§ Posamezna StevSkst I 1 krono* 5 ranDinfrn o •» uta«« ▼ awk s X kor«, Jariibm wL H. 4, i. i»4- S S »trcpi«. T«!«lo» »Urmrt. H. iH. " * CfEAVA m u»N» * 2 S «Ufi št. «, pritUijo. Itm. Tal*. S s f«« it. 24. 8H3 paSUiMMtkatsi m- -S inhr. ^ £ S* aanSUa fcm *«—■» •» a* » : .fin. - MtpU H m 11*H*. S 3FOŠTEOCSL&. i?A.VbAJblH-A.iS'^w- O O i Posamesna fterBkat : ! 1 krono. \ 0 d * ! .TABOS* Mfciu«"* "5“ • ciedelia tn prau‘2s«T« e* la. a „ • da arnovo aaaUtojftg« «»• *** * • coialstio l»a K« joUetM *2 i« 5 J c«tjtl.te« «1 fc, .?»V ; J luma po uofCTB«. mnHt m «W«i papaat. (<•»* a* vm tjn« ,TABO*A*. UAK20E, JetčS&t* ito* «•».*. unanini »••»• Maribor, petek 19. avgusta 1921. Številka: 186. Duh Sumadije. Maribor, 18. »vfusU. Kralj Peter L leži na mrtvaškem *dru v saborski cerkvi v Beogradu Sredi med. svečami iu cvetlicami leži .{ttrtvo srce velikega vladarja, srce, ki jo občutilo vse trpljenje in hrepenenje ivojega naroda. To srce je bilo široko in x>oaosno kakor je široka in ponosna Šumadija. Bilo je neprestana žrtev na oltarju Domovine in jo na tem oltarju tudi izkrvavelo, ko je ■ narod dosegel >yoj glavni cilj. To srce ostane, vsekdar simbol našega ujedinjenja, saj■je _ v Ajeni poosebljen jugoslovenski Piemont. Kmet Jurij, iz Viševca pri Kragujevcu, ki go ga pozneje imenovali Orn’-Jurij ^Karagjorgje), je 1. 17S7 organiziral prvo vstajo proti Turkom. Ni uspela. Zbegal je preko Save na • av-^rijska tla in-čakal, da bi se onkraj v »rbshoin vilajeta »zjasnilo^. Ni pa bil sanjo v njem .uporniški duh, ampak so t-udi drugi šumadiji-iki kmetje občutili :V.,§ebi rpvoluetjonarsko voljo in^ pri-•Pi^vljaii vstajo.. L- J$04 so v Oraševcu %ani. uporniki, izvolili črnega Jurja ^.svojega poveljnika. Dve leti je tfa-aifava borba, ki jo je vodil juna-(ški-Gjorgje; iipočeika je imela značaj fizikalnega upora* kakor jih je bilo več ■ ? ,^/^kem carstvu-, proti koncu pa so je •Polvajtalo, da imajo uporniki namen '^Positaviti svobodno srbsko državo. ; Posrečilo se 'jim je, da so očistili Šuma-, tli jo turških begov, le v Beogradu je še $d^.l polmesec. Ko so v Carigradu spehali,'da ima gibanje v sjb^em vila-, ..^U ^opolnoma resen značaj,'so poslali 1806. poraženim turškim vojakom na pomoč dve močni armadi. Toda 1. avg. Me Ka,ragiorgje turške čete porazil in 'osvobodil Beograd in Šabac. Sestala se ‘?a: ^narodnega voditelja«. Osvoboditev ni bila popolna., saj je bilo naenkrat polno »diplomatskih ozirov«, ki so 'Mii merodajni še nadaljnja desetletja. ' velesile so v interesu evropskega ravnotežja ovirale in otežkočale osvoboje-' tlačene slovenske in krščanske ra-ki se je zvijala pod azijatskim kopitom.1 Rusija je bolj iz verskih kakor rPa nacionalnih razlogov — nacionalizem je bil takrat anarhistična ideja — Priskočila šumadijskim kmetom na po-‘tooč in izposlovala, da je Porta prizna-la 1. 1810/ Karagjorgja »poveljnikom Srbije«. To so bUi dnevi, ko se je vese: ‘jilo srce prosvetljenega srbskega potnica Dositeja Obradovida, ki je prepotoval polovico Evrope, se navzel sodobnih idejin v svojih krasnih spisih dra-ttiiJ srbske rojake, vzbujajoč jihksvo-hodoljubnosti in odporu. Žal da so se famadlici kmalu, razdvojili; nesloga te bila vedno največja slovanska, sla-bo«t. Proti Črnemu Juriju so se dvig-’ Mii Obrenoviči in ga prisilili, da je 1. •1813. zapustil na pol osvobojeno domovino. Prešel je na avstrijska tla, kjer ga kot nevarnoga uiw>rnika. ki se je '!?Qnil proti turški vladi, zaprli in končno internirali. V tem času je bival tu-:Si na slovenskih tleh. Malo več kakor :®»o stoletje je od tega in vendar — ka-ko velike iaspremenibe! T^. lS17. se je Ki-,^3-gjorgje vrnil v Srbijo, a ošabni Mi-Obrenovi6 ga je dal umoriti v Smederevu. Njegov sin Aleksander je bil ^stnik v ruski armadi in je po padcu ^Ueza Mihajla Obrenovi^a postal vladar Srbije. To je bilo 1.1842. L. 1858. se j« moral odpovedati, ker so mn očitali ^a je vodil avstrofilsko