PROLETAREC JE DELAVSKI LIST ZA MISLECE ClTATELJE PROLETAREC Glasilo Jugoslovanske Socialistične Zveze in Prosvetne Matice iM' OFFICIAL ORG AN,OF J. S. F. AND US EDUCATIONAL BUREAU ST__NO. 2177 Eawred a. MrowUlaa ».M.r, D*c. «, 1(07, u 1W HM oftc« m CktoM., U. uadcr th. Art «1 ('wjlili ot Mafrk S, 1ST,. CHICAGO, ILL., August 10, 1949 Published Weekly at 2301 8. Lawndale Ave. 6)9 LETO—VOL. XLIV. "Vidiš, to je Rodinov mislec. Kaj, če bi se i midva naučila misliti?" "Saj je najino delo tako, da morava misliti!" "To ie, ampak sedaj misliva le za druge drugim v korist, namesto da bi mislila zase in v prid drugih, ki delajo in ustvarjajo!" Doba kolonijdlnih sil zatonjuje in milijone ljudi gre v svobodo te nad 600,000,000 ljudi osvobojenih (?)-Kaj bo z njimi? — Padec francoskega, angleškega imperija in drugih imperialističnih dežel. V Organizaciji Združenih narodov se prerekajo brez posebnega šuma — ne da bi se javnost kaj posebno brigala zato—kaj s problemom koloni jalnih ljudstev, ki so se — saj na papirju — osvobodila iz stoletij podložni-štva in so sedsj teoretično "neodvisna". Kaj s Azijo? Ena največjih sprememb v kolonijalnih cesarstvih se je dogodila v Aziji. Dve sto let je bila Indija pod peto angleškega imperija. Dne 15. avgusta 1947 se je oklicala za neodvisno. Toda ni ji bilo lahko'— kajti čim ji je laboritska vlada v Londonu izvršila obljubo, že se je začela borba med prebivalstvom Indije radi vere — na eni strani hin-dustanci, na drugi muslimani in vse je šlo narobe vzlic prizadevanju Gandhija, ki ga je končno v tej prenapetosti neki fanatik umoril. Indija je sedaj razdeljena — sebi v škodo — v Hindustan in v Pakistan — dve versko ločeni deželi — ki pa geografično spadati skupaj in ne bosta mogli ustvariti blagostanja za svoje ljudstvo ločeno druga od druge. Štiristo milijonov ljudi je prizadetih. Ali si bodo mogli pomagati? Skupno — da! Ločeni in v prepirih radi vere pa je že zdaj mnogo Indijcev mnenja, da jim je bilo bolje pod angleškim imperializmom kot pa jim je v "svobodi". Toda vsaka svoboda se v krčih spočenja. Anglija Indije ne bo nikoli več dobila nazaj. Niti ne Burme. In celo njeni dominjoni se bolj in bolj od- ( Ali vam je naročnina potekla...? Tekoča Številka ProUtarca r i* 2177 Ake je številka tik VAŠEGA imena it* NASLOVU na PRVI strani nitja, to pomeni, da vam je naročnina potekla za tolika tednov kolikor je številka v vašem oklepaju nlija od gornje. Proalmo, obnovite jo! Prihranita nam • tem pri deln In na poštnini! daljujejo od nje. In sedaj Kitajska ... Tudi "neodvisna" Kitajska ni bila drugega kot kolonija anglo-ameriškega ter ostalega evropskega ter japonskega imperializma. Sedaj je v prevratu in njeni voditelji pravijo, da je imperializem iz nje za zmerom iztrebljen. Naša vlada je minuli teden izdala k temu poročilo — debelo knjigo —- zvana "White Paper/, v kateri državni department razlaga, da je poloma vnanje politike Rooseveltove in Trumanove administracije na Kitajskem kriv največ Ciang Kaišek ter njegov režim, ker je bil zastarel, ker se ni mogel otresti korupt-nih uradnikov in pa zato, ker je vladal diktatorsko, namesto da bi v vlado pozval tudi liberalne skupine. Dean Acheson je s tem priznal, da je vlada Zed. držav izgubila eno izmed največjih dežel, kar jih je še kdaj imela pod svojim vplivom. In kar je pri tem ljudem v Washingtonu najhujše — Kitajska je "zašla v komunizem." Velika Britanija največ izgubila Kar se ameriške vlade tiče, se v svoji veliki poslanici saj lahko izgovarja, da ni v Aziji — namreč na Kitajskem — izgubila nobenega teritorija, dočim ga Velika Britanija je in z njim vred nad 450,000,000 podanikov. To Angliji škoduje tudi gospodarsko, zato je vedno bolj v zagatah in sc mora več in več (Konec na 5. strsni) KAKO JE Z INTERVENCIJO NA$E VLADE V GRČIJI Od junija 1946, ko jo prišla grški rojafistični vladi na pomot Trumanova doktrina z našimi dolarji, puškami, topovi, živili, oblačili in z ladjami, J* bilo 70,028 gerilcev ubitih, ujetih in taki1, ki so se p*d pritiskom premoči podali. Stavilo ranjenih gerilcev v gornji številki ni vključeno. Običajno pravilo je, da pridejo na vsakega ubitega vojaka najmanj štirje ranjenci. Tako je kongresni komisiji poročal dno 1. avgusta predsednik Truman. Ameriška intervencija v Grčiji se je sačela na njegovo iniciativo. Proglasil je svojo borbo proti komunizmu vsepovsod in v prvi polovici leta 1946 pred-' lagal konqresu Grčiji in Turčiji v pomoč v njuni borbi proti komunizmu stotine milijone dolarjev. Odobreni so mu bili. Civilna vojna v Grčiji je bila pospešena. Do ameriške intervencije je ščitila rojalistični rešim na Grškem angleška armada in mornarica. S to krvavo igro vna-njega umešavanja v deželi helenov jo pričel tedanji angleški premier Winston Churchill. Ko so vlado prevzeli laboriti, so izprevideli, da je to silno draga, negotova intervencija, pa so sporočili v Washington, da Anglija vsled svoje opešanosti stroškov (intervencije) v Grčiji ne bo več zmogla — torej naj to vlogo prevzame ameriška vlada. Truman s svojimi svetovalci je imel dogovor v tem smislu z Angleži že zapečaten — treba ga je bilo sporočiti na skrajno dramatičen način le še kongresu — in res — Grčija — ker je važna strate-gična točka v Sredozemlju in pripravna basa za ščite-. nje naših oljnih interesov tam okrog — je bila Trumanova doktrina odobrena, vsote nakasane in našo bojne ladje ter vojni, politični, propagandni ter razni drugi "eksperti" pa so že bili na licu mesta. Angleži so polagoma svoje čete odpoklical!, a pustili so jih tam toliko, da bi zadostovaAo "za vsak slučaj", dokler ne bi ameriški oficirji zadostno izve-ibali četo rojalistične vlado. ; f.j.,1 -------.. taja ^—*— s »* 9___-. jsoo( smo v uvyuav itst. rivuiniMN 1 rumeni lo kongresu in ameriški javnosti lota 1946 obetal, da bo vojne v Grčiji konec že do konca imenovanega lota. Potem pa, da je bo konec v poletju V947. Nato, da bo z gerilci počiščeno do zime. Nato 00 sledilo sliči» obljube skozi vse leto 1948. Letos pa z njimi Truman ni več tako radodaren. Tolaži ameriško javnost le s tem, da so izgubo grške ljudske fronte — ali kot se ie tu označuje — komunističnih band — tolikšne, da so padle v številu v prvem četrtletju tega leta na borih 19,830 mož (le kdo mu fe dal tako točne številke?), leto prej pa so štele 26flOO mož. V isti dobi je grška rojalistična armada utrpela le 37,934 izgub — namreč ubitih, ranjenih in pogrešanih. Vse te številke so iz Trumanovega poročila. Zveznemu kongresu je zagotovil, da grška (mo-narhistična) vlada v vojni s komunisti zmaguje, seveda z ameriško pomočjo. To je določno poudaril. Kar pomeni, da se kralj s svojo vlado drži v sedlu le, ker ga podpira ameriška vlada z dajatvami v orožju in z živili in sploh na vse druge načine, razen da se ameriške čete no spuščajo direktno v civilno vojno. Toda glavni vodniki grških rojalističnih čet so ameriški oficirji. K m Dalje je predsednik Truman izjavil kongresu, da so grške rojalistine čete na pohodu zmagovanja in dal jo poslancem in javnosti novo obljubo, da bo civilna vojna končana z zmago grške rojalistične vlade spet v tem letu. To izjavo jo oprl na sledeče ugotovite: grška (kraljeva) armada je postala izvežbana s pomočjo naših (Konec na 2. strani.) Smrtne ponesrečb* v industriji nimajo zanimanja javnosti V dnevnem tisku, v radiu, v šolah itd. je silno veliko svaril in naukov, kako se varovati nezgod ns cestah in ulicah. Kajti po njih se ne vozijo samo navadni ljudje temveč bogataši ter njihovi otroci. v Drugače je v tovarnah. Radar v kateri koga ubije, je navaden delavec — nadaljna številka pri sestavljanju statistike o smrtnih nesrečah pri delu v industriji. y avtnih nezgodah se kam zaleti ali drug v njega tudi kak bogataš, politik, slovit duhovnik, ali pa kak visoko čislan vzoren mož, saj mislili so o njemu tako, dokler se ni v avtnl nezgodi ubil in z njim je bilo mlado dekle, ali pa mlada šena koga drugega. Zato se o takih nesrečah toliko piše. A če te ubije v tovarni, ali v premogovniku, ali pri kakem drugem delu, kdo vendar si, da se bi javnost zanimala sate? Dasi so se nesreče pri delu vsled boljših varnostnih naprav in pa vsled postav, ki so jih is-vojievsli ljudstvu ras prijateljski poslanci, jako zmanjšale, jih je Še vseeno veliko več kot pričakovano. Dogodi se, da se kak delavec pri delu smrtno ponesreči vsled svoje krivde — saj zapiski trdijo tako — a mnogo pa jih je ubitih, pohabljenih ali pa začasne poškodovanih vsled prevellkegs naganjanja in ko človek omaga v tem priganja-štvu, pa stori kako potezo s rokami ali s nogami sa hip prepozno — pa je po njemu! Na cestah se veliko ljudi ubije vsled pijanosti in jim je vseeno kako drve s svojim avtom. A pri delu tega ni. človek se pesi pri svojem stroju, rudar pri svojem delu v rovih, zidar in sJaj vMfi v tem, sdaj v kakem dragem listu dve vrstici notico s drobnim tiskom, kako se je ta in ta smrtno ponesrečil, bodisi ker je padel s odrs, sli gs je zmečkal stroj, ali pa padel v kak tank. Ali pa Je s viška kaj telebnilo nanj. Biro delavskega departmenta za statistike pravi, da je bilo v prvih treh mesecih tega leta nad tri sto delavcev ubitih, 93,009 pa poškodovanih. Slednji so vsled ponesrečb izgubili v času zdravljenja blizu dva milijona šihtov, kar znaša na plači 919,900,000. Pred mnogimi leti, ko še ni bilo za ščitenje delavcev v industriji in v rudnikih nikskih postav, ne zakonov za odškodnine, je bilo seveda še veliko hujše. Večina ubitih so bili priseljenci, brez svojcev, ki se bi potegnili sanje, sato Je bilo družbam lahko. Namesto ubitih ln poškodovsnih so imeli razpolago kopo novih imigrantov. Sedaj pa so ubiti večinoma družinski očetje, ali pa sinovi družin. Skozi lets se je tem dninam posrečilo primorati zakonodaje kaj storiti v varnost delavcev in tako se je od onih ranih dni ameriške industrije pa do sedaj v naporih ss vsrnost človeka pri delu bodisi v tovarni ali v rovu veliko spremenilo — ns bolje seveds. A še je veliko motnosti sa nsdsljne varnostne izboljšave. Unije v vlogi podpornih organizacij Poleg privatnih zavarovalnin-skih družb so sedaj na drugem mestu na' polju zavarovalnin unije in postajajo v tej svoji panogi JaČje od leta do leta. Unije imajo to prednost pred privatnimi zavarovalnicami in pred bratskimi podpornimi organizacijami, da za svoje člane kolektajo v zavarovalnlnskl sklad ves sli ps delni ssesment od delodsjslcevi pri ksterih so člsni uposleni, dočim privstne dražbe in brstske podporne or-' gsnisadje nimsjo te možnosti. Ves svoj ssesment morsš plačati sam. To je vzrok, čemu so današnje ameriške "fraternal" organizacije bolj fn bolj ritualistlčne (obredne), "mistične'* in dražsb-ne (?) In češdslje msnj podporne. Glavna izjema so v tem pravilu one, ki sa jih ustanovili in jih še vodijo tujerodd ali ps njihovi potomci. Nekatere teh Imajo še socialni ssmsh, tods konkurenca proti njim ter drage ovire so' tolikšne, da jim je teiko nspredovsti v namenih vsajemnih podpor, radi katerih sa bila ustanovljene. Med Čehi npr. nI nobene res uspešne brstske podporne orgsnlsaclja. I maje pa jih Slovenci, Hrvati, Poljaki, Židje in še nekaj drugih skupin. Unijs sa prvotno ss podpiranje svojih članov In njiho+ih družin v slučaju ponesrečb, bolezni sil smrti niso mnogo brigale. VeČinama nič. Toda še pred SO lati so nekatere začele uvajati tndi ssvsrovslninski sistem, med njimi najbolj bratovščine železničarjev. Večina drugth pa so nudile nekaj podpore v slučsja bolezni člans in pa kaj malega podpore sorodnikom umrlega člana. Sadaj pa Ima mnogo unij svoje bolnišnica, savode sa tuberkulozne člane, savetiščs ss sta-re In onemogle, uvedle so bolniške podpore sa vse čl sne družine, nekatere plačujejo stroške zdravljenja v bolnišnicah I n mnoge ao isvojevsle sa svoje oatanrie člana tadl pokojnine, ki so znatno višje od onih kot pa jih upokojencem nudi vladni Social Security Act. Kako Je prišlo da tega? Enostavno sato, kar plačujejo v take sklsde marsikatere unije delodajalci več kakor pa člani unije. Seveds delodajalec potem svoje produkte podraži in tako plačujejo dotlčnl asesment v resnici vsi odjemalci takegs blaga. Is tega razloga bl bilo bolje, da se bi uvedlo prav na tak način splošno socialno savarovanja sa vse pod odkritjem drŽava, s unijam večinoma nI sa tako rešitev. Ore sa nJim — posebno njihovim vodstvom, sa obstanek, in slednji Jim bo sd-(Konec ns 9. strsni) w I KOMENTARJI 'J Zbira in presoja urednik Boj Moskve proti Titu se nadaljuje. Je neizprosen ter brezobziren z obeh strani. Radio Moskva je dne 2. avgusta razširil po vsem svetu poročilo, da je Tito begunce iz Grčije prisilno uposlil v "svojih" rudnikih železa in bakra ig da te dve kovini prodaja Zed. državam. Tu jih predelajo v orožje, ki ga