zgodnji uri tako skrbno izdelana in naposled robec obšit s črnimi čipkami, ki ga je tu pa tam pritisnila na oči, da bi hlinila žalovanje, a so jo prav njene suhe oči izdajale in pričale o nasprotnem. Morda ne bi bila navsezadnje grda da ni njen obraz izdihaval neke notranje grdobe Hotela je sesti, a Dodelot jo je prosil, naj izvoli odkleniti vmesna vrata med obema prostoroma. »Nimam ključa,* je odgovorila, »in nikoli nisem velela, kje Je.» «Oho,» se je začudil komisar, »to je pa res zanimivo! In vaš mož je puščal denar v sobi, do katere je mogel, samo ce je šel okoli hiše?* «Tudl tega ne vem, da Je moj mož imel denar tu zraven » Sedla je. Dodelot se je pripravljal, da ji zastavi nekaj vprašanj, a ona je takoj dodala: »Mož me je zelo razvajal. Za njegove kupčije sploh nisem vedela. Dajal mi je denarja, ki sem ga potrebovala To je vse.* Ko je opazila, da si Dodelot ogleduje pohištvo, ki ni pričalo o ravno bogatem in darežljivem gospodarju, se je nasmehnila in pristavila: »Ogledujete se naokoli in, sodeč po malo čudnem slogu tega salona, si mislite, da moj mož najbrž ni bil odprte roke?* Dodelot je prikimal, da v resnici misli na to. Ona je pojasnila. »Imela sva vsak svoje področje. On je ljubil svoje starine in svojo navlako. Bil je strašno praznoveren in pri opremi, s katero je živel, preden je obogatel, ni hotel ničesar izmenjati. A meni je pustil, naj si uredim sobo po svoje in naj si nakupim, česar si želim. Lahko pogledate mojo garderobo. Imam tudi avto.* Komisar jo je resno poslušal. Trudil se je, da ne bi kazal do nje sovražnosti, ki še nikakor ni bila upravičena, če ne jemljemo v poštev zoprnosti, s katero ga je navdajala. Čudil se je, da govori, kakor bi bila uganila vprašanje, ki ga vznemirja. Bil je pozitivnega duha, zato ni verjel v kakšno megleno prenašanje misli. Ce je ta ženska tako razlagala nekatere stvari, je bilo pač zato, ker se je bala, da se komu ne bi porodila vprašanja, ki si jih je ravno tedaj on zastavljal. In ker si jih je zastavljal, je bil torej na pravi poti. Oba zakonca Barachet se nista tako dobro razumela, kakor je trdila mlada vdova. In to je takoj zatrdila, da bi se izognila spraševanju v tej smeri. Zato pa se je Dodelot še toliko boi.i neomajno odločil, da se loti ravno tega vprašanja. A čutil je, da ima opravka z močnim nasprotnikom. Treba ga bo prelisjačiti. Komisar je povzel: »Vse to je postranskega pomena. Prosil bi vas le, da bi sodelovali pri majhni obnovitvi dogodka, kar mi bo pripomoglo, da se zločinec zaplete. Bi hoteli zavzeti prostor, ki ste ga imeli, ko ste ga videli? »Z vespljem.* je odvrnila ter vstala. «Bila sem tam zgoraj.* Povzpela se je po stopnicah, zdaj bolj sproscena kakor prej, ko je prihajala navzdol. V prvem nadstropju je stopila do kraja mostovža, ki je vodil do njene sobe in kjer je bil nektikšen balkon. »Bila sem tu,» je izjavila, »a se nisem nagnila.* In še je govorila ter uslužno navajala dodatne podrobnosti. j*.—---------------- -—j c muz. zavpii: Potem je snel telefonsko slušalko, zgoraj se v napeljavi n reč razločno sliši, ko v aparatu skrtne in ko se potem krog s številkami.* »Torej je on klical policijo,* je ugotovil Dodelot. »Najbrž,* je pritrdila Catherine. »Potem sem slisala uds ki je bil zamolkel. Odprla sem vrata ravno pravočasno, sem videla bežati nekega človeka.* «Niste videli, ko je udaril?* «Ne.» »Kakšen je bil tisti človek?* «Velik, precej močan. To je vse, kar sem utegnila opa* »In niste prišli takoj dol?* nle Je tako strah! Nagonsko sem se vrgla na Slišala sem, ko je šel iz hiše. V tistem trenutku sem ho iti pogledat, a po drugi sobi je bilo slišati korake. P? sem jih zopet slišala na vrtu. Zaklenila sem se v sobo. Ni prišla ven, dokler ni bila tu policija.* «Bi spoznali tistega človeka?* «Mislim, da.» Komisar je odprl vrata in pomignil. Pripeljali so P^c Prijel ga je za roko in ga peljal okoli mize do umorjenca-»Zdaj pojdi ven!* Ker se je videlo, da Pascal ne razume, je povedal tančneje: «Pojdi k vratom, kakor bi hotel iti iz sobe!* Pascal je ubogal. Se ni bil sredi poti, ko je Cathel zavpila: »On je!» Pascal se je v hipu ustavil in vzdignil glavo, da bi gledal žensko, ki je spregovorila ti dve besedi. A Je mogel videti. Dodelot je stopil k oknu in z odrezanim potegijajem dvj! rolete. V sobo je planila svetloba. Ko se je Pascal ustavil, je obrnil in je bil zdaj ob mizi ravno nasproti mrtvecu. Pogledal ga je. Osupnil je. Preden ga je mogel kdo držati, se je nagnil naprej in z zvezanima rokama privzdi! mrtvečevo glavo. Spustil jo je, da je omahnila na mizo se obrnil do ko sarja in zakričal: »Saj ni on! To ni Didier!* (Nadaljevanje sledV