politiko. Staii Miloš Obrenovi* je zomet postal srbski vladar in šele Petru Karagjorgjevidu, ^nn kneza Aleksandra, je bilo dano, da je po sramotnem medvladju Obre-^ovi6eve hiše zopet rešil prvenstvo Cnnea® Vjixik pry-0ga »Pffvglioi- Po smrti kralja Petra I. Sklicanje narodne skupščine. LDU Beograd, .17- »vgasta. Vsi ministri so pozvani v Beograd. Ministrski svet je sklenil, da se skljče narodna skupščina v soboto. K seji skupščine so pozvani vsi poslanci. Palovičeva vila se preosnuje v narodni muzej. Vse sobe, v katerih fe bjva! kralja bpdo ostale neizpremenjene. kakor so bile v poslednjih trenutkih njegovega življenja. Poslanci pozvani v Beograd. LDU Beograd,,17. avgusta. Predsednik dr. Ribar je brzpiavno pozval vse poslance v Beograd. Prva seja, na kateri bo kralj Aleksander prisegel na ustavo, bo bržkone šele po pogrebu kralja Petra. Zaprisega 53. polka novemu kralju. LDU Zagret?, 17. avgusta. Ob 11. uri dopoldne se je zbralo v Aleksandrovi voiašnici, v kateri je nastanjen 53. pehotni polk Zrinjskega, vojaštvo vseb vrskorožja z vsemi častniki ter je ob prisotnosti poveljnika artnije generala Pešiča priseglo zvestobo kralju Aleksandra. V ' " , Žalovanje v Zagrebu. LDU Zagreb. 17. avgusta. Klub . , , . . ...... večine mestnega zastopa fe' imel danes loseRe ^se’ ?r -ie f-.T,”og^Ce i^r seio. Za iutri ie- sklicana žalna seia. , p,a fc ’e posrečilo, zato, ker je bil otrok našega narod«, ker ie bil «a- Aleksaudrom Karadjordjevičem! Svečan spomin in slava blagopokojnemu kralju Petru 1 Naj živi Njegovo Veličanstvo kralj Aleksander! — Podpisan*. Minister vojne in mornarice in častni pobočnik Njegovega Veličanstva kralja, gen. Zečevič. Zagrebški konzularni zbor izrazil sožalje. LDU Zagreb, 17. avgusta. Danes je tukajšnji konzularni zbor v korporativnem posetu pri kraljevem pokrajinskem namestniku Juraju Demetroviču izrazil svoje sožalje nad smrtjo kralje Petra. Na vseh konzulatih so izvešene žalae zastave na pol droga. Beograjski listi o kralju Petru I. LDU Beograd, 17. avgusta. Današnji beograjski listi izražajo na uvodnih mestih svojo žalost nad izgubo krsija Petra osvoboditelja. Vsi so prinesli obširne životopise in karakteristiko njegovega delovanja. BPolitika“ piše: Kralj Peter je največji čiovek našega naroda, ker je prenašal z našim narodom največjo bol, ki mu je bila usoiena v njegovih najtežjih dneh. Pretrpel je z njim vse muke in napore in ga povedel skozi trpljenje v obljubljeno deželo. Uresničil je vse ideale in vse želje in sejo. Za jutri ~ je • sklicana žalna seja. Mestno poglavarstvo je pozvalo meščanstvo, naj se priključi splošni narodni žalosti ia razobesi žalne zastave. Trgovska zbornica bo imela jutri ob 16. ari izredno žalno sejo. Do pogreba kralja so odpovedani v Zagrebu vsi koncerti, predstave itd. Cerkveno žalovanje. LDU Zagreb,-17. avgusta. sRiječ* poroča: Ker je bil kralj Peter pravoslavne vere, se bodo na dan pogreba opravile v katoliških cerkvah zadušne molitve ter se bo po vseh cerkvah zvonilo. V katoliških cerkvah se berejo zadušne molitve s posebnim dovoljenjem. Proglas vojski in mornarici. LDU Beograd, 16. avg. Naredba ministra za vojno in mornarico Št. 37.413 od 16. avgusta t J. vsej vojski in mornarici. Kralj vseh Srbov, Hrvatov in Slovencev, Nf. Veličanstvo Peter I. Kara-djordjevič, je umrl dne 16. t. m. ob rodni kralj, frer je prišel iz naroda iti ker je trpel ž njim in ker je živel najraje ž njim. Najbolj je podoben carju .Lazarju, ki je dal' vse za svoj narod. Veličina kralja Petra pa ni samo v njegovem državljanskem geniju in v njegovih političnih zmožnostih, njegova veličina je v bleščešem moralnem momentu, ki bo kakor baklja osvetljeval poti, po katerih bo hodil naš narod. ,Trgovinski glasnik* piše: Kralj Peter je umrl na vrhuncu narodnih in državljanskih uspehov, na Iavonkah največje junaška slave v objemu narodove ljubezni in hvaležnosti. Doživel je redko srečo, da ga bo Zaznamovala zgodovina kot vladarja, ki je uresničil in izpolnil* vse svoje in narodove želje. Pogazil je polu-mesec, črno-žolto zastavo in bolgarsko izdajstvo in v objemu naroda mirno zaspal, — »Republika* piše: Velik v življenju je izpolnil kralj Peter še za življenja nalogo, ki mu jo je poverila usoda. 