zvezna vlada podarja grškim rojalistom, da z njim pobijajo borce grške ljudske ali domovinske fronte. To je težka obdolžitev. Ampak čemu naj Zed. države rabijo jugoslovansko železno in bakreno rudo, ko imajo vendar svoje toliko, da izdelke iz železa, bakra, svinca, srebra in tudi če treba, zlata, vse križem izvažajo? Bolj verjetna je Titova trditev, da je Jugoslavija po osvoboditvi pomagala grški ljudski fronti bolj, in veliko več kot katerakoli izmed dežel kominforma — v zahvalo pa jo bojkotirajo ekonomsko in v nji politično intrigirajo, da bi ubili njen sedanji režim. To povzroča škodo vsem — kar znači, da kadar postanejo ljudje na odgovornih mestih zagrizen-ci, se jim gre le za prestidž in za uničenje nasprotnika — neglede kako trpi takozvano "na- vadno" ljudstvo posledice take nesmiselne vojne. Trumanova administracija v svoji "mrzli" vojni proti Sovjetski zvezi noče odnehati niti za las. Nasprotno — bolj in bolj se v ameriškem monopolističnem tisku in v radiu pripravlja naše ljudstvo na neizogibnost tretje svetovne vojne. "'Ni drugega izhoda!" In naše nepoučene množice pa tolažijo: "Saj ne bo tako hudo. Imamo atomske bombe, dežele v Evropi, ki so pridružene severoatlantskemu paktu pa bodo poskrbele zajcop-no armado. Torej naše žrtve bodo zgolj v dolarjih, žrtve v življenjih pa bodo prispevale naše zaveznice". — Ali jih bodo? Slovenci so včasi rekli, "da brez ciganke ničesar ne veš". Le ona ti lahko prerokuje, kako in kaj bo. Seveda je to bila stara vraža. A res v Washingtonu napačno računajo, ako mislijo svet zaplesti v vojno za zlom sovjetskega bloka s pozitivno vero v zmago. Morda bo sila Združ. držav zmagala, kot je že dvakrat v H veh svetovnih vojnah — a kaj potem? Nekaj časa fašizem, po- (Konec na 4. strani.) Nekaj o naših stvareh Upravnik Anton Udovich je v tej Itevilk* pojamral zaradi zapoznelosti tistih naročnikov, ki na svojo obveznost pozabijo. S tem sebi NIČ ne prihranijo, nam pa prizadevajo nepotrebne stroške. Razveseljivo je, da se nekateri tega zavedajo, pa imajo plačano naročnino dve ali tri leta rajie naprej namesto da bi jih mi morali opominjati. Frank Japich se je uredniku potožil, da čemu Proletarec toliko pile o Jugoslaviji in o njenih stvareh, in pa da se mu je ta list vsled tega zameril in ne bo yeč delal zanj. Dejstvo je, da Proletarec proporčno manj pile o starem kraju kot drugi slovenski, hrvalki in srbski listi. Nekateri imajo vesti iz Jugoslavije, ali pa kritike o nji že na prvi strani. Jugoslavija je danes — ne lele (fanes ampak že dolgo v časopisju pogosto omenjena dežela. Slilite o nji v radiu, tudi television predstavi tu pa tam Tita z njegovimi kolajnami in vidite ga celo v velikih amerKkih kino-gledilčih. Proletarec ni glasilo kominforma, ne glasilo Tita, pač pa je urejevan tako, da je v soglasju s tradicijami JSZ. Torej nikoli po vetru. Veter se zaobrne, zdaj piha tja, zdaj sem. Uredniki listov, ki morajo pisati po vetru, so najbolj nesrečni. Ali pa tudi ne, ako jim je vseeno. Kaj se vam zdi? Namreč glede urejevanja tega lista? Urednik bo vala mnenja predložil seji uprave pa se bomo tako medsebojno najboljie pomenili. Ali nam bi mogli v teh nalih finančnih zagatah preskrbeti kak ogla9? Za V9e imajo nekateri ljudje de- • nar — čemu ne nekaj tudi za dober delay9ki list? Urednik Proletarca tudi letos ne bo imel počitnic, kakor že precej let ne. A imel pa jih~bo nai stavec. Od uprave je odvisno, ali ga naj v njegovi odsotnosti nadomestimo ali kar že. Ko je zbolel prejinji stavec, smo najeli drugega iz tiskarne SNPJ in plačati smo morali dvojni čas. Tega nai list v teh okollčinah sedaj ne bi zmogel. Torej bosta dve itevilki Proletarca" ta mesec izostali — namreč 24. in 31. avgusta. Toda naročniki s tem ne bodo nič na izgubi, ker za vsako celoletno naročnino dobe 52 Itevilk, neglede na praznike ali na morebitne take izostalosti kakor bo ta. Urednik in upravnik pa bosta v tem času delala za pospelenje izdanja Ameriškega družinskega koledarja ter knjige Prosvetne matice. Reading Labor Advocate, ki je na anglelki strani Proletarca dostikrat zastopan, si je vzel letos počitnice s tiskarji vred tri tedne. Urednik "Nove dobe", glasila ABZ, si jih vzame , dva tedna in list v tem času ne izide. Torej upamo, da nam čitatel ji ne bodo zamerili, ako bomo mi v tem slučaju, ko tiskarja ne moremo dobiti za redno unijsko plačo, oprostili, če bomo ta čas uporabili za druga nujna dela. In mi smo ob enem edini izmed vseh tih listov, ki polijemo za vsako celoletno naročnino vse Itevilke - 52 Itevilk za $3.00. , Nale zastopnike prosimo, da naj to čitateljem pojasnijo in sotrudnike koledarja pa, in pa nabiralce oglasov, da se naj bal v teh tednih vzlic vročini z delom najbolj potrudijo. 'A X" PROLETAREC LIST ZA INTERESE DELAVSKEGA LJUDSTVA. IZHAJA VSAKO SREDO. Isdaja Jugoslovanska Delavska Tiskovna Družba, Chlcafo, Ul. GLASILO JUGOSLOVANSKE SOCIALISTIČNE ZVEZE NAROČNINA v Zedinjenih državah za celo leto $3.0<); za pol hftt za četrt leta $1 00. Inozemstvo: za celo l«to $3.50; za pol leta (3.00. Vsi rokopisi m oglasi morajo hiti v nnftem uradu najpozneje do pon deljka popoldne zu priobutev v Številki tekOčejfll tedna. PROLETAREC Published every Wednesday bf the Jugoslav Workmen's Publishing Co., Inc. Established 1006. , Editor..............................................Frank ZalU SUBSCRIPTION RATES: United States: One Year $3 00; Six Months $1 75; Three Months $1.00. Foreign Countries. One Year $3 50; Six Months $2.00. PROLETAREC 200 1 S. Lawndale Avenue CttlCAGO 23, ILL. Telephone: ROckwell 2-2864 Minuli teden sem omenil v po Proletaree vem imeniku, sem opazil, da je veliko naročnikov odzadaj z naročninami, mnogi daleč odzadaj. Jaz sem imel vedno spoštovanje do listovih čita-teijev, imel jih za zavedne in napredne ljudi in vem, da mnogi so zelo, zelo dobri. Ne vem ali jih naj zdaj razdelim ali spremenim svoje mišljenje o njih, to je — o onih, ki se ne spomnijo, da bi poravnali svoje naročnine. List stane manj kot en cent na dan. Kaj dobite danes za en cent? In če Se tega ne žrtvujete Vejno klerikalizma proti napredku ne uspeva v sedanji dobi nikjer Katoliški duhovnik Alojzij Fajstl v Sebranicah na Češkem je bil obsojen na osem let zapora, ker je odklonil poslednje zakramente za Zofijo Paclikovo, 67 let staro, ko je umirala. Obdolžil jo je, da je komunistka in da mu dekret papeža Pija XII. prepo- koloni "J upravniške in uredniš- veduje izdati ji tudi na smrtni postelji potni list v nebesa. • ke mijpe"» da bom imel počitnice i, , . , , ....... ta teden — to je od tbvarne — Ker je po svetu se vedno na milijone katoličanov, ki v take in da ^ ihJa, in predbračlll vraže verujejo, je - naravno - v dotični vasi - zašumelo, da ter iskal to in ono. In res - ni misli papež zares pogubiti vse komuniste in one, ki jim pomagajo, j bilo treba dosti iskati. Saj mi vPekel- je bilo vsak teden pred očmi, Tudi naši slovenski duhovniki, kakor so nekateri izmed njih vendar časa ni bilo, da bi se po-skrajno bigotski, vedo, da pekla, kakršnega so nam slikali kate- *lobil in mal° pobližje pogledal heti, ko smo hodili v šolo h krščanskemu nauku, ni. Tudi vrhovni kak° J* 9 stvarjo. Ko sem listal poglavar rimsko-katoliške cerkve ne verjame, da boš po smrti ali večno izveličan. ali za dolgo dobo žgan v vicah, ali pa se žgal za vse večne čase v peklu. To so bajke iz srednjega veka. In pa iz primitivnosti človeka. Iz paganizma, ki ga je baš v katoliški cerkvi največ ostalo. Vsak katoliški duhovnik, od papeža navzdol, stori kolikor največ more, da ostane "v tej solzni dolini" čim dalj mogoče. In vsi si prizadevajo ustvariti si nebesa kar tu. Imajo v naporih za podaljšanje svojega življenja najboljše zdravnike in jim plačajo neglede koliko računajo, samo da jim ni treba prekmalu v večno izveličanje. Vse te cerkvene vraže je zviti Pacelli — tako je bilo sedanjemu papežu ime predno je postal glavar na Petrovi skali — zelo spretno uporabil v svoji "sveti" vojni proti "komunizmu". V resnici se mu gre za 4 real estate", ne za duše. Na Češkem in na Slovaškem je katoliška cerkev tudi pod sedanjim režimom priznana za vodilno, za prevladujočo religijo Toda vlada v Pragi hoče, da naj bo cerkev — bodisi katoliška ali katerakoli druga, usoglašena z novim razvojem dežele, ne pa ubogala ukaze iz Rima. Duhovnik Alojzij Fajstl je rajše prisluhnil Pacelliju — ki se sedaj imenuje papež Pij XII. ter v njegovem imenu odklonil zakramente 67 let stari umirajoči ženski. Vraževerneži katoliške vere verjamejo, da se sedaj radi tega žge v peklu in da bo v njemu za vse večne čase — samo zato, ker ni dobila v svojem umiranju poslednjega svetega olja. ' Alojzij Fajstelj je bil vsled te svoje mučilniške metode nad verniki obsojen in to je dobro, ker prvič v svojem življenju bo moral prisilno delati za vsakdanji kruh. V zapadnji Nemčiji bodo imeli U mesec volitve. Ustava je biia v začasni skupščini odobrena — na papirju se lepo glasi, a v resnici je nova konstitucija bila narekovana iz Washingtona in je taka, da služi kapitalizmu. V zapadni Nemčiji, ki jo kontrolirajo Zed. države, Anglija in Francija, je mnogo strank. Glavni eta krščansko-demokratska (vatikanska! in pa social-demokratska. 9ted#ija je sedaj konservativnejša in bolj nacionalistična kakor pa je bila po prvi svetovni vojni. In kaj je storil Vatikan? Naročil-je vsem nadškofom in škofom v tem delu Nemčije prebrati v vseh cerkvah pastirsko pismo, v katerem se volilcem za-bičuje glasovati za krščansko-demokratsko stranko. Nihče torej nima na političnem polju boljše priložnosti kot katoliška cerkev. Verniki cerkve napolnijo v pričakovanju, da je njihoVa dolžnost poslušati božjo besedo* pa dobe pod masko verske pridige političen govor. Social-demokrati v zapadnji Nemčiji so ae zdramili in vrnili vatikanu zob za zob. Kako bodo volitve izpadle, pa bomo videli, ko bodo glasovi sešteti. Vatikan ima v teh nemških volitvah vlado Zed. držav na svoji strani in Pij XII. ter kardinal Spellman sta zadovoljna. Vendar pa Ju — ako jima pogledaš v dušo, skrbi za bodočnost njune politične, "real estate" cerkve. V Romuniji je papežev vpliv že zatemnel. Cerkvena posestva so zaplenjena in razdana onim, ki eo jih obdelovali. Na Češkem je papež brez moči. Z odvzemanjem zakramentov je le še bolj pospešil konec svoje cerkve. Na Poljskem takisto. Vatikan je veliko zaigral tudi v Zed. državah. Opozoril je protestantske cerkve, da naj bodo oprezne. Zaaluga za to gre kardinalu Spellmanu. In posebno pa še Mrs. Rooeeveltovi. Propa-gadni tisk klerikalizma hoče pMslitt to defeta v vojno — ne za poraz samo Rusije temveč zato, da bi zavladal klerofašizem po svetu. Pa ne bo kruha iz te moke. Kletikalizem propada. Vraže v nadnaravno moč duhovnikov izginjajo. In vera, dia si vse človeštvo, ne samo hierarhija — zgradi nebesa že v tej solzni dolini, narašča. Cemu bi samo v Vatikanu, ter kardinali, nadškofi in škofi živeli v raju? Zakaj ne tudi oni, ki jih vzdržujejo? Ta resnica — ta vprašaj — prodira sedaj na PbtJikWn, Ceho-Slovaškem, na Slovenskem, Hrvaškem, v Italljt; **Wtlnški Ameriki in sploh povsod, kjer še prevladuje v verskih otirih srednji vek. Dsn i se. Vstikan pa je zgrajen na temeljih bigostvs in zato izgublja, čeprav se zdi, da je še vedno močan. A toki napredka gredo preko njegovih skal in jih razjedajo^ • HAst AJAJO SPCT DALJŠE NOCI, in tud: brezposelnost naraiča. Ljudje so v skrbeh ne pa kongres. Vlada pravi, da čivnmanj bomo govorili o "recesiji", man) je be. Ameriki, v kateri je vsega dosti, v kateri se cedi mleko in med. Zato prosim vas čitatelji, poglejte na številko pri vašem naslovu, ih tekočo številko Proletarca, ki ie na prvi strani v prvi koloni spodaj. Ako je vaša številka manjša od one na listu, ste zadaj — potem pa štejte pa boste sami videli kako daleč ste ANION UDOVIČ POGOVOR $ ČITATELJI IN ZASTOPNIKI za list, kako naj potem Proletaree izhaja?' Tiskarna mene drži za vrat — koga naj jaz pri- j 2a08tali 2 naročnino! "Teste, nikoli nisem imel toll-1 J*LM £ ** reke| ir„ r»« Ki rw^i.