17*30. uri v svoji prestolnici v Beogradu. Velik kot. vladar in kot državljan je kralj Na prestol je stopil po Členu 56 ustave Nj. Veličanstvo kralj Aleksander. Plemenito srce sivega kralja, ki je 77 let bilo v nepresegljivo enaki ljubezni za vsa tri plemena enakokrvnega našega naroda, Peter še za življenja vstopil v zgodovino. Stopil ie v legendo nžšega naroda in s tem tudi v legendo vsega sveta te tragične epehe. Bil je eden izmed dobrih duhov te zemlje. Sedaj pa je ugasnil. je danes prenehalo biti. Njegova pleme- Naj mu bo lahka zemlja, ki jo je ljubil nita duša se je povzpela v'nebeške višine k prestolu NajviŠjega! Junaki, sinovi rodovitne Sumadije, plakajte, ker ie umrl prvi, najizvrstnejši sin Sumadije. Sinovi kršne Hercegovine in Crnegore, divne Dalmacije, trde Krajine in Bosne ponosne, plakajte, ker fe izdihnil Peter Mrkonjič! Sinovi lepe Makedonije, plakajte, ker je umrl vaš osvoboditelj. Junaki, sinovi ponosne Hfvatske, dične in ji služil vse svoje žive dni ip za katero je v dobi svojega pregnanstva stavil na kdeko svojo krono in življenje. — Tribuna11 piše: V burnih okolščinah je postal kralj Peter voditelj našega naroda. Dolga leta so delovali proti njemu sovražni elementi z besedo in z dejanjem, polnih 40 let. Kralj pa je v resnično veliki, kraljevski velikodušnosti odpustil zaradi miru vsem tem svojim sovražni- Slovenije, rodovitne Slavonije, ravnega kom in popeljal svoj narod skozi trpljenje Srema, Backe in Banata, plakajte, ker se v srečo. Hrvatski Usti o kralju Petru I. e za vedno utrnila duša velikega kralja, ki vas je, vedno razdvojene, združil v skupen objemi Junaki, vsi Srbi, Hrvati in Slovenci, točite solze, ker fe izdihnil sivi, veliki kralj, ki je z vašimi dedi in očeti z nečuvenimi mukami in v ljutih borbah s sovražniki ustvaril svobodo nove domovine vseh Srbov, Hrvatov in Slovencev. Zastavite svoje solze in molite LDU Zagreb, 17. avgusta. »Agra-mer Tagblatt* piše povodom smrti kralja Petra: Prvi jugoslovenski kralj je umrl in dobil svoje mesto v svetovni zgodovini. Po dolgih, brezprimernih naporih ih žrtvah za svoj narod'je danes kralj Peter mirno mnul. Nikoli se ni Boga, junaki, za poicof dnS« velikega izneveril svoji nalogi, kateri je posvetil kralja Petra I. Karadjordjevida in v splo- svoj« življenje. Judi v naporih prašni globoki žalosti vsega našega troime- gnanstva je vedno deloval in mislil na nega naroda se združite še trdneje z svobodo in ojedinjenje svojega naroda. njegovim atsltdnikom, novim knljear ka Srbije« je postal izvrševatelj La^aij-* jeve oporoka, maščevalec Vidovega dn^e na Kosovem polju, ustanovitelj njedi-njene države treh jugoslov. plemen. -~ Kakor v kaleidoskopu se vrste' prcid našim duhom dogodki enega stoletja. In ko leži sredi sveč in rož 77 letni vnurk šumadijskega kmeta Črnega Jurija kot kralj države, ki se razteza od Jadranskega morja tja do bližine Egejskega morja, države, ki postaja vedno vgA~ nejši cinitelj v mednarodnem življenju jugovzhodne Evrope, se s sveto spoštljivostjo vprašujemo: kaj je vzrok, da se jo okrog imena Karagjorgje ovil venec nesmrtne slave in kje je tisti dub, ki je vodil srbsko ljudstvo k tem velikanskim uspehom? In če stavimo to vprašanje, ne smemo pozabiti, da so bili Karagjorgjevi<5i izvoljeni, na to odstavljeni in pozvani zopet nazaj, da vodijo narod k največjim u&pehome kar jih pozna zgodovina vseh jugoelo-venskih plemen! Če prebiramo srbske narodne pesmi« ki so zaslovele že sgodaj daleč po kul, turnem svetu in .vzbudilo pozornost zaradi svoje nenavadne lepote, spoznam,o, da so šumadijski soijfud in liercegov« ski pastirji dospeli v svojem samot.ar-skem razmišljanju, živeč v ozkem steku s prirodo in doživljajoč grenka u-dareo usode, do nekih obeečlovč&kili, filozofskih sklepov. Pesem ^Zidanje Skadar grada«, ki jo je na pariški Sop* bonni*to>hnačil' že poljski pesnik Mi<>. kiewicz, izraža — da ne omenjam drugih te.vrste — temeljno misel: da e»a storijo velika dela, je treba velikih ži*. 