^i »o 0111 da ™ novaca ni ko, da bi kom*i poeoj^val in za- mU2lk treba brzeti v priprave *a užig tretje svetovne vojne in ljudstva na veeh kontinentih bi svobodneje dihala. "J (Konec s 1. strani) a častnikov tor g nošo mimkijo, da jo sedaj kos vsakemu odporu In zmaguje na celi črti. Postala je agresivna In vojaki so se naučHi spreje-mati In izpolnjevati ukaze svoje visoke komande. Gerilci so ie vseeno močni — je priznal Truman v svojem poročilu. Dobivajo pomoč iz Albanije in Bolgarije. NI pa Truman omenil Jagoslavifo, k česar bi bilo sklepati, da um Titova viadb, ki jim je bila glavna zaslombo, od časa preloma s kominformom več toliko ne pomaga• Dalje je Truman določno priznal, da je grška ro-jalistična vlada za svoj obstoj in v svoji civilni vojni z ljudsko fronto popolnima odvisna od podpore Zed. drfvfV. Predsednik v svojem poročilu izvaja, da j* ameriška komisija oborožita one vaštam, kl so pred gerilci pobegnili, jih pod vladno Vb/ofJco pmhtkcijo privedla nazaj v njihova selišča ter jfh ntnrHh, kbko naj m branijo. Predsednik je poudaril, da so se h teh naukov veliko naučili ter pomagali zredtM vrste gorikev. Ekonomska situacija na Grškem pa je še vedno v Matu. Tako je priznal Truman in tudi ako tega ne bi storil, vemo vsi, da Grčija pod rojalistično vlado šivi zgolj od ameriških dajatev. Tudi dmeriški Grki svoji deieli veliko pomagajo - s paketi in z dolarji. Na Gdkem je okrog 700,000 begumev it krajev, v katerih provlodujejo gerilci <>arf»M#W/ in tudi za te ljudi mora skrbeti ameriška vlada, ker je vzela vso Grtijo pod svojo zaščito. A v svojem poročilu je Trumon kongresu prhnol, da to ni ie vse - do bo ameriška pomoč Grčiji še dolgo potrebnar in morda še celo v večji meri nego dtslef, ako jo hočemo otetf "prod komunizmomAli p» naše, jo obvarovati za dinbiHjo, rti koruptnl vtb-dujočl razred In pa sa ameriško bojno bazo v Sredo-ztmlju. Naši milijoni dolarjev - zapravljeni za oktmitov monmrhistUno grške vlade, niso prinesli "dMtknd". vojno mšd Grki se bo nadaljeval*. To peš zato, kor ljudstvo sedanje vlado no mora. Trpi jo na svojih plečih zato, ker mu jo Amorika uslljuje In proH nji In Angliji nima zadostne moll, da so je bi ottetlo. Vendar pa Trumanovo poročilo neveshma tudi pore, da seje njegova doktrina na Grškm hjalovHb. Zato ne kaže zvstnl vladi drugega kot da s svojo ta-tervenijo nadaljuje. Koliko lasa bo to šlo, je seveda drugo vprašanja. Marsla bo ameriško Ifudstve Mrkega dna h spoznalo, da se ao Izplača podpirati fakfh vlad, kakšnih ljudstva prizadetih detet na motajo. Tak na-uk nam je dala Kitajska in sedaj črtijo porno delo, ne pVisilite me, da bi v vodo skočil -j- ni posebno vroče ravno zdaj. Upam. da bom imel drugi teden kaj bolj prijaznega poročati. Do takrat pa ostanite zdravi. Vaš upravnik, Anton Udovich Puebli premagan ter se umaknil na sever v San Luis Potosi. S tem je okupator prevzel s silnim pompom vlado dežele ter izdal odlok, da vse premoženje kongresu, kateri so zadnje čase postali precej neverjetni "Tomaži". Kot sedaj izgleda bo to glasovanje precejšno iznenadenje. Nekaj Iz Parisa V naših dnevnikih čitam o vzeto cerkvi in samostanom — stavki modisik (midinettes* v je ponovno vrnjeno nazaj — Se-Parizu. To menda ne bo zanima-! daj pa kdo bo vladal deželi? lo vsakega izmed nas, kajti na- v Miramaru. ob adrijatski o-še žene ne kupujejo dragih ob- bali, je takrat živel brat avstrij-lek, prodajanih v Parizu. Ali skega cesarja Franca-Jožefa, fM • ii LISTNICA UREDNIŠTVA V tej številki je dopis Franka Barblča, ki je bil ia prejftnje številke pomotoma izpuščen. Krivda za zakasnelost je torej naša. V prihodnji številki bo kratko poročilo o seji SAN Sove eksekutive, ki se je vršila 30. julija. F. B. umika resničnost "sušljanja" proti njemu CLEVELAND, Ohio. — Zdelo se nam je, da se je nekem suš ljalo po metropoli. In človekom ki imajo take navade je teško kaj takega prepovedati. Kadar pa na sušljanje kar še obdolžijo pomeni to vse nekaj drugega. In takim se bo delilo ono kar jim pristoja z začetno črko 1 ... in nič ni na svetu, ki bi jih odvezalo od tega. Kakšne črke kdo rabi zase je to njegova zadeva. Kadar pa jaz rabim so to dve črki — F. B., in ostalo kar spa da. Ce si inteligentni ljudje šele, se jih lahko pošlje v Brook-side park za mreže in se jim deli pinutze. Oh da, taki možaki, ki so enkrat tukaj enkrat tam, iščejo bruna v napakah tega obdolženca. Pa vetidar še doslej niso pokazali ljudstvu male dlačice. Ni čuda, da se je oglasil tudi Ivan Boštjančič v Enakopravnosti. Pošiljam mu pisemce, naj se ne veseli prezgodaj, in naj še počaka, ko pokupim delnice Enakopravnosti ia postanem newspaperman, in takrat bom nastavil za urednika Ivan Mo-leka, Boštjančiča pa poslal k Ameriški Domovini, da treča taift Svojega tovariša Jon teza, ki ima tako rad njegovo ime. Kako »e je tako sulfjanje moglo pojaviti? Vročina in pa sestanek starih kolegov inteligentnega kluba iz raznih vetrov. To ie vzrok, in pa kdor išče ta najde vse — tudi prepir. List je plačan še do drugega leta, ali pošljem naročnino še naprej da bo dve leti, in toliko čaaa bom še pisal in odgovarjal eušljafem! Tu so vam aUŠijaČi pravilne črke enega, ki »te ga obirali, bret dokasov. Frank BifMI PROLETAREC j a delavski Ust Sa misleče čitateije. as kljub temu je organizacija šivilj v Parizu precej močna in jih je več kot dvajset tisoč na stavki. Dekleta so šle na stavko ravno par dni pred odprtjem pariških modnih salonov, katere letno obišče na tisoče kupcev iz vseh krajev sveta. Kajti Pariz je še vedno središče modne umetnosti. Šivilje, kot tudi modistke katere delejo ženske klobuke ao zelo ltizko plačane. Njih mezda znaša mesečno nekako 17,000 frankov ($50 K Zahtevajo, da se jim plača zviša na $60., kar je vpričo silni draginji — zelo borna zahteva. Bogate tvrtke kot so Dior, Lan vin, Jacques Fath, Balmin itd. skušajo s stavkoka-zi streti stavko. Ali kot izgleda se jim to bo posrečilo. Da to omenjam je ker sem tudi jaz pred leti živel in šival v temu mestu. Kot izgleda so se stvari tam zelo malo spremenile. Zgodovina Mehike (Nadaljevanje.) V juliju leta 1859 je Juarez, uvidevši, da edino popolna ločitev cerkve od države ob enem z najstrožjimi zakoni more napraviti red in mir v deželi izdal •lovite reformiatične zakone ■ katerimi je bila priznana popolna svoboda vseh veroizpove-dvanj. Vsa cerkvena premoženja so bila zaplenjena. Civilne poroke obligatne. Duhovniška in rodovniška obleka na ulici prepovedana. Plemenitaški naslovi prepovedani. Z besedami: "Narodna moč izhaja iz ljudstva", je bila aristokratska, duhovniška, in vojaška moč iztrgana. Tej proklamaciji je sledila še hujša borba. Kjer ni bilo reakcionarnih Čet, ee je pobralo vse cerkveno premoženje. Med tem ko so evropske velesile priznale Miramona za mehiškega predsednika, so Združene države priznale Juerezovo vlado v Vera Cruz-u za legalno vlado. Ko je leta 1861 Abraham Lincoln po-stal predsednik, se je politika Združenih držav napram Mehiki spremenila. Svojemu zastopniku v Mehiki je naročil: "Bodi velikodušen, pošten in odkrit Pridobi zaupanje mehiškega ljudstva." V marcu 1861 je bil Juarez xrnovno izvoljen mehiškim >redsednikom in izgledalo je, da bo civilna vojna kmalu končana. Ali par mesecev za tem je sačela civilna vojna v Zdrušenih državah. Takrat ni menda nikdo sanjal kakšne posledice prinese to nesrečni Mehiki. V Franciji je takrat vladal lisjaftki mali Napoleon ni. Zdru- Maksimiljan. Sicer ni bil ravno priljubljen na dunajskem dvoru. Govorilo se je celo, da je preveč liberalen ter da ima stike s francoskim dvorom. Napoleon je v njemu uvidel samo na* vadno marijoneto, katero bo on z lahkoto vladal. Maksi mil jan je rid privolil v sprejetje cesarske krone, ampak zahteval je nekak plebeeeit, češ naj narod sam izgovori ako ga hoče. Zastopniki mehiške cerkve in armade so mu zatrdili, da je v tem onislu že vse urejeno, da ga mehiški narod komaj čaka. Dne 28. maja 1864 je dospel v Vera Crut. t (Dalje v prihodnji številki.) Naše gibanje. Z veseljem opažam kako raste ne samo naš fond za Proletarca, ampak tudi zanimanje za naš list. Dopisi kot so Jožeta Duma, Petra Benedicta in drugih so nam vsem v resnično vzpodbudo. Sodrugi, le tako naprej! Koncentracijo ameriške industrije Dve tretjini vse ameriške industrije je koncentrirane v desetih državah. Te so New York, Pennsylvania, Illinois, Ohio, Michigan, New Jersey, California, Massachusetts, Indiana ter Wisconsin. Tole mi ne gre v glavo? i žene držsve v smrtonosni civil- qpviti si novo zapadno cesarstvo Prmo?^*",.,.. • « • •• Le kako more predsednik Truman imenovati v vrhovno sodišče človeka, ki je politično in moralne diskredHiran celo v svoji lastnik krogih, to mi nika-kdr ne gre v glavo! Mar je politika demo-repu hlikanake-d iksi* kretsko stranke rea toliko propadla, da ni nobenega laboda ni vojni so mu dale priliko o ka- sanjo, več v kak "new deal" teri je on vedno sanjal — usta* Mesdvettove sorta? ti i se da HHtflli rnl nMBM. ___A---------a.-.- II _ t — . . ' . - ji ni nobene pomoti več. In tudi* liimi^i^mv.M Miško Kranjec: Fara Svetega Ivana ROMAN (Nadaljevanje.) Kako bi to moglo biti drugače in zakaj? Župnik bi ob sklepanju letnih računov bil docela zadovoljen s svetom, kakršen je, ko bi ljudje le ne pili toliko šmarnice, ko bi se ne klali in ko bi dekleta po teh klancih ne nabirala nezakonskih otrok, bodisi iz razuzdanosti, bodisi iz sle ali zaradi šmarnice. Samo to so vzroki vseh nesreč na svetu. Kaj pa je treba Škobčevi Francki, da bo za dve, tri leta imela nezakonskega otroka? Ko bi se vendar lahko vpisala v Marijino družbo in zgledno živela! Da, Francka živi tu na klancu, od koder je tako lep razgled, kjer breskve, češnje, akacije in vse drugo tako čudovito cvete, kjer bo gozd kmalu tako svečano zelen in mračen, kjer se bo razrasla praprot in druga trava in tam se bo nekega dne zgodilo . . preposto in naravno. Metulj ljubi cvetje in cvetje ne odganja metuljev. — Ali pa se bo zgodilo jeseni, ko bodo peli klopotci po vinogradih in odganjali vsiljive škorce, ko bo dehtela izabela. Pač, prej ali slej se bo zgodilo, in Francka, ki bo po duši ostala vekomaj otrok, bo prav zaradi tega nekoč morala poslati svojega bednega otročička k župniku h krs^i, i5» mu bo skva-rila statistiko, ki bi sicer bila tako lepa. In župnik ne bo mislil na nesrečno mater, marveč na svojo skaženo statistiko. • V Sušni ko vi zidanici so sedli k mizi in Miha je poleg kruha položil na mizo lep kos prekaje-nega mesa ter žganje. "Ne bom se branil mesdka," je dejal Skobec. "S kašo so me hoteli doma! Bog pomagaj, še otroci se branijo kaše, ko vendar ne poznajo dobrot in še niso v gostilni jedli pečenke! Pa kaj čemo, ko nimamo kje sejati plenice! Kako naj prepričam otroke, da je kaša najboljša jed, ko pa vidijo moj kisli obraz nad njo, namesto da bi jim prepeval: — Kaša, kaša, hrana kaša! — Kruh pa je zginil z mize v očenaš. Tam ga človek lahko najde kadar koli, 'v klancu pa namlatiti nasprotnika. A kaj, ko nas nasprotnik ne bo pustil, da bi šli v gozd, si tam odrezali dober bat in se z njim vrnili!" Matija, ki je sedel ob Mihi, mu je položil roko na ramo in dejal: "Povedali ste, vsaj na videz, veliko resnico, a tudi grenko. Pojasnili ste mi, kar mi doslej ni bilo umljivo. Pa vendar mislim, da vsak narod mora imeti v sebi toliko sil, da si bo rajši z golimi rokami pomagal kakor pa s trhlo prekljo. Morda boste nekoč tudi vi to spoznali!" "Ne bojte se," je rekel Miha po premisleku, "da bi ne prišli za vami. Morda zdaj gremo svojo pot in celo napačno, ali jaz sem prepričan, da se bomo mi še srečali!" Onadva sta naposled le šla režat, Matija pa se je vračal k Svetemu IvanU. niča, kaplan je le vedel, da je za vsem revščina, da tu odpovedo vsi zgledi, da so tu ljudje tako rekoč že obupali nad življenjem in njega svetostjo. Tu so matere zapuščale otroke in odhajale po svetu za kruhom, zapuščali so jih, očetje; od tod, se je zdelo, je najlaže priti v svet. ne!" "Tiho, Skobec!" je dejal Miha. "Po tej vojni bo tudi po klancih dovolj kruha, pa če ga ukrademo gospodi! Hudiča ali, menda tudi za nas pride kdaj čas! Pijte, gospod Matija! Karate nas, ker ne mislimo vse tako kakor vi. Pa ne zato, ker bi ne hoteli! Vraga, kaj vem, zakaj. Zato ker nas večno samo tiščijo k tlom in se tako lovimo za najbližje, da bi si pomagali, da bi se rešili in tako namesto za gr-čavko v naglici zgrabimo za trhlo preklo, ki se nam bo morda zlomila v roki, ko bomo hoteli e e e e • e e e e e e • e e e e e e e • e e • e e • e e • • a e e e e e e e a e a a a a e a a a a a a e a e e r1 Istega jutra je prišel starejši človek z Golega v župnišče in povedal, da je stari Kranjčevi postalo zelo slabo, da bo prav gotovo umrla, pa bi rada prej še prejela boga. On sam da bo spremljal gospoda, kateri že pojde. Ker se je župniku prebujal revmatizem, je rekel kaplanu: "Pojdite, dragi brat. Pomlad, ki prihaja, mi prinaša bolečine v noge. — Ce imate pouk, ga preložite. Do enajste se lahko vrnete." "Pa bi prevideli še Boštjan-ko," je dejal človek z Golega. "Ne more nikamor, niti v cerkev. Zdaj pa je priložnost." Kmalu nato je zvonček žalostno pel po "purgi", mimo pokopališča, prek doline proti Golemu. Poklekali so ljudje ob poti, ko so sreča vali boga, ki je šel v hribe, hitele so ženske iz hiš k ograji in tam čakale na blagoslov. Kaplan je molil za vzdi-hujočim zvončkom, a njegove misli niso bile zbrane, motilo ga je sveže jutro, motilo vzhajajoče sonce, ki mu je sijalo naravnost v obraz in ne nazadnje tudi misel, da gre na Golo, kjer je doma Lenčka Frasova, ki jo bo mimogrede obiskal. Na Golem so bile obljudene hiše redke. Kmetij tu sploh ni bilo, pač pa želarji in viničarji. Sami reveži, prav tu na robu ivanovske fare, kakor bi bodisi hoteli pobegniti iz te fare, ali pa si ne upajo med druge ljudi. V resnici so tudi uhajali po svetu. Tu je bil kraj, kjer je imel župnik Zadravec večni boj z nezakonskimi otroki. Zakaj, če kje v njegovi fari, tu se je prav gotovo vsako leto rodil vsaj en nezakonski otrok. Naj je bil župnik še tako prepričan, da je temu vzrok razuzdanost in šmar- pristopajte k SLOVENSKI NARODNI PODPORNI JEDNOTI USTANAVLJAJTE NOVA DRUŠTVA. DESET CLANOV(IC) JE TREBA IA NOVO DRUSTVO NAROČITE SI DNEVNIK PR0SVETA 66 Naročnina sa M H aa lata; $4.H Cook Co., $1.51 sa celo loto; |41l sa »ol M t dri«*« ( pel Ma; |UI Ckleaga) la Kanado šetrt leta; aa Okleago ta leta; sa lanta—tte $11. Naslov zo list I n tajništvo j* 2657 SOUTH LAWNDALE AVENUE CHICAGO 23, ILLINOIS e e e e e e e • e e e o e e e o e o • o Magdič z Lenčko že vso zimo ni govoril. Prihajala je k spovedi, toda tam je skušal biti z njo kakor z vsemi, hotel je, da bi mu bila tuja. Ali mu je lagala? Ali mu v resnici ni imeli* kaj povedati? Kako je potem mogel župnik Zadravec govoriti o razuzdanosti? Mar ni živela pošteno kljub tisti nesreči? Pred nosom so mu živele Reberniko-va, Mrkunova, Sušnikova in še druge, nad katerimi se župnik Zadravec očitno ni spotikal. Lenčka pa se ni predajala razuzdanosti. Lenčka je hotela čisto ljubiti. Zgodila se je nesreča. Danes je Lenčka čisto ljubila—, danes je ljubila — Mag-diča. Lenčka je vzela vso krivdo za otroka nase. In Magdič ni mogel reči: Kriv je oni. Rekel ni zato, ker je bil oni — duhovnik. Opravičeval ga je, zato ker je moral opravičiti to njegovo dvojnost proti Lenčkini enotnosti. Lenčka je bila enotna kakor roža. Andrej ko pa se je posvetil svetosti, pri čemer ni mogel premagati v sebi telesnosti. Toda ko je tako opravičeval Andrej ka pred njo, je čutil, da s tem opravičuje tudi—sebe. Kadar pride bog v hišo, tudi v najbolj revnih kočah pričarajo od nekod bele prte, rože, lepoto, dasi potem spet vse izgine. Zato pač, ker imajo samo dva prta, ki čakata, da vanju zavijejo mrtveca, da ga ne bodo nagega nesli k pokoju. Obhajal je bolnico. Videl je, kako ljudje mimo sprejemajo zavest smrti, kako v njih živi spoznanje, da tu ni druge poti, razen ene, krožne: vse življenje od Golega do Svetega Ivana, kjer na razpotju ob pokopališču stoji roka z velikim napiaom 2ANDARMERUA. Kadar pa je pot te rdeče težke ilovice zaključena, je tudi ta roka le še posmeh vsemu; mrtve ponesejo iz območja te roke: tam pred razpotjem je pokopališče in mrtvi se ne zmenijo za roko, ki napo-tuje proti žandarmerijski posta-ji Ko je Magdič obhajal še hromo Boštjanko, je slekel srajco in jo del v aktovko, prav tako zvonček, in ostal je sam. Stopil je do klancu in po majhnem o-vinku je neopažen dospel do Frasove koče, ki je bila podobna vsem drugim. A če je še tako revna, obljudena hiša je ve-selejša, lepša. Tu so odprte ok-nice, tu v oknih zelenijo rože, ki so jih dekleta pričuvale čez zimo/ Tu je pometeno pred hišami. Tu se nad hišo ob jutrih in večerih dviga bledikast dim, ko matere kuhajo, tu od povsod diha življenje, Frasova Lenčka je imela samo mater in očima. Kakor zdaj Lenčka svojega otroka, je tudi mati njo rodila pred zakonom. Poročila se je šele čez osem let, z drugim, petnajst let starejšim človekom. Njej je bilo takrat že dva in trideset, njemu sedem in štirideset. Poročila se je z njim, ker se s tistim, ki ga je nekoč ljubila in s katerim je imela otroka, ni mogla. Vzela je starega, da ji ne bi kaj očital za-stran otroka. Bil je tih, skoraj ponižen delavec, ki ni nikdar zabavljal, ne klel ne psoval, a tudi pel ni oikdar. Poleg dela je ljubil še svojo £ipo. Nad vsem tem pa je bila samo Še ena stvar: Lenčka. Ta ljubezen do tako različnih stvari je bila kljub vsemu naravna, toda med enim in drugim je bila velika razlika in se je zavedal, da dela človeku nikdar ne zmanjka, da pipo, čeprav ti je tako draga, lahko knpiš pri Podlesku sli Mrkunu, Lenčka pa je samo ena na svetu. Žena mu je bila vse življenje tuja, tembolj pri srcu pa mu je bil njen otrok. Imeli so oral zemlje, pet redov vinograda in kočo. Imeli so še eno kravo, dva prašička in nekaj kokoši. živeli pa so v glavnem od dela svojih rok.'Poleti Je bila koča skoraj ves dan zaprta, šele zvečer ao se ljudje spet Srečali, zato «da. bodo noč prespali pod naselil ob Pacifiku. Hvala za pozdrave! Pogrešali bomo to družino, ker smo jo videli na vseh naših priredbah in zabavah. Želimo mu vse najboljše v novem kraju. DELAVEC, STROJ IN ŽELEZO z rritAVMSKi; I\ UREDNIŠKE MIZE Najbolje je, da ne čakam, da bi spet "bus" zamudil kot sem ga zadnjič, zato ae moram požu-riti, da gre stvar pravočasno v tiskarno. Naj začnem z našim "home townom". Chicago: Joseph Sernel je obiskal urad, obnovil naročnino in prispeval v tiskovni sklad 50c. Mož je nedolgo tega prestal težko operacijo in Četudi se je dobro "izlizal" — trdi, da ga zdravnik hoče Še enkrat operirati. Ko se Je poslovil je rekel— "grem, bom en šnops izpil, pa se bolje počutim**. In res to včasih pomaga. John Maurin je obnovil naročnino, izročila Angela Zaitz. Frank Smith se je ustavil v uradu radi drugega posla in ob enem obnovil naročnino. Valentin Mesec je bil tu in dejal, "na, da te ne bom zastonj motil'* ter prispeval $1 v tiskovni sklad. Joe Oblak je prišel po imenik in ob enem prispeval v podporo listu $5, to pa zato, kef se ni mogel udeležiti piknika, ki se je vršil v korist Proletarca Cicero: Frank Zaitz se je nanovo naročil na Proletarca, naročilo je dobila urednikova žena Angela Zaitz. Ta Frank Zaitz, ki z urednikom ni v sorodu, je naš star prijatelj, znana gorenjska korenina. Downers Grove: Frank Oma-hen je obnovil naročnino in pri* speval listu v podoporo $2, izročil Fr. Zaitz. Frank Omahen in njegova soproga Mimie sta baš tedaj prišla s počitnic v Colo-radu. Na novo se je naročil na list F. S. Schwab iz Elmwood parka. Cleveland, Ohio: John Krebel je poslal denar za aedem obnovljenih naročin in $4 listu v podporo, ki so jih prispevali John Gorjanc $2, Amalia Terbisan $1, in Filip Furlan $1. Matt Petrovich je obnovil naročnino in prispeval listu v podporo $2. Anton Jankovich je poslal dve naročnini in listu v podporo $2, ki jih prispevsl| Joseph Maslo. Madison, Oj Frank Povhe Je obnovil naročnino in prispeval v tiskovni sklad $1, Milwaukee, Wis.: Louis Barborich je poslal denar za pet naročnin — 4 obnovljene in ena nova. Listu v podporo sta prispevala Charles Kramer $1 in Louis Barborich $1. V iz Chieaga. Jugoslovansko stsvbinsko in posojilno društvo sli kot ga bolj poznamo pod imenom Jugoslav Savings & Loan Association, je poslalo ček zs dvs oglasa, ki sta bila v minulih par tednih priobčena v Proletarcu. Springfield: Leo Furman je obnovil naročnino, ki jo je poslal A. Gorenz. isto streho in se sjutraj spet ra-Sidejo v Večno enako In večno enako so sprsvbali krajcar h krajcarju za zimske mesece. (Dalje prihotfkjlč)' v Cleveland, Ohio: Erazem Gorshe je za dramsko društvo "Ivan Cankar" naročil še deeet izvodov Ameriškega družinskega koledarja. Poslalo jih bo raznim pisateljem ter književnim ustanovam v Sloveniji. V tem letniku koledarja je namreč spis e delovanju tega dramskega društva v Clevelandu, ki obstoja že nad trideset let. Seattle, Wash.: Lucas Debel-jak je naročil nadaljna dva izvoda Družinskega koledarja in poslal ob enem vsoto zanju. Denver, Colo.: John Faidiga je obnovil naročnino in naročil Družinski koledar. Torej vidite, da mnogo ljudi naš koledar upošteva za lepoalovno knjigo, ne pa kot da je kak navaden stenski koledar! Pritožbeni pismi, oba upravičena, sta poslala Joseph Skoff iz St. Clairville, O. in John Kr-zisnik iz Kemmere*, Wyoming. Upam, da je raztolmačena opra-vičba vzeta v poštev.-Upravnik. Prejel sem dopisnico od Geo. Sknrekarja iz Aliquippa, Pa., glede pomote v imenu v 6. seznamu prispevkov v tiskovni sklad. Namesto J. Zork, bi se moralo glasiti Louis Zorko, to je ta, ki je uposlen v upravi Prosvete. Bil je tisti čas na počitnicah v omenjenem kraju, na proslavi tamkajŠnih društev SNPJ in med drugimi tudi on prispeval Proletarcu v podporo. On je sam opazil pomoto in mislil, da jo je upravnik napravil. Ko pride v urad, mi omeni o tem— ko mu pokažem original, je samo rekel "hm**. Upam, da bo to tolmačenje vzeto naznanja in da mi prizadeti oprosti; ob enem pa prosim vse one, ki nabirajo prispevke in tudi naročnine, da natančno zabeležijo ime in kraj, da se na ta način ne naredi kaka zamera, ker nabirati prispevke je že samo na sebi težavno delo, ako se potem pa še pomotno zameriš, je še težje. Mi smo hvaležni za vsak prispevek, radi tega bi neradi videli kak nesporazum rned dobrimi ljudmi. Ko sem to kolono zaključil je prišla pošta in znjo pismo od Nace Žlembergerja iz Piney Fork, O., v katerem pravi, da je pripravljen dati Družinske koledarje Proletarcu, da bi Jih poslal A. Cerkveniku v stari kraj, ako bi jih kdo pobral s automo-bilom in odpeljal. Ima vse letnike razen prvega. Nadalje piše, da je 81 let sta* in kadar njega ne bo, da bodo vse proč zmetali ali sežgali, zato bi rad dal vse tske stvari brezplačno, ker jih visoko ceni. Ne bi rad videl, da bi se storilo z njegovimi stvarmi tak konec kakršnega on predvideva. Mi se mu zahvalimo za naklonjenost in če bi bilo mogoče, tudi s hvaležnostjo sprejeli to ponudbo. Nismo ps gotovi če bo to mogoče storiti. Los Angeles, Calif.: Math Čuka le se je oglasil in nam poslsl naročnino Jter novi naslov, ker se je preselil v ono mesto iz Cicero, 111., in se mendffc za rtaltto DOBRO SPANJE POL ZDRAVJA Kdor hoče biti zdrav in svež, mora dolgo in dobro spati; važ-neje pa je dobro kot dolgo, kajti ako se po postelji premetavaš in te mučijo neprijetne misli, ako ne moreš z zadovoljstvom sprostiti svojih udov, zjutraj nisi sveža in spočita. Na razpolago je mnogo sredstev ki pospešujejo spanje, toda uspavalnih sredstev se poslu-žujmo čim redkeje ter v skrajni sili in še takrat po navodilih zdravnika. Za dobro spanje je nujno potrebna udobna poptelja in dobro zračena soba. Ako ne moremo spati, morda lega ni prava. Marsikdo misli, da so visoko vzglav-je in mehke žimnice predpogoj dobrega spanja; toda to ni res. Komur sili kri v glavo, kar večkrat povzroča nespečnost, naj inria pod glavo žimnato blazino. Perje dela vročino. Platene rjuhe so hladnejše kot bombažaste. Soba naj bo hladna in zvečer čisto prezračena; vendar je napačno, ako spimo pozimi pri odprtem oknu v ledeno mrzli sobi. Sobna temperatura naj bo vsekakor nad ničlo, najprimernejša toplota je okoli 10 stopinj Celzija. Noge morajo biti tople. Toda ne grejmo jih šele V postelji z vročo opeko ali grevcem; glejmo, da ležemo že s toplimi nogami v posteljo. To dosežemo z vročo kopeljo nog, ki tudi požene kri iz glave, kar je precejšnje zagotovilo, da bomo zaspali. Ako nam je kopel nog v topli vodi zvečer težko dosegljiva, tedaj si vsako nogo posebej masirajmo. V hudi zimi si lahko s termoforjem pogrejemo postelj, ko pa ležemo je bolje, da termofor odstranimo. Jako dobrodejna je celotna kopel, vendar voda ne sme biti vroča in ne sme kopel predolgo trajati in končno ne zamudimo ohladiti se z mrzlo prho; samo noge naj ostanejo tople. Tudi telovadba je pred spanjem koristna, zadošča pa toliko vaj, da se sproste udje: dobro se pretegnimo, nekaj prostih vaj, nekaj počepov, pa dovolj; glava naj pri tem ostaja po možnosti na miru. Nikakor pa se pred spanjem ne smemo preveč utrujati, kajti sicer ne bomo mogli zaspati. Pred spanjem se dobro obnesejo pomirjevalni čaji, ijpr. va-lerjanov čaj, dalje čaj iz poma-račnega cvetja ali melisni čaj. Tudi topla limonada pomiri živce. Kdor ima priliko, naj si zvečer privošči kratek, miren iz-prehod. Hodimo počasi in dihaj mo globoko, da se nam pljuča napolnijo s svežim zrakom. To velja zlksti za tiste, ki morajo ves dan sedeti v zatohlih in zakajenih prostorih. Po vsaki prečuti noči bi se morali izprehoditi na svežem zraku in Šele potem leči k počitku. Zelo nezdravo je, če kadimo pred spanjem, morda celo v spalnici, ne da bi jo potem na novb prezračili. Cigareta umiri živce le trenutno. Tudi negovanje telesa ne sme motiti nočnega spanja. Prav je, da si vsak večer izčistimo obraz in si ga namažemo z mastno kremo, toda te maščobe ne sme biti toliko, da bi ustvarjala občutek neprijetnosti/ kar bi kratilo spanje. Navijanje las na žične ali usnjene navijalke navadno tudi moti spanje. V kolikor se frizura izboljša, se pokvari miro spanje, ki je za ohranitev lepote in mladostne sve-žosti nujno potreben. Zrcala v stanovanju Zrcala lahko močno spremenijo stanovanje, zato je zelo važno, kako jih namestimo. V sprejemnici visi zrcalo navadno nad kaminom; še lepše je, če ga obesimo v kot nad kako mizico, na kateri stoji porcelanasta posoda ali vaza. Najbolj spada zrcalo v kot nasproti vhodu v obednici, da zrcalo da svetlobo in zračnost, kar pomaga k dobri volji in teku. Najbolje je, da obesimo zrcalo na isto steno kot so okna, da se svetloba odbija in pada na mrtvo steno. V spalnici pa nikdar ne obe-šajmo zrcala nasproti postelji, ker se nam bo svetloba odbijala naravnost v oči. Popolnoma bo temna in majhna kopalnica spremenila svoj videz, če okrasimo stranske stene z dolgim zrcalom. Tudi vrata kopalnice ali slačilnice naj imajo zrcalo. Zelo pridobijo z zrcalom ozki in temni hodniki; obesimo pa jrcalo bolj nizko, da se bo v njem lahko pogledal vsakdo preden vstopi v sobo, ali si nadene klobuk, obleče plašč itd. Nasvet počitnikarjem Preudari natačno, koliko obleke potrebuješ in pa koliko denarja za svojo počitniško turo; ko to storiš, odloži polovico obleke in dodaj k svoji počitniški vsoti še dvakrat toliko denarja, pa boš imel sijajen "oddih**. To se pravi, resnične počitnice. SLOVENE RECORDS TNOOBt o-ltu Mj ksMf k M mirnima Is J Tnali 0L dalr polka 1 C-USS Toe fat polka 1 J0II7 po&a 1 F. Tankov!