'tev! Bratje Mrnjaveiei sezidajo v •■ai/jj živo ženo ■ najmlajšega, brata, ker štarfa ha ta način zadovolje hudobne vile,, ki so jim sproti razdirale zidove. Na tej težki, nad vse bolestni žrtvi vstan?/mesto Skader, ki ga ravno ista pes^m -v začetku opeva tako toplo in lopo. lin. dobne vile so tiste višje vil a, ki so razrušile delo najboljših sinov srbska ga plemena: delo Sv. 3aDušana Silnega, cara Lazarja. Tem *i!am so s® morali vkloniti bratje MrnjavidL Ci bi se oni prepirali, kdo bo-položil zahtevano nečloveško žrtev bi ne bil zgrajen lepi Skadar grad! Kdo bi ga zgrudil* Tujec! Ali ni tujec iz slovenskih’ rodov ustvaril močnih držav, ki jih je izsesaval do krvi? Bratje MrnjuvoKi so'se moraJi podrediti višjim silam in zatajiti lastne interese! Kje je jlcvek, ki 'bi dal za blagor, poznejših generacij sezidati v zid svoje ljubljeno bi'ji? — Višje sile so zahtevale od bratov • njavčičev, da so postali več kakor ljudje v navadnem (egoističnem, ma •» rojalističnem) smislu. Rezultanta tega je: človek so mora žrtvovati višjim interesom, iz te žrtve izhaja trpljenje, ia tepi jen j a. heroizem, iz heroizma pa ‘zastane veliko delo, presegajočo navadne človeške dimenzije. To jo Skadar grad, to je osvečeno Kosovo, to je osvobojenje VEega naroda! Iluh trpljenja in heroizma, «(u1i nadčloveške žrtve za višje, neosebne interese, to je duh Šumadi.ie. Kako naj si drugače razlagamo velikansko, nečloveško delo, ki se jo izvršilo tekom •»nega stoletja od Črnega Jurja do kralja Petra I. Dolga stoletja je poslušalo Sumadijsko .ljudstvo h j« tori jo o svoji nesreči, ki io mu jo peli slepei-guslarji v divnih spevih o kraljeviču Marku, o kosovskih bojih, o narodnih herojih. Spoznalo jo višjo sile in nujnost svoja nesreče. In da si jo moglo zopet, pridobiti izgubljeno svobodo, zato je moralo trpeti in se s trpljenjem pripravljati na Kalvarijo, kjer bo žrtvovalo same-ga sebe neizprosnim višjim silam. Pot na Kalvarijo je nastopil srbski narod pod vodstvom K&ragjorgjeta v prvih osvobodilnih bojih in jo z divnim heroizmam končal koncerti 1. IMS., ko Iflflt bili Sebi osvobojeni in 'vrdvužcnjj, 6 svojimi istokrvnimi brati Slovenci in Hrvati. Tragedija onega stoletja, ki Ježi med kmetom Črnim .Turjem im kraljem Petrom L Karagjorgj evioein je tako velika in nadčloveška, da je ne moremo pripisati »slučajnim silam«, temveč jo smatramo za dobo najbistve-nejšib, prvotnih, kardinalnih sil, ki tvorijo dnšo j ugoslo venskega naroda in ki so kakor lava iz vulkana prodrle na dan v značaju in krvi plemenite srbske Šumadije. Doseženi uspeh, ki se ga zavedamo v vsej njegovi zgodovinski veličini, žalujoč ob mrtvaškem odru Osvoboditelja, je v naših očeh talko velik, elementaren in neizogiben, da se nam zde smešni otročji poskusi razmik separatistov, ki stavijo lesene pre-graje silni reki Jugoslovanstva, ki ga hočejo uničiti zaradi 'osebnih ambicij, banskega stolca ali strankarskih interesov. Bub Šumadije jo bil tisti, ki je nbračal oko srbs.kej.ra heroja na morje. •Na morjo — to je bila težnja predvojna Srbije! Duh Šumadije je osvcti.1 Kosovo. Duh Šumadije je silil ljudstvo in ■reprezentanta njegovega ediustva — kralja, Petra -- da sta vztrajala v borbi proti najsi inejšinl sovražnikom. Duh Šumadije je kljuboval v ponižanju in trpljenju na begu čez Albanijo. In kaj je ta duh v svojem bistvu"? Občečloveški duh trpljenja in heroizma, duh' od povedi, duh altruizma. Krvava je bila pot vseli prevratov, ki so kedaj vzburili ljudske množice. Čemu je tekla kri* Življenje ne priznava interesov, ki jih ima poedinee. Življenje zahteva žrtve, trpljenje poedinca in heroizeni naroda! 