« and kis O-Uts Alatao waits Troo —_____ T4M Tivoli Park Nb VHago Sfaars N|s Y414 Red Clariae (Clara) Pekla ~ VaMok J. Penah aad kis TSv. Band Write foe froo liat of ell now SLOVENE racoida, the largest selection Si US* by U» beet Slovene artiste, to1 PALANDECH'S W f.#CUrk Stmt, Cklcac«#S, OL KAJ LAHKO STORI VSAKDO IZMED NAS V KORIST "PROLETARCA"? Pridobivajme ma NOVIH naročnikov Obnavljajmo naročnino TOČNO čin potege AfttJ-aJmo mod Iriflni naročniki, ia rtora Isto Prispr-ajm« v PROLETARČEV Uspeval t k lad In priporočajmo to tadl dragim Oglašajte v PROLETARCU priredb« dmštev la drag« stvari 1 Naročajte slovenske la saglsftk« knjig« Is PROLETARCEVg knjigam« » Poskrbite, da si naroš« AMERIŠKI DRUŽINSKI KOLEDAR vsi tteU, ki {sga ša alaa storili > Naročite KOLEDAR tadl svojcem * starem kraja la enako PROLETARCA. Vzakdo naj storl sa nai f/st kolikor moro, pa bomo vwo toiavo zmagovalil KRITIČNA MNENJA, POROČILA IN RAZPRAVE KOMENTARJI tem nov« vojna proti njemu. Ni kuncem konca drugega izhoda kot preureditev sveta v mednarodni socializem. (Konec s 1. strani) "Rude Pravo'1 v Pragi, ki je vodilni komunistični dnevnik na Ceho-Slovaškem, pravi v izdaji z dne 2. avgusta, da je newyor-Iki kardinal Francis Spellman -po svoji politični moči drugi za . »papežem "Rude Pravo" je v • pravem. Lahko bi ta praški dnevnik že dodal, da ameriška hierarhija, ki jO vlada Spellman, sedaj zalaga Vatikan z dolarji v višjih vsotah kot pa dokler je bila sveta stoiica odvtsna aa dobivanje Petrovega novčica od •pokojne Avstro-Ogrske, burbon-ske Španije, Francije, Poljske th latinske Amerike. Prvič v Zgodovini rimsko-katoliške cerk-. ve se je dogodilo, da je za finančno pomoč povsem odvisna . od. Zed. držav, v katerih je izmed kakih 150,000,000 prebivalcev le okrog 27,000,000 ka-. toličanov. Toda ta pomoč sveti rftolici ni nttdena v prid širjenja Kristovih naukov. Gre se za ob-varovanjega starega reda, za svetost ohranitve privatne lastnine in pa za pravico bogatinov izkoriščati uboge. Na češkem katoliška cerkev £od Avstrijo in potem pod Ma-sarykom in Benešem ni bila politična moč kakor je bila npr. v Sloveniji, na Bavarskem, Poljskem, Slovaškem itd. Toda po prevratu lansko leto pa je morala na povelje Vatikana postati agresivna i v politiki in tako se Je začel boj "med cerkvijo in lržavo \ Katoliška duhovščina na Češkem ni bila klerikalno zagrižena, bila pa je klerikalno navdahnjena in sfanatizirana na Xforavskem, na Slovaškem pa madžaronska ter skrajno na- klerikalum«. Razmrežena je vseh deželah, kjer žive katoli čani. A na Češkem se je letos ustanovila nova "katolika akci ja". Osnovali so jo tisti katoliški duhovnici, ki so sa zoperstavili polhiki Vatikana in rekli: mi smo za obrambo verskih nau kov in krščanstva, toda prot reakcionarni, proti ljudski poli tiki pUpela t>ija XH. fn iflegovih "imperialističnih zpveknikov".-Papež jfh je izobčil iz Svoje edi nozveličavne cerkve, tjpornih svečenikov na Češkem to ni o-st rešilo. V vzpodbudo jim je mu čenik Jan HUs, Vi ga je v dobi srednjttfelke teme starokopltna bi gotska hierarhij* dala sežgati na grmdtii, kar ni hOtei spremi niti svojega prepričanja Po Jan Htisovi mučeniški smrti so Cehi postali napreden narod. Nobena "izobčenja", ki jih sipljejo nanje iz Vatikana, ne bodo ustavila volje tega naroda iti naprej po pdtih napredka še upa na stvo-ritev "antikomunističnega pakta na Pacifiku", ki naj bi ga kajpada financirale Zed. države, krfkor so vzcftfe v oskrbo s svojo municijo ter s svojimi dolarji severo-atlantsko zvezo. Čiang Kaišek*se pač ne more privaditi dejstvu, da je on vojno na Kitajskem ta vse v^čne čase »zgubil ih nobena Še tako močna intervencija Zed. držav bi mu ne mogla vrniti diktatorske moči, ki jo Je vihtel toliko ldt nad kitajskim ljudstvom. Zmagoviti 'kitajski komunisti z ameriškimi konzularnimi ter drugimi diplomatskimi uradniki ter k ameriškimi "biznismeni" nič kaj vljudno ne ravnajo. V prejšnjih časih so se Američani "VfcJA D*U2EA" gije. Tako je ostal 'Volk sit in koza cela". zadnjaška. "Rude Pravo" razla- obnašali gospodovalno in Kitaj-ga, da je Vatikan "v sporazumu | ci so ubogali in se priklanjali z ameriško Vlado" zasnoval na ftrt -za zahetttev civilne vojne" ns Čeho-Slovaškem V nji bi potegnili z duhovščino tudi pristaši 'biVifc Benešove Masarvkove narodne socialistične stranke (liberalci) ih konservativci vseh strank. A vlada je sa nakano pravočasno dožfcela — piše o-menjeni list fp stopila na fffste ameriškim ter angleškim agentom in (Mliovvvikom, ki so bili frttJ^i Aotbi. ČdHri primat nadškof Beran je prišel pod "policijsko nadzorstvo" in zapreteno mu je bito, programom in plesno zabavo v nedeljo 18. oktobra v dvorani SNPJ. frtvskl s bor Prešeren — jubilejni koncert v nedeljo 6. novembra v avditoriju Sokol Chicago na So. Kedxie Ave. [ 8 If venski dom št SS SNPJ — veselica v soboto 19. novembra. N s rodni vi te s I št. 39 SNPJ — Silvestrov« zabava v soboto 31. decem-bfa v jednotini dvorani. ZA UČNI TISKOVINI VSIH VRST PO ZMERNIH CINAH OMNfH NA UMUSKO TISKARNO ADRIA PRINTING COMPANY Tsl Michigan t-) 145 1838 N. HAISTIP ST. , CHICAGO 14, ILL PROUTARK Si TISKA PRI NAS PROLETABEC August 10, 1M9 UNIJE V VIOGI PODPORNIM ORGANIZACIJ . (Konec s 1. strani.) gotevljen najboljše, ako bodo stisk, je MIH petine 4rt»gih bres zaščite; raaen v koliker so upravičeni do bresposalnostne podpore fn pa do pokojnine po IS. letu starosti is social security sklada. A več ko dvajset milijonov delavcev niti v slednjem ni članstvu nudilo mikavne sava- zavarovanih, ker jih je social rovalnine in predvsem penzije. security aakon isločil. Torej pri-Kako veseli npr. ae sedaj tisti v Povsem indu stari premogarji, ki so bili v del«vci in k,eirki v skrbeh, kako se bodo preživljali Povzetjih. — sedaj pa jim je ajihoy "John" Dobro je, da so se unije toli-ievojeval po $1*0 pokojnine na ko potrudile minula leta na sn-mesec. In ker poleg te prejema- mo v zahtevah sa izboljšanje ja še kak dvajsetak na mesec šivljenskih razmer svojega član-vladne (social security) pokojni- itva temveč tudi za zavarovalnine, pa človeku, ki itak ni bil ni- ne. Toda ta ogromni socialni koli razvajen, še zadostuje, po- problem bo rešen šele ko bo krH sebno če je zdrav. Žal, da pred- vse delavca vseh strok, torej tu-no je ta pogodba aa pokojnino di delavce na farmah, hišno slu-preniogarjem stopila v veljavo, žiačad ter mala obrtnike. Tako mnogi rudarji do nje niso bili zavarovanje pa je mogoče zgra-upravičen«, četudi so pustili v diti le v območju države, ne pa rovih po 3d let svojega življenja, posameznih organizacij. In to nekateri tudi več. Preprečila ie bila že od nekdaj socialistična jim jo je določba, da le oni, ki so delali v premogovnikih do tega in tega dne v določenem letu, so upravičeni do nje. Ako ja kdo nehal delati recimo nekaj mesecev prej, ni is pokojninskega sklada premogarjev deležen nobene podpore.To ja bil udarec posebno za naše stare rudarje v Kansasu, pa tudi drugod. A vseeno, tisti, ki prejemajo sedaj po $1*0 na mesec pravijo, da čestokrat niti pri najtršem delu niso toliko zaslužili. zahteva vsepovsod po svetu, ne le v Zed. državah. Dokler ne bo sprejeta in uveljavljena, ne bo socialne zaščite po pravilu — vsi za enega eden za vse. Se nekaj slike iz nedavnih volitev na tržaškem ozemlju # O prvih volitvah v Trstu, ki so bile prve od časa ko se je Italije Mussolini polastil. MtfKP STACfN 0&VI, da ker sa MvJetalc* svia* Uče, al s* mir po ivete »obene Ykevaittrtftl. Ve mor* fca * tofft rSŠI pa ajfejiiii ntoenju o zed. ttrttvab. Pt*a asefari jt predUfcll konferenco velik* šetvorice, ki se Je "nato vršilk KMMo takijattta v Londona, a ai še Isgfcda, da Je isiladHa pota Is mrule Vbfae v proR fcapitaTfeimi te v ameriški vračajo s pi^alido kapitalizmu sploh. Kajti rehaenja več in v Moskvi vo|na hujskače in pa proU Zalo je John L. Lewis med že poročali. Izpadle so po volji premogarji sedaj čislan, dasi je krščsnskih demokratov (kleri-bU pred leti mnogokje med nji- kalcev), ki so dobili nad 40 od-mi silno oeavražen. stotkov glasov, na drugem me- pak vendar v čedrrfh vsottcah po pet do deset ln tudi do dvajset milijonov na obrok. Istočasno je izšlo pismo Škofa Santin* (Pred bogom boš odgovarjal in odgovarjala, kako boš volil—volila!), smo] sledile so pridige, kaj se je dogajalo po spovedntcah nO vemo plakati so se Tepffi z besedilom "Vb lit Ve so tajne, toda bog vidi", organizirale so se škVhdre Pokojninski sklad unije ni sa- stu pa so bili takozvani Vidali- za žvižganje in pretepanja, nemo pod kontrolo UMW temveč jevi komunisti, ki so prejeli 30( katerim strankam sploh ni bilo so tndi družbe, ki vso vsoto pla- odstotkov glasov. Ta skupina je mogoče prirejati javnih shodov, čujejo vanj, zastopane v njemu, s kominformom, torej proti Ti- v& nego 15,000 volivcem, ki so 1 Glavni upravitelji sklada — tri- tu. Z njo je glasovalo po mne- bili redno vpisani, se volivne ja po številu, prejemajo' po nju tržaškega škofa Santina tudi legitimacije niso dostavile, ko-$35,000 plače na lato. Imajo ko- Veliko Slovencev, med njimi tu- liko pravih Volivcev sploh ni po klerkov, izmed katerih }t di katoliških Slovencev, rajše bilo vpisanih, to sam bog ve marsikdo tudi visoko plačan, kot pa da glasovali za "Tito- skratka uprizorilo se ja vse, ds Med glsvnimi upravitelji tega Vo" komunistično listo, namreč ostane pri starem: Okupacijaka stomi ti jonskega skladn jt* tndi John L. Lewis, tads on plače $35sM0, do kstere je po pogodbi upravičen, ne vzame. Smatra pač, da mu unija plačuje za njegovo delo zelo primerno plačo in bi si svoj prestidž pokvaril, ako bi si za taka postranska dela vsel še nadaljne tisočake. za pridružen ja Trsta k Jugosls- oblastva bodo slej ko prej dela- viji. Tržaški 'Ljudski tednik", ki je urejevan prijateljsko do Tita in Jugoslavije, je pissl o izidu teh prvih volitvah v tržaški mestni svet pod naslovom "Pobožne želje" sledeče: Tudi šaljiv list je zrcalo kul- Sedaj Je v akciji za rasne za-, turnega in političnega doživetja klor bo šlo. la lahko, kar bodo hotela, z edino razliko, da je tisti, ki ni bil sporazumen ž njimi, prej lahko svoje misli zapisal v liste, a zdaj jih bo tudi lahko povedal v mestnem svetu, pomagalo bo vse toliko, kakor prej, skratka, barako bomo vlekli naprej, do- varovaininske podpore unija avtnih delavcev in ob enem torija jeklarskih delavcev — obe CIO. Prva zahteva zvišanje mezde, ustsnovitev zavarovalninske- skli ka in pokojninskega sklada, in pa naredbe proti pospeševanju priganjaštva, ki se ga uvaja na "mehaničnem traku". Unija Jeklarskih delavcev pa zahteva 3©c zvišanja mezde na uro, toda ne bl šla vsa ta vsota delavcu temveč bl se jo razdelilo, njemu 12 in pol centa na uro povlška, od drugega zvišanja na vsaka uro pa bi Šlo li.23c v pokojninski sklad in 6.27c v sklad za socialno zaščito. Predsednik te unije Philip Murray je pred vfatfno zasliševalno komisija dejal, da so profit! jeklarskih magnetov fako ogromni, da to zvišanje lahko plačajo ne da bi svoje produkte podražili za en sam cent. Zelo dobre zavarovalninske metode imata uniji oblačilnih delavcev ACWA (CIO) In ILGW (AFL). Tndi unija klobučarskih delavcev jih je uvedta—posebno na polju bolniške Zavarovalnine, ki jo plačujejo delodajalci. toda situacija je veadarle ta: dočim so delavci takih unij pri-lično preskrbljeni v slučaju že zaradi tega moramo poavstiti nekaj^ vrstic ravnokar minulim tržaškim volitvam. Minule so. Začela so s tem, da so vlsstodržci sami, brez sodelovanja poklicanih zastopnikov ljudstva, sestavili volivne imenike. Sestavili so jih po svoje. Kdor se je kdaj pomudil nekaj tednov v Trstu, seveda če je bil iz Italije, je dobil svojo glasovalno pravico, tudi če je že davno daleč na dnu Italije. In takih ni bilo malo, na tisoče so jih našteli. Rimaka vlada jim je poskrbela s posebnim odlokom dopust, prosto vožnjo seveds, tjs in nazaj. Skratka prišli so do prijetnega poletnega izleta pod edinim pogojem, da se potrudijo za per minut np volišče in volijo kako italijanako stranko, po možnosti demokristjansko. Že davno pred temi volivnimi izletniki so prišli vagoni papirja, potem so sledili razni italijanski župani, poslanci, senator j i in končno sam predsednik vlade. Vsi so prišli v Trst in pumpall v glave ubogih volilcev, posebno tudi volivk, idejo o priključitvi in o italijanstvu Trsta. Vmes, prej in posneje, so priha-jsli iz Rima milijončki, ne revno ns vagone, kakor £apir, am- NAROČITE AMERIŠKI DRUŽINSKI KOLEDAR SVOJCEM V STAREM KRAJU Stone $1.63 s poštnine vred. Pošljite nam toien nasiov in vsoto, drugo izvršimo ml. vi PROLETAREC, 2301 So. tonwdole Ave. CHICAGO 23, ILL ,'M >1 * AIt JVJ f I Nekaj novega pa ja la: Mad tam, ko je bik> *s tik pred voHv- nim dnevom v taboru "Antiita-lia" kar šest strank, sta sdaj v tem taboru samo še dve, obe slovenski. In z veseljem piše italijanski tisk, kako malo slovenskih volivcev je: Komaj 7,000, t. j. 4.15 odst. od vsega prebivalstva. Konec je bajke o Slovencih v Trstu, ni jih več. Amen, amen — per sempre! Stoj! Ta "aihen, amen per sempre!" je bil že tenkrat zapisan v zgodovini tržaškega slovenskega ljudstva. Ravno 50 let je od tega. Felice Venezian je izrekel to besedo, toda amen je zdaj samo njegovi slavni liberalni stranki, ki je zdaj ob podpori vlade v Rimu in vladnih krogov v Trstu zlezla na smešno pičlo število glasov: Za naš "amen" je pa še čas. Smo pač taki, da nas ne poruši vsaka sapa pa čeprav si to želijo i "dvatisočlet-niki" i vidalijevski trobentači i fcelogardistični ščurki. Naj bo njih zavezništvo prOti nam še tesnejše, skupaj si bodo peli amen po pregovoru: "Kdor drugim jamo koplje, sam vanjo pade". Dob« kobnijalnih sil zatonjuje in milijone ljudi gre v svobodo (Knnec s 1. strani.) zanašati ns pomoč iz Zed. držav. Eno največjih čudež tega procesa je, da se laboritt v Londonu ponašajo s socializacijo in njihovi nasprotniki jih označujejo Za socialiste, dočim jim ob enem očitajo, da jim njihov "socializem" rešuje ameriški ka pita liaem. Da-li bo Anglijo za kapitalizem še mogoča OtOti, ja vfcliko odvisno kska se bo rstvljais nova Nemčija. Anglija sa je boji rsdi konkurence. In sko pride še Japonska v novo tekmo na mednhfod^sm industrialnem trgu — težko da bi mogla Velika Britanija la kdaj tekmovati s temi ko losi. • • bivših italijanskih kolonijah. In Francija ima polne roke dela z Uporom v mdo-Kini. Namesto, da bi ji kolonije donašala dohodke, ki jih je imela v prospe-vajoČi imperialistični dobi, ima sedaj stroške z njiTni in pa vojna. Padijo na samo domačini, ki se puntajo temveč tudi francoski veta ki, pa čeprav so zamorske polti (senegalcii, katerih se zdi vladi v Parizu manj škoda kot pa da bi pošiljala tja vojake francoskega rodu. Kskor Francija izgublja moč v kolonijah jo tudi Nizozemska. Portugalska za enkrat še ni v stiaki — pomaga ji Anglija — in tudi Belgija svoje vnanje posesti še močno drži. Ampak neglede kako velik dal sveta je ša vedno pod okupacijo imperialističnih sil, povsem očitno je, ds ja kolonijalne dobe konec in ob enem tudi začetek konca dveh največjih imperialističnih csrstev — Velike Britanije in Francije. ikim upornikom precej močno. Čim se kruh uma-1 milijona manj kakor leta 1029. Vzlic temu~pa ae sedaj pridelš pognati jih ntrt to, vzamemo drugegs nož S proti nančangsfa in mix je usptto Jug. Samo 1066 mol Se Je lahkb vrnilo v Hunan, kljub temu pa Madeže potu na oblekah od-JWfi je z vztrajnim toeUktonjivimHi/tfftrnimo na ta način, da jih pe-borbenim duhom uspelo zanetiti ramo v mešanici vode in kisa; upor kmetov ter tako ustanoviti prve divizije ljudske vojske, v Čangkajšek je po nasvetu nemških nacističnih generalov in z ameriškim orožjem in letalstvom sprožil ofenzivo milijone fcvojih mož proti 380,000 mol Hdeče armade in ljudske mili-jce. Ljudska vojska je pretrgale obroč, ampak se je morals u-m akni t i s svojim slavnim "Dolgim pohodom" do Severne Kitajske, pri čemer je prehodila nad 10,000 km. Dve lati kasneje, leta 1937 so Japonci papadli Kitajsko. Osem let je Ču-Teh po-tvetil vse svoje sile v veliki borbi proti militaristični Japonski. Rdeča armada, reorganizirana v 8. pohodno armado, je prvič dosegla svojo veliko zmago za Kitajsko na prelazu Pingh Sing Kttaft. S Cu-Tehom in njegovim ftabom na čelu je ta armada globoko prodrla v japonsko zaledje, dvignila kmete v veliko osvobodilno gibanje in osvobodila nad i 90 milijonov Kitajcev. Z ameriškim orožjem, ki ga je dobil za časa japonske invazije, je Čangkajšek julija 1946 zahrbtno vdrl v osvobojena o-zemlja z vojsko 4,300,000 mož. Njegov namen je bil, da v treh prav tako peremo francoskim žganjem. uspešno S na ameriških kmetijah lahko vsako leto več žitaft bombaža in vse sorte drugih pridelkov. Vzrok je umnejše obdelovanje, izboljševanje semen in temeljni vzrok vsega tega napredka pa so poljedelski stroji, ki jih to- žlico kisa. Ko pereŠ zelenjavo, daj v vodo i varne vedno bolj izpopolnjujejo. Vsled tega naša dežela vzlic temu, da zalaga z živili veliko krajev širom sveta, jih pridela še vedno toliko, da jih je odveč. Seveda, odveč jih je tudi zato, ker si jih ubožne družine ne morejo privoščiti toliko kolikor jih potrebujejo. Revščina yi'olika mod španskimi begunci ■ rrooct|i V taboriščih v Franciji je blizu 100,000 tisoč beguncev iz Španije, ki so pribežali tja po zlomu španske republike, za ka I Zniževanja uvoza teto so se borili. Dobe iz raznih „ - . . . virov zasilno hrano, žive v ne-sanitarnih razmerah in silno se je razp&sla med njimi tuberku-l loža ter tudi druge bolezni. Radi bi se izselili v republike la-j tinske Amerike, pa jim zapirajo vhod, ker si žele zdravih, mladih, nerevolucionarnih Dolgo so tudi upali, da bo Franco padel in se bi potem mogli vrniti v svojo domovino ter svobodno živeti v nji. Tako pa so obsojeni v brezmejno dolgočasje, v bolezni, v hiranje in počasno umiranje. Zvrifttrtmfc *»vit» cMavcev manyLLCttdCL fn,'___i___i uiiioi i sni 11 ivi» ivian Nh aforferHfkih farmah dela se- Uvoz v Zed. države je bil aprila in maja letos skoro 10% nižji kot pa je bil povprečno na mesec leta 1948. Tako pravi trgovski department. Ameriški izvoz pa je skoro enak kakor povprečno vsak mesec lansko leto. ljudi čudno, da se evropske dežele pritožujejo nad pomankanjem dolarjev! Zed. države jim hočejo le prodajati, ne pa tudi kupovati od njih. Farmarji "na konju' Glasom vladne statistike znaša likvidna imovina ameriških farmarjev 20 milijard dolarjev (milijarda po naše je tisoč milijonov, po ameriško pa Je to bilijon), zadolženost farmarjev mesecih enkrat za vselej pome- daJ F^1. dW»g milijon manj dela v- (prve in druge uknjižbe) pa zna- Kdo ie vodja kitajskih te s komunisti. , Videl sem pozimi č u -Teha v njegovem glavnem štabu. Nosil je uniformo iz platna z modrimi črtami in plašč iz črne volne. Navadna železna pečica je ogrevala njegovo sobo. Zavidal sem mu njegove čevlje z vrvnenimi podplati, kakor JUi nosijo kmetice v Sensku Na temenih se mu že prikazujejo sivi lasje. Vprašal sem ga, kaj je najbolj pripomoglo k velikim uspehom osvobodilne vojske. Odgovoril mi je: "Naklonjenost in gmotna pomoč civilnega prebivalstva". Za borci so velike ljudske množice. cev kot leti t939 in dva in pol ša pet milijard dolarjev. Ivan Albreht: in pa MVS' tlMHMi' »i ■ «-• » njihove armaefe? Vsakdo je vedel že pred pri-četkom boljševiške revolucije, kdo jo je pripravljal. Na čelu teh revolucionarjev je bil Lenin. O kitajskih revolucionarjev pa je navadnemu Človeku prav malo znano, ker je smatrana še vedno za nekako "deveto deželo". , > Njeno glavno prvo revolucijo v socializem je vodil Sun Jat Sen. Na čelu sedanje njene borbe pa je Ču-Teh, poveljnik kitajske ljudske vojske. Rodil se je pred 63 leti v Ma-An-Cuangu v Severni Kitajski. Njegova družina se je imenovala Cu (rdeč), njegov oče pa ga je imenoval Teh (čednost). Že kot otrok je uresničil to, kar je bilo preroškega v združitvi značilnosti njegovih imen. Začel je opravljati težka dela na veliki kmetiji: moral je skrbeti za živino in jo krmiti ter nositi vodo> v vas. Z isto vztrajnostjo, ki jo ja pokazal kasneje kot komandant tri-mili-jonske kitajske osvobodilne vojske, se je naučil branja v vaški šoli. 'v Njegovo življenje v Tunanu sa ja spremenilo v trajno borbo preti tiranom Nikoli več ni pozabil ns svoje (nateklo hlapče-vshje ns vssl skupno z ubogimi izkoriščanimi kmeti. Kot mno- Fraticljs tUdI V ikfMl Kakor Andliji, ie koldniialni imperij tudi Franciji ruli. Izgubila ga ja preeej pa in mad vojno. Med njimi alter majhni* tod« strategično zelo važni arabski dMall Sirijo in Lebanon. Vre v fttoroku. Puntajo sa Arabci, a go dfuflh nsprednjakov onega ( asa, se ja V ia&tku lati 1920 Ču-Teh pridružil novi Sun Yet Se novi »trfhki Kuomindin. Kmalu pa je opazil, ds so revolutionary Ideologijo ustsnovi-teljs Kuomindana polagoma izdali razni izdajalci čangkajško-va vrste.'V tuiini je navezsi stika g mladinci, ki so kasneje ustanovili ndvo kitajsko komunistično partija Obiskal ja Nengljo, prepotoval Evropo in Ameriko, k jar ja ostal do lata 1926. Ko st je vrnil v domovino, gs je delavska stranka poslala v Bceš-van, njegov rojstni kraj, in kas-ntje n« sradnji Jangea, kjer ja vodil oficlrtke šolo Kuomtndkns Ko se je Čangkajšek postavil v službo veleposestnikov ln das-potov ter ofgatoitirsl v otri pokrajini pokolj demokratov, je bil v Nančangu Ču-Teh eden iz-vnad voditeljev upor«. £ang ja. ztaval vsa sa^jfi silai DROBNI NASVETI Svetliksjoča se mesta na obleki operemo v vodi, v kateri smo kuhali bršljan. V bršljanovi vodi bodo tudi znova zaživele barve na svlteni obleki. Nekatero blago ima to slabo lastnost, da se kmalu začne svetiti. Blesk odstranimo, če vzamemo kos istega blaga ali belo platneno krpo, jo namočimo v mrzli vodi in denemo na svetlikajoča se mesta tet potegnemo preko nje z vročim likalnikom. Moramo pa likalnik takoj odstraniti, da para lahko uhaja. Nikdar ne smemo likati, dokler se krpa ne posuši, ker sicer na stanejo nova svetlikajoča se mesta. Madeže joda, kave, mleka in vina laže odstranimo, če jih prej napojimo z glicerinom in jih potem izperemo v milnici, v katero denemo kapljo alkohola. Madeže češenj odstranimo iz pralnega blaga, Če ga pomaka-mo tako dolgo v vrelo vodo, da izgine. Groadjin sok, ki ga izpiješ na tešče zalo koristi bolnim na jetrih; Če ste v obraz blede in upadle, pijte dvajset dni groz-djin sok ih dobile boste najlepšo polt. BEGUNCI V očeh jim strah gori in lica gloda jim bolest. Tako beže, gredo in sami ne vedo, kje konec bo njihovih cest . . . Daj roko, brat, da bo obema laže — a brata ni. Tam, daleč tam doma v krvi leži. A živi vsi beže in plaho se ozirajo, kot glfdali bi enomer, kako povsod grobovi pošastno se odpirajo. Kam, oče, kam? A oče več ne čuje . . . Oj, mati, sladka mamica! Joj, v takih dneh Še mati nima več srca. Smrt senči jim oči kot bi na sodni dan prišli, in vsi se tresejo bledi! Imenik zastopnikov Proletarca K&or Mi prevzeti zastopstvo ta nabirati je naročnikov Proletarcu, prodajati Am. družinski koledar brošure in knjige, ns/ piše jpravniitvu, ki bo poslalo potrebne listine in informacije. Suhe slive so zelo dobro sredstvo zoper lenivost črevesja. Dent zvečer štiri do pet sliv v kozarec z vodo in zjutraj izpij vodo* slive pa dobro prežveči. Kakor slive uporabljaš lshko tudi suhe fige. Medehe predmete očistimo, če jih nstrtmb t pol limone, nato pa i mehko krpo obrišemo. * Vodne madeža odstranimo s pohištva, če o vlažimo sol s namiznim oljarn in drgnemo s njo madeže, dfckler izginejo. Omelo, kateremu so se zlepild Ščetine, den^pio nad vodno paro, dokler se zopet ne zravnajo. * Zamazan ali zaprašen žamet škrtačiitto s prav mehko krpo, potem pa g« drgnemo s otrobi, ki jlfi prej mslo segrejemo. Otrobe tako dolgo m?njsvsjmo, di je žamet popolnoma čist. Lahko ps očistimo žamet tudi s kruho-H sredica, tako da njo po žaOMrtu previdno, CALIFORNIA. Fentate*: John Pesnik. Oakland: Anton TomSič. LOs Anfeles: Frsnk Novak. šan Francisco: A. Le k san. COLORADO. * Cr««ud Butt«: Ant. Slobodnik. Pueblo: John M. Stonich. Wahewbirv In okolice: Edward Tomftrt. ILLINOIS. Ctile*k* In olrOlleet Frsnk Bixjak, Joseph Oblak, Peter Verhovnik In Frank Zaitz. U Sail. In okelicai Anton Udcvich In Leo ZVvntk. SprintfUMs Joseph Ovca In John Goriek. VirJ.nt Fr. lleraich. Wankncan Ne. Cktcafei Martin Jud nich. wm Luka Podbregar. indiana. IMtdhMii Mary Stroj. KANSAS. MHi Ahton Shular. AreaAj,: John Shular. #Wftlifcerit< John MaroU. MICHIGAN. Detroit-Jearbora John Zornik, Joe Koriič. , Ift.NNtSOTA. ft«Mt Max Mm ts. cfftfcnlar: PlMlk K lun. Delali: Kobi. Kly: John Ter art In Matt Praprot nlk. MISSOURI 81 Louis: John Spiller. Montana. Butte: Anton Zugei. ESM Mafcn*! Jotfph Mihe TVS. Lodsoi K. firinotnik. NFW JttRSEY. A malta Oblak. IftW MEXICO Mary in Jennia Marinfek OHIO. Akron-Barberten: Alois Ocepek. Bridgeport la okollcs: John Vltes. Cleveland: John rebel, Anton Jankovich in Frank Hribar. Fairport Harbor t Lovrenc Baje. Girard: John Koain in Andrew ftr- vina. Liskon-Powor Points Jacob BerfanL Maple Heights: Frank Volkar. Warrant Joaeph Ješ. PENNSYLVANIA. Aliqnippa: Geo. Smrekar. A vel la: Frank Bregar. Carmlchiels: Anton Zupančič. Crafton-Moon Run: Jennie Jerala. Canonsburg-Strabane: Jacob PaV-čič. Export! Jos. Brltl. Forest City: Anthony Drasler, Jr., Frank Leben. Hormlniot Anton Zornik. Johnstown la okolica: Frank Cvetan. Latrebo: Juha I« Mary Fradel. Houston: Louis Brltz. Library: Nick Triller. Sharon t Joaeph Cvelbar. Potovalna sastobnika sa Prolet Ameriški drušlnakl koledšr ski Glas sa sapadno Pen no Zornik, Howlnla, aa Caaibrit in Somerset okraj pa Frank CVt-tan, Jokuetoi WASHINGTON. Kenton: Fred Medvešek. Seattle: Lucas Dfcbeljak. WIST VIRGINIA. Elm Grave t Frank Kooem. » star City t Lawranct Selak. TUm«»i Leahart Werdinak. Wisconsin. Milwaukee lu West Altlai Lou* ftn borieh. Shabayfaat Frank Stlh. Willard: Matt Mali WrdtaiNG. Kemmerer la okaDea: John H zisnik. \ A Yugoslav Weokly Devoted to the Interest of fkm Worker« • OFFICIAL OKOAN OF h S. F. and Ht Educational Bureau PROLETAREC IDUCATION ORGANIZATION CO-OPERATIVE COMMONWEALTH NO. 2177 Published Weekly at 2301 S. Lawndale Ave. CHICAGO, ILL., August 10, 1949 SPAIN SIGNS CONTINUE TO MULTIPLY THAT conditions inside Spain are worsening too rapidly for financial salvage operations to have any chance of success. So serious is the country's economic plight that Franco is rumored to be planning a thorough-going shake-up of the regime and the introduction of various measures aimed at overcoming Washington's reluctance to finance his survival. But a recent development, so far unreported in the press, shows how profound the changes would have to be to check the country's progress toward chaos. For the first time in thirten years Franco is confronted with a crisis inside the Falange arising not out of rivalry or differences over tac ticts but out of concern for the regime itself. Early this month the Council of Provincial Leaders of the Falange, meeting in Madrid, reported a state of general collapse and an alarming disaffection and misery in each province. It called for fundamental administrative reforms together with a drastic change in the policy of food distribution. The pronouncement has produced extreme tension between the Cabinet and the Falange and between the Falange and the army. And it has demonstrated how far the process of disintegration has gone in recent months. To press $50,000,000 into Franco' hand would be not only politically reckless and irresponsible; in practical terms it would be nonsensical. We are glad Mr. Truman said so as directly as he did. . —The Nation LITTLE LUTHER By JOHN FAINS Public Thinking Confused As an example of how greatly public thinking can be confused by one misconception, there is a recent door-to-door survey conducted among 5,000 typical Americans to ascertain their knowledge of certain subjects. When asked what kind of business is transacted at the New York Stock Exchange, sixty-four per cent of these people answered that the New York Stock Exchange deals in livestock. Here is an activity that affects the lives of people all over the world, yet two of every three Americans are not just uninformed about it but are decidely misinformed about it. When such a large number of people have such a completely false impression of a thing as important a6 the Stock Exchange, it is reasonable to expect them to be better informed about matters that are even harder to understand? Can the same people who are victims of this fallacy about the business of the S Exchange be expected to detect, unerringly and without aid, obivious fallacies in proposals bearing on public affairsf Of course they cannot. A* great and glaring error in any public proposal does not mean that proposal is rendered harmless and can be safely ignored. On the contrary, it means that more than usual effort must be exerted to give the public the facts that wiH make for understanding and will expose the fallacy to their eyes. THE HEART OF THE BARDEN BILL The cries of 'bigotry1 ore a cover-up for a drive to split the country THE MARCH Or LABOR By Glenn L. Arcker Great wrongs are often committed in the name of "rights." In tfiis country, parents have the right to send their children to private and parochial schools. But they do not have the "right" to do so at public expense. Only one group of any consequence has dared to campaign for this wrong, which it falsely labels a "right1—the Roman Catholic hierarchy. "A vote for {he Barden bill (which prescribes public educational funds for public education only) is a vote against parental rights, against constituUonal rights, against American education as a whole, against America herself," Francis Cardinal Spellman, Roman Catholic Archbishop of New York, declared recenUy. According to this logic, a man who builds a private road for his own use has a "right" to demand that the public foot the bill; a parent who sends his child to an exclusive private school has a "right" to demand that the public foot the bill; a Methodist, Baptist, Presbyterian, Episcopalian, Catholic, Seventh-Day Adventist, Jehovah's Witness, Jew, Atheist, or Communist, who contributes funds to schools propagating his particular set of beliefs has a "right" to demand that the public foot the bill. Founders's foresight: Unfortunately for Cardinal Spellman's argument, the Founding Fathers incorporated into the American Consti-tution an express denial of the spurious "right" which he proclaims. The First Amendment said: "Congress shall make no law respecting an establishment of relllgion." To the extent that the government supports this or that religion financiall^'or otherwise, it is enroaching upon the federal Constitution, and endangering the religious liberty of all. Now, the founders of this republic were not bigots. They provided for the separation of church and state because their collective experience had shown them that it Was the only way to avoid the internecine religious warefare, the cancerous group hatreds, of the Old World. The moral ground on which they stood was aptly defined by Thomas Jefferson, who, in drawing up the model Virginia statute of religious freedom, said; j?"Bq own pel a man n,. ^f^njl n* AOfeq io ipi to furnish contributions of money for propagation of opinions which he disbelieves is sinful and tyrannical." Who's bigoting whom?: Yet this is the sinful and tyrannical kind of compulsion which the Cardinal stridently seeks to fasten upon America. With Umetable precision, other Catholic prelates all over the country issue simultaneous and follow-up statements closely echoing the New York Archbishop's blast. While shouting "bigotry" at Rep. Barden and all other Americans who have a respect for the United States Constitution, they are themselves doing their best to' stir up virulent religious antagonisms, and to divide the country at a time when all efforts should be directed towards welding a unified democracy which will help the world emerge from chaos and strife. Hole in the wall: Cardinal Spellman and his colleagues are v out to attain their objective by breaching the wall of separation between church and state at every conceivable point. When it comes to matters like health services for children ,they should be provided in such a manner that the tax funds will not be diverted to relieving private and parochial schools of burdens which they should rightfully bear. Each measure must be examined on ita merits to see that, in the guise of aiding children, money is not actually being provided for the normal and rightful expenditures of the non-public schools. GLENN L. ARCHER is executive director of Protestanti and Other Americant United for the Separation of the Church and State. A native of Kansas, he holds four de• greet, hat been a prof earn of law, wot a member of the Kanaat Board of Education, and teas formerly connected with tht National Educational Aaociation. Thit article is excerpted from a longer one in the New York ''Daily Compass " Fewer Summer Jobs The law of supply and demand, of which students learn In the classrooms, hae had a considerable effect on their hunt for jobs this summer. There just aren't the Jobs for them there have been In recent years,i according to scbeol officials. "Aw, Pop!" protested Little Luther from the lawn. "Never mind the aw pops," roared Mr. Dilworth from the shady front porch, "Just get on with the moving and let me concentrate." "But it's hot, Pop!" "I am aware of that as you are, Luther. Don't think for a moment it's comfortable for me sitting here and trying to figure some way out of my dilemma." "What's your dilemma, Pop?" "Don't think that I wouldn't rather be out there with you'in the fine, warm sun, working up a fine, nealthy sweat, my boy." "What did you say your dilemma was, Pop?" "Don't think I wouldn't gladly be a boy again, mowing lawns, drinking ice cream sodas, playing games." "Pop?" "Ves, my lad?" "Could I have a quarter for an ice cream soda?" "Mow the lawn!" "Pop, do you suppose Aly Khan is swimming on his private beach in the south of Prance?" "If he is, he's crazy. Mow the iawn.'k Pop, you'fe worried about your diaper business, aren't you?" GenUemen, let me reiterate that we are returning to normalcy. The t disinflation is a sign of the inherent good health of Amerrrican industry, commerce and trade. The hectic conditions of the war years are fdrtunately behind us. The jobless are jobless again. The penniless are penniless again. The wheels, gentlemen, are turning at a wholesome rate of speed." "What did you say, Pop?" "Just rehearsing my speech for next week's Chamber of Commerce luncheon, Luther." "You're worried about Dimity Diapers, aren't you, Pop?" "Aside from the fact, Luther, that we haven't sold a diaper in three months, our business has never been sounder." "Why don't you cut prices eo that people can afford to buy, Pop?" "And in closing, genUemen, lei me urge you again to understand that disinflation is healthy so long as jobs are disinflated, wages are disinflated, unions are disinflated, stomachs are disinflated and corporation taxes are disinflated." "What about prices, Pop?" "Remind me to have you before the House unAmerican activities committee, Luther." %% OF AMERICAN V< LAKNUaS EARtfOVBRj 4^0,000A VfcARj f 3% EARN LESS THAN / #2000*" ^ ENGLISH Deem OP 1637 DCCLAREO THAT ONLY TW*NT Y MASTER PRINTERSWEREAUOMP ID WORK NTHATCOUNTRY. IT«** + 1* ANY OTHER SHOULD CPBNbf OR SECRETLY, PURSUE TV* TRADE OP PRINTING, HS SHOULD BE SCT IN "THE PlUORV. OR DIPPED "THROUGH THE STREETS ANO « SUFFER SUCH OTMER PUtftSH - 1 MEmS AS THE COURT SHOODJ »HFUCT UPON Ml M.* ' wITHIN pivfc YISAR$v* FEDERAL PLANTS WILL) PROftABlVBi PRODUCING \ i50r2THE NATO©) ELECTRIC ROWER. UNJOM LABEL IS your &UIPE "IO THE. BEST BUYS mm hats or gaps . look. to* THE UN**) LAB«. VJHCM ytu Buy f T News, that Hits Ths Pockstbook Used ear prices are rising, as part of a seasonal trend. They are expected to drop again by October. Can you wait? • * • Old-fashioned price wars have broken out io the hosiery and electrical appliance lines. Nylon hosiery for dress (51 gauge) is being pushed down as low as 83 cents a pair in Midwest stores. When you know the length and size are right for you, better buy two pair to get the best use from odd stockings. • • • When you buy floor covering, watch out for the racket used by some unscrupuous dealers. They know most people don't know how to figure the yardage they need; so they charge for an exaggerated ampuj^, but deliver only tAe correct yardage. Linoleum ia generally sold by the square yard. Just remember there are nine square feet In a square yard, and most linoleum comes two yards wide. So if you have a kitchen 9x10 feet, you'd need SO square feet, which is 10 square yards or five of those running yards. • • • Here come soma statistics to prove what most families well suspect: It has cost more of what a man earns to feed s family in the city since the end of war than It did in the early war year 1942—32 per cent against 26 per cent to be exact. • * • Be sure that the food store clerk re-weighs any pre-packaged meat or cheese that you buy. Often, mistakes are made by inexperienced workers, according to a speaker at the National Conference on Weights snd Measures UP WRONG ALLEY The world is filled with worries aboiflrcommunists and the like. If the affairs of those who run the snow and do the worry-ing were conducted so that they did not have a bad conscience, they wouldn't have to worry about communists and the like. But then affairs seem pretty much run by corporations and they have no conscience to trouble them, and couldn't develop one even if they tried. It is obvious that if statesmen and congress would aiqi at the welfare of mankind instead of at privilege and advantage, the future would promptly cease to be horrendous. But reforming politics and politicians and the powers behind the thrones is an ancient, creaking and futile effort. Instead what can labor do? Labor unions too are "fighting communism" in the same manner that results only in growth of the menace. If instead they would return to basic union principles and practice good unionism, what chance would communists have in the unions? (Ami incidentally what s relief that would be to the dockers in Brilain!) There you run often into the same trouble. A vested power group runs the union. .. But you can start or build the right kind of a union. Eureka, you've found it!—Industrial Worker. VOL. XUV. Catholic Church Tolerate no Opposition Cardinal Spellman's intemperately bitter mwf. vituperative attack on Eleanor Roosevelt for her stand against Federal aid to parochial schools came as a shock to those who, while differing with the Cardinal, had heretofore respected his traditionally American right to make the strongest possible argument for his side. By his action the leading Roman Catholic prelate in the United States, and by inference the church to which he belongs, made it clear that any opposition — no matter how sincere and honest — to a policy adopted by the Catholic church is intolerable to that institution. Mrs. Roosevelt's untiring efforts in behalf of children of all sects and races, and her unquestioned reputation for tolerance would make the Cardinal's outburst rather silly were it not for its implications as a deliberate demonstration of his power to influence legislators of his faith as well as those whose constituencies include large numbers of Catholics. The Cardinal knows his politics and his politicians; shortly after the dispute flared, Representative Barden admitted that his school-aid bili, previously conceded a good chance of jfassage, now was endangered. As we go to press, only one important political figure, ex-Governor Herbert H. Lehman, has had the supreme and rare political courage to defend Mrs. Roosevelt. As he quite properly stated, "The issue is whether Americans are entitled freely to express their views on public questions without being vilified or accused of religious bias." If, by supporting Mrs. Roosevelt, the Governor arouses the Cardinal's wrath, it will haye to be on grounds other than anti-Catholicism. For during his term of office he approved both the released time program of religious education and free transportation for children attending sectarian schools, measures strongly supported by Catholics. He earned a black mark, in Catholic eyes, for joining the Ad Hoc Committee to Fight the Ban on "The Nation." He did so despite his personal dislike of the Blanshard articles, for he could not accept the highhanded censorship imposed by Dr. Jansen.- It is not improbable that Governor Lehman through his support of "The Nation" and by speaking up for Mrs Roosevelt, has taken himself out of this fall's race for Senator Wagner's seat. But we still hope that Catholic voters and political leaders will not allow themselves to be misled on these issues.—The Nation. Fine Example of the Tory Mind' There are "Tojries" in every country, but Britain — the country where that name for die-hard conservatives originated — still produces the choicest examples of the "Tory Mind." For instance: F. A. Wads worth, former mayor of Wodhesburg, England, recently t a 1 k e d to a Chamber ofCommerceat Santa Maria. California. Wads worth gave Americans some important advice on how to keep the Truman Administration from establishing here a "socialist government" like that in Britain, but his most intereating remark was this: "Members of the British Parliament have raised their pay from 400 pounds ($1,60C) a year to 1,000 pounds ($4,000). Politics is now a paying game." In the "good old days" for which Wadsworth yearns, only big landlords and other "gentlemen" with independent incomes could afford to bo members of Parliament. The $4,000 annual pay has made it powrtble for working men to share in writing their country's laws. This typical Tory doesn't like that. He was cheered by the Chamber of Commerce members, who, though Americans, are Tories, too.—Labor. ii KEEP AMERICA FREE! By George Wuchinich a / v e«y be as the blfcath ft A franklin. jl Congresswoman Warns Housewives Warning In 1922, It was found that 60 per cent of all school girls in two West Virginia cities suffered from goiter. Medical authorities looked into the situation and discovered some surprising facts. Up to 1900, nobody in that region had goiter. Since then it had been constantly increasing. Why? Before 1900, tke people, there used a local "unrefined" salt, which contained iodine, tlken they switched to "refined" sat from Ohio and Michigan, which eontalned no iodine. These are some ef the facts cited this week by Congresswoman Bolton (Rep., Ohio), in a speech urging Congress to pasa a bill requiring iodine to be put into salt,' and suggesting that housewives buy only "iodised" salt. Goiter, she said, is not only a serious disease itself, but also some-Umes lead« to "deaf-mutism and feeblemindedness.-»-Labor. The United Kingdom is slightly smaller than the state of Oregon. It has a population of 90,000,000. The gasoline age has modified a Biblical injunction*. Sunday |s toe ^T^'UU H? More Mergers Mean Monopoly To Sen. Pepper Sen. Claude Pepper (D., Fla.) believes the increasing rate of business mergers is accelerating the trend toward industrial monopolies. Pepper provides some excellent statistics as background for tke investigation of monQpolies and antitrust legislation which is under way in the Houae. >• He says, "More than 5 0 0,00,0 small firms were eliminated from the market during the war years. . . "Between 1940 and 1946, more than 1,800 independent competitive firms in manufacturing and mining disappeared as a result of mergers snd acquisitions. Their asaets were equal to $4.1 billion,, or 5 per cent of the total assets during the war« "In 1939, with fewer, manufacturing pei1 cent; in 1944, 36 1. "At the beginning of 194«, 113 manufacturing companies, with s nests of more than $100 billion, owned 50 per cent of the nation's manufacturing property, plants and equipment. . . . "In 1939, 250 of the largest corporations held $25.9 billion, or 90 per cent, of the gross value of the manufacturing facilities of the country." Pepper s statistics ase from offi cial rffedefftfl gov^-nmknt »»«■« ciuring me war, the number of firms thhn 500 employes in ni Industries was 51.7 ~ 0 PITTSBURGH, Pa., Aug. 1 — No President has ever flung a gauntlet at the American people with as much arrogance as did Truman in selecting Attorney General Tom Clark for the Supreme Court. This is the month of dog days, as oldtimers say, but our danger is less from dogs than in going to the dogs. Truman made his announcement with no qualms of conscience, no shame or apology. He and his party prated of civil rights and as the Missouri Gang with its Republican counterparts wept crocodile tears, for the Negro people^, out comes the real intent — a candidate from Dixiecrat Texas for the Supreme Court. Tom Clark has, as no other Attorney General before him, subverted the Constitution and . the 3111 of^Rights He proudly admits ;hat more Americans have been "investigated" during his reign than in any other, and Attorney General Palmer of the infamous Palmer Raids of the twenUes is a piker compared to this guy. Clark led off with his so-called subversive lists, where his, and only his, judgment rules what organizations ire considered disloyal to our na-Uon. In his Justice Department he has Edgar Hoover, FBI head, as a running partner in their scheme of Americanism — and it must always be remembered that Hoover as a minor clerk under Palmer learned his lessons well. So well. In fact, that trial by jury is ruled by stool pigeons, spies and informers. In the last three years Tom Clark *set the pattern of bird dogs and fingermen for control of our minds. It is appropriate that his nomination should come in the dog days — for those whom the gods would destroy, they first make mad Supreme Court has never had a Negro on its bench. Fifteen million Americans have never been judged by one of their peers. To the Negro people, not from the lide of the mouths of the bi-par isanites but with a direct outburst, eeth showing, comes this — Tom :iark. The DemocraUc Party of Western Pennsylvania is a Truman strong -lold. Leaders Kane and Lawrence |o along nicely with words about jivil rights, but in the swimming pols suported by Negro , and white taxpayers, jimcrow is practiced. Highland, Park focuses their meaning of civil rights, because it is here that vlotence comes on tvery occasion that Negroes exercise their right as ciUzens to enjoy swimming in these hot days. It's not the pools alone — but, in Jobs, political, economic and social inequality that condemns the Negro people to live in heaping masses on a single mouod known as The Hill. Local Democratic leaders can't talk themselves out of this bag, anymore thaft can Truman. Negro people know that the nomination at them and intended to keep them as submerged and inferior Americans. No less, however, the Clark nomination is as sinister a danger to all Americans, for this man makes no bones as to how he feels. On June 26 in the city of Milwaukee I happened to be speaking at a picnic and not far from me in the same city was Tom Clark. The German Relief Day Committee" feted and celebrated with him as the main speaker at Old Heidelberg Park, a prewar nest of Bund-ists. He raised high his voice against the "reds" and emphasized that his Department of Justice was doing i good job of hunting out Americans reputed to be "red". Other speakers before him in German, asked America "to have a more sensible policy toward Germany." Now — what do you think Hitler was saying before the war? He, too, was hunting "reds" and he, too, asked the world to have i more sensible policy toward Germany. It was Hitler who put Negroes n the class of apes. Clark from Texas, in company with HiUer's admirers, will be guided on the bench by what? Our flag or the swastika? We know how he feels about Slavic Americans. He put the American Slav Congress on his first proscribed list; and Slavic Americans are now in jail at Ellis Island. If Tom Clark does this, how does he feel about Jews, Catholics, (rade unionists and people in general? Already the Hobbs Bill has been passed by the House Judiciary Committee and it permits law enforcement bodies to set up camps for so-called alien communists. Once this is permitted, how far behind can be the nativeborn? Communist or not —- that's not the question. In the medieval minds of men like Clark, you must hew to his ideas, join his broom-riding brigade of witches, or else remain out of the pale. Armed Hitler Fascism took the lives of 300,000 Americans, including Negroes. If this nomination is permitted, upon the bench will be ao judie. but an executioner whose job it will be to mold America to the image HiUer loved ao well. Hitler and his ghouls rejoice in the dogdays of 1949. Their madness lives on — but in the end the guardians of peace will catch up, just as they did in 1945. Warning CHICAGO, July 27.—Drugs for the relief of hay fever sufferers, recently widely hailed, may cauae dangerous reactions, the "Journal" of the American Medical Association warns. Swallowing one such drug coat ♦he life of an Iowa baby, and three doctors who made, a study of the treatment in that state said from 24 to 46 per cent of all those who |»f Clark is an open dagger, aimed used the drug wese made ill. n cliioM