'Jeklena, krepka moč jo bila v telesu, ki Teži sedaj v saborski cerkvi. A’ he rajska volja, duh Šumadije, ostane naprej volja vsega jugoslov. naroda! Ig —us. Iz svetovne poSstške. ' Ostro nasprotstvo mnenj Francije in 'Anglije glede delitve gornješlezijskega industrijskega ozemlja je onemogočilo tozadeven sporazum. Vrhovni svet je izročil vprašanje razmejitve Gornje Slezi j o svetu zveze narodov,'da ga sam (po svojem poudarku prouči ter očrta svoje stališče, nakar bo komaj zopet sam razpravljal o njem ter na podlagi ipodanih mnenj končno tudi razsodil. To pomeni novo zavlačevanje rešitve gornješlezijskega vprašanja na tedne in gotovo tudi na mesece. Obenem pa, pametni ta sklep vrhovnega sveta tudi .povečanje nezadovoljnosti in napetosti med Nemci in Ppljaki, kakor tudi ob-Jloženje zveze narodov, ki je s tem po-; stavljen a pred čisto novo nepričakovano nalogo, katere niti velesile same v dolgih posvetovanjih in konferencah auso mogle rešiti. \ Svet zveze narodov, v katerem sede 'fioeasno razen zastopnikov štirih velesil: Anglije, Francije, Italijo in Japon-'eke tudi še zastopniki malih držav: Belgije, Brazilije, Kitajske in Španije Sa kateremu predseduje brazilijanski minister Da Cunha, se sestane k zasedanju 25. t. m. v Ženevi, da uredi zadaje priprave za plenarno zasedanje iGNOTUS: , Car-filozof. o katerem ima vsak član pravico opozoriti zvezo na’rodov ali pa njen svet na katerikoli vzrok, ki otežkoča mednarodne odnošaje, ali ki moti mir med dvema ali večimi narodi. Ker je vprašanje razmejitve Gornje Šlezijc tudi tak vzrok, ki otežuje mir med Nemci in Poljaki in katerega vrhovni svet ne more sam rešiti, ga na podlagi tega člena torej odstopa zvezi narodov, toda ne v rešitev, ampak samo v presojo. Potemtakem bo moral svet zveze narodov sestaviti posebno komisijo, ki bo proučila to vprašanje. V to večerni samoti, ko je rimska vojska spala na bregovih Hrana, je njen zamišljeni vrhovni poveljnik zapisoval svoje najintimnejše, najčistejše misli. In ko jih čitaš danes — po osemnajstih stoletjih — se ti dozdova, da med teboj iu tomi tihimi trenutki rimskega carja ni prepada stoletij. Ista bolest, ista skrb in ista čista človečnost diha iz vsake vrste, kakor jo občutiš v trenutkih, ko si najbolj sam s samim seboj... „Ty, z i; šavt4v* je nushn /.Minskom, ki to se nam ohranili kot dragocena zapuščina blagega rimskega imperatorja. Samogovori, razgovori s samim seboj, bi jim rekli. Z njih nam vstaja slika Marka Avrelija, zvestejša, resničnejša, kakor bi jo bile mogle ohraniti barvo in kamene poteze. Slika notranjosti, duševnosti; slika s številnimi odtisi trpljenja in veselja, slika razblinjena in neskončna, kakor jex človeška misel. Z ginljivkn občudovanjem pro-nlatramo ta redki document humaine, ki ni omejen na čas in na narode. Doba, v kateri je vladal car Marko Avrelij, je bila doba počasnega, a stalnega propadanja rimske moči. Antični lin do siecle, Na mejah! carstva so stali Jjftstor -m Črnega Jurija je izpolnil sanje naših največjih idealistov. Kralj Peter je uje-dinil vso zemljo :solnčnega slovanskega juga od Triglava do Vardarja, od Jadrana do Timoka, dvignil je svojo domovino na višino in umrl kot človek, ki je izpolnil svojo dolžnošt. LDU Zagreb, 17. avgusta. »Narodne novine" pišejo: Z vencem zmage na glavi v skromnem dvorcu sredi zgodovinskega parka je zaprl kralj-junak svoje trudne oči. Milijoni njegovih vernih sinov se v duhu zgrinjajo okoli njegovega odra, da mu zakličejo poslednji zbogom! E)anes še ne moremo popolnoma videti njegove veličine, ker smo mu preveč blizu. List navaja nadalje najslavnejše dneve kralja Petra in pravi, da bodo skoro minula tri leta od onega slavnega dneva, ko je pravnuk Karadžordževiča v imenu kralja Petra 1. proglasil ujedinjenje vseh južnih Slovenov v eno državo pod svetlim žezlom narodne dinastije Karadžordže-vičev. Prostrano, veličanstveno zgradbo narodnega edinstva zapušča kralj Peter I. Narod ne bo nikdar doDustil, da bi se omajali njeni temelji. Smela dejanja in polet pravnuka Karadžordže-vičev naj nam bo jamstvo, da bo kralj Aleksander I. s svojimi sodelavci še bolj utrdil temelje. Stoječ ob odru kralja se klanja vsa Hrvatska njegovemu junaškemu spominu. — Zatem prinaša list dogodke iz življenja in delovanja kralja osvoboditelja kneza Aleksandra Karadžordževiča ter podoben opis delovanja Nj. Veličanstva kralja Aleksandra I. komisijo pa bo treba poleg Poljakov pridobiti tudi nemške izvc^eiice, čeprav Nemčija ni članica ■ Zveze narodov. To bo trajalo dolgo in poleg tega pa zveze narodov po njenih pravilih nihče ne more siliti, da bi rešila kako njej v rešitev predloženo nalogo pred šestimi meseci. j Lloyd George se je po začasni rešitvi tega spora podal v London, dočim je ostal v (Parizu kot njegov namestnik angleški državni tajnik Lord Curaan. Del dnevnega reda sedanjega zasedanja vrhovnega sveta jo bil rešen že poprej. V vprašanju grsko-turške vojne v Mali Aziji in o akciji Hooverja v |'Rusiji se je dosegla popolna enotnost naziranj, druga vprašanja, kakor izvedba vojaških klavzul v Nemčiji in njihova kontrola, se je vrnilo izvedencem v ponovno proučavanje. Gornje-šlezijsko vprašanje, le to — je ostalo nerešeno, to vprašanje, ki sedaj najbolj razburja Evropo in če se bo vsled njenega odpora proti Franciji posrečilo sedaj Angliji udejstviti njene želje glede dvignjen ja gospodarskih sankcij na Renu — je drugo vprašanje, ki je jako dvomljivo. Nerešena pa so ostala še druga vprašanja, ki jih mora vrhovni svet še rešiti in to predvsem vprašanje albanskih mej, pri katerem smo ozko zainteresirani tudi mi, ter vprašanje finančne pomoči Nemški Avstriji. Nova odgoditev rešitve gornješlezijskega vprašanja, kise je nujno zahtevala od Ijala znamenja razpada. Ljudstvo je norelo za trenutnimi užitki, poštene patricijske hiše je razjedala zavist in sebičnost, stari bogovi so umirali, a — novo silno verstvo je že kljuvalo pod rimsko zemljo, v katakombah, kakor kljuje oživljeni ptič v jajcu. Državniki so imeli prvo in glavno skrb, kako o-hraniti domovino. V propast sicer nikdo ni verjel, a vsemu takratnemu razpoloženju jo bilo čutiti njeno senco. Kaj je pač hotel storiti ■ car - filozof* Njegovo misli niso bile vezane na sodobne razmere; osvobojene časovnosti in vseh drugih iluzij so obsevale rimsko resničnost kakor jesensko sSlnce orumenele vinograde. Po ulicah so bodili »filozofi«, zanemarjeni, leni, alkoholični postopači, ki so si nadevali krinko mislecev, umetnikov življenja. Rim so je smejal, ko je pomislil, da ima na prestola —• filozofa. Marku A vreli ju je bilo težko pri srcu, ko se je spomnil na ulico in na vso to bedasto komedijo, ki so ji pravili javno življenje in ki je bila plod dekadentna rimske povprečnosti. Daleč od Rima, ki jo s svojo blebe-tavostjo oblastil njega, njegovo ženo in otroke, ob mogočnem toku Donave in karpatskih rek je zapisal svoj oredo, svoje prepričanje, da misel zmaguje Bi«! slep)®! aa.ecmi* da jo misaLčist&.a, povsod, da je sedaj nove priložnosti za propagando in nasprotstva, za nova zapletljaje in nova vznemirjenja Sred' nje Evrope. Tako se povzroča na eni strani nered, ko se na drugi dela. mir. Anglija je namreč ravno sedaj obenem s tem izdala izjavo, da smatra letošnji 81. avgust za dan, ko popolnoma preneha vojno stanje med njo in v^enii nekdaj sovražnimi državami, razen s Turčijo, ki se itak skoro ne more več smatrati za evropsko državo. Dno 11-’ septembra pa sc ima sestati konferenca velesil v Washingtonu. To je zadnji termin za vzpostavitev res pravega miru v Evropi in to je interes ravno tistih' A elesil, ki so tu na drugi strani zavlekle tako važno mirovno rešitev, kakor je vprašanje Gornje Šlezije. Vsled tega bi bilo pač umestno, da bi se rešitev tega vprašanja pospešila. Ker pa mnenj® zvezo narodov kljub izjavi Lloyd George ja, da se bo uklonil brezpogojno temu mnenju najbrž vseeno ne bo pome* nilo še faktične rešitve, je s tem pope* len nastop tako zaželjene mirovne dobe le brezpotrebno odgoden. Krivdo za to nosijo seveda imperijalistični in in* trigantski egoistični interesi posameznih velesil, karte,rim je pravica malih 1° tedaj pravica, če koristi njim. , Notranja in zunanja politika. * Haranjska republika, katero s° proglasili prebivalci onega ozemlja Baranja, ki bi se moralo po trianonski pogodbi izročiti sedaj Madžarski, j« sedaj organizirala močno ljudsko gardo, ki se bo postavila, če bo treba tudi z orožjem v roki proti zasedbi z mad1! žarsko strani. Obenem pa je izvrševal ni odbor izvolil grofa Ivarc4ya, ki živi sc daj v Dubrovniku z a predsednika ranjske republike ter zaprosil vlado v Beogradu, da dovoli Karolytli da se poda na svoje novo mesto v Pe^ čuh, ki je sedaj sedež republikanska viade. Ti dogodki v Baranji so n»dvs6 zanimivi in bodo imeli gotovo globok upliv na usodo te zemlje, ki bi po vafil) piavicah morala pripasti naši državi# "Radič v Rogaški Slatini. Politiki se je preselila v letovišča; politiki s6 nahajajo večinoma po raznih domačih' in inozemskih letoviSčih in nekateri ao počastili s svojo navzočnostjo tudi Slo' venijo. Osobito Rogaška Slatina jo im®-la v nedeljo, 14. t. m. izredno čast viete: ti v svoji sredi tri znamenito rovarja in malkontente, g. Stojana Protič, radii kalskoga ubežnika, g. Trumbiča predo-bro znanega bivšega zun. ministra il» zastopnika naše države pri žalostni^ pogajanjih z Italijo ter g, Radi& »predsednika hrvaške sejjačke repah' like«. Ti trije stebri naše maikontent' ske in dOmagoške politike so se baja pogajali radi skupne platforme za svoje bodoče delovanje ter se --- tudi bajfl —- pogodili. Kakšen \Sk nam zdaj z»' sije, še ni znano, ker so vsobina poga' jan j zavija pred javnostjo v iajnosnlO kopreno. solneem večnosti ožarjena misel — v«S nego Rkn, prestol, vsakdanje skrbi il» težave, več kakor človek, irudividij« jaz.... In v tom spoznanju je govoril samemu sebi ... In je pisal s tihim smehljajem .vM-človečansko duše: »Večno ponavljanje istih stvari povzroča zoprnost: to jo muka vsega našega življenja. Od visokega do nizkeg* so stvari iste, potekajo iz istih načeb Kako daleč še.. .c (VI,46). t Pomisli le na znača j l j udi okrOS sebe, ki -.^loras ž njimi živeli. Najboljš' človek jih komaj prenaša. Pa kaj pr&-vi m? Vsakdo s tožftvo pia/ijiša same#** sebe. V tem mrak.1^umazanosti, v potoku, ki nosi materijo, čas, gibanje i'l vso st’*ari, n/s poznaš ničesar, kar bj zaslužilo tvojo skrb in pozornost. Vš*3 jaz no poznam ničosar tV, 10). »Oh, moja duša, ali ooš dobi a, pri' prosta, tedno nespremenljiva, iskren^ ia odpeta, bolj. vidljiva očetu kakor t®‘ lo, ki to skrivat Ali boš končno okusil« blaženost, da boš ljubite, ljubila vsfl TABO £ Stran 9 J * Albanska htnaVsčiua. Vlada Al* »anije, ki jo članica narodov, jo opiva-3ofi so na člen 11 paleta o zvezi narodov zahtevala intervencijo sveta zveze na-fcodov, da so obvaruje mir med Albani-30 ia kraljevino Jugoslavijo, ki. ga o-grožajo gotovi dogodki poslednjih dni. Predsednik sveta zvezo narodov je v smislu določb pogodbo sklenit, staviti to vprašanje'na dnevni red bodoče seje »veta zveao nar odo r, ki sc sestane v ikratkem. •-»(«-•*'. * Otvoritev irskega parlamenta. Irski parlament jo bil v torek dopoldne ob velikem navdušenju množice otvor-tau Voditeljem je prirejalo ljudstvo Prisrčne manifestacije. De Valera je v svojem govoru izjavil, da so more vlada pogajati z zunanjo državo le na podlagi priznanja republike. Dejal je, da vlada stoji trdno na tem načelu in da J9 vos narod pripravljen, zanj umreti, ako bi bilo potrebno. * Lloyd George o vrhovnem svetu. V spodnji zbornici jo ministrski predsednik Lloyd George govoril o poslednjem zborovanju vrhovnega sve;a. Izjavil je, da je veliko zadovoljstvo povzročilo -dejstvo, da jo bila h koncu BPrtjeta resolucija, po kateri reveža ne ho le obstajala, ampak se bo še poglo-Mia. Glode gornješlezijskega vprašanja par Gal lot’ je postal znamenit’ vsled. tega, da je mož, ki jo umrl dva dni za svojo ženo, dosegel ravno isto starost 105 let. Med: takimi. Matuzalemi so mnogi bolehavi, da celo abnormalni, a vsi so vzdržljivi, vendar pa so mnogi uživali tudi alkohol in kavo ter kadili. Vsekakor pa so dandanašnji Matuzale-mi zelo redki. Dnevna kronika. ■ .7 ; r ; • ■> *•"' Maribor, 18. avgusta. — Imenovanje. Za začasnega pomočnika komisarja železniške policije v Mariboru je imenovan pravnik K. Suša. — Zaročil se je gospod Makso Cepič, uradnik južne železnice z gospodično Marico Novak. Čestitamo! — Opcijski rok za primorske priseljence je podaljšan. Natančnejše se Krt ča rvViiouilO ' bo še objavilo. -• Svima Srbima i Hrvatina u Mariboru. Naša redakcija htj<“!a bi da sastavi tačnu statistiku sve srpsko-hr-vatske školske djece n Mariboru, naro-čito djece osnovnih škola te moli sve Srbine i Hrvate, lcoji žive stalno ovdje, da ii iave pismeno ali osobno još temu. Glode gornješlozijskega vprašanja j * 'iduče sedmtce, koliko i kakve P dejal Lloyd George, da je v mnogih , . «togUi Francije razširjeno mnenje^ da i J ~ T(1»r; ,inP 1Q t m 3a za varnost Francijo izredno vazno-: — Pr*Ja:^nj*;. “ * Jc[* i^ne stu da se Nemčiji odvzamejo prtjmo-j predava ob 17. uri v ^l.vnici južne »Ovniki in zelezni rudniki. Po njego-1 železnice g. docent dr. Ivan M a t kj o *em mnenju je to napaka. Ministrski j tuberkulozi in sicer v nemškem jeziku tetimašk jo naglažal, da Gornja šle- j na željo onih delavcev, ki za&pgap1* ^ija nikakor ni poljska pokrajina, štiri Sotino prebivalstva so nemške, dasi-^avno proti meji krepko pomešane s Poljskim življem. Razpravljanja med Zvezniki so se nanašala na industrij sko ozemlje. Ako pa se to ozemlje mo- I 1(1 (iVlfV , - I U » davanja v slovenščini niso razumeli. — Nagla pošta. Prejeli _šmo: V poslednjem času naša pošta via Gradec— Maribor—Koroško kaj slabo posluje, Pošiljatve oddano v Gradcu 8. V HI- lu' so došlo v Maribor niti Ki. VIIL in po- *ko ozemlje. Ako pa se to ozemijo mo- j fi£) došlQ y Maribor niti 16. VILI. m po kot. celota, je videti, da predstavlja §^;atye oddane 4. VIH. tudi še niso do dejanski nemško večino. Razvoj vse in- v, v koroški del Jugoslavije 16. VIII ^J«WXhJ£I neilioKO veciuu. Lva/jvuj XII-dnstrije, kapital in tudi prebivalstvo, ■vse to je nemško in po načelu: En mož en glas mora pripasti to ožemi jo Homcem. Lloyd George je nato izjavil, da domneva, da se svet zveze naixlov D© bo skušal baviti s tem problemom, Pa£ pa da bo gorenješlezijsko vpraša-tt;c izročil odboru juristov ali razsodnikov v odločitev. Pppohioma pravilno "0, da se pred zadevnimi ukr&pi Fran.-®*;a, Italija, Japonska in Britanija za -5,’^jo, da bodo priznale odločitev te Operacije. Stranke bodo brezdvomno »ogle podati svoje izjave pred razsod-°«Q dvorom, ki bo priznan po svetu **eae narodov. O vprašanju se bo razpravljalo na podstavi temeljnih .dokumentarnih dokazil in razsodba se bo na podlagi istih. šle v koroški del Jugoslavije 16. VIII. — Carinarnica na pošti bi morala od vlaka do vlaka odpravljati pakete; pa recimo, da kateri1 zaostane za en dan, nikakor pa ne za — štirinajst dni. Tudi sicer je poslovanje čudno; za paket ko-loriranih tiskovin je bilo enkrat treba plačati 30 K, da-ši so bile uzorec; za podoben paket se pa drugikrat ni ničesar zahtevalo, kar je bilo tudi pravilno. — Občinstvo prav toplo želi, da hi natančne revizije skrbele za to, da bo carinska ura v Mariboru na pošti hitreje tekla in žila prometnega toka hitreje bila. Prosimo, sicer bomo govorili drugače! / — Napad na šolsko voditeljico pri Sv. Duhu. Od Sv. Duha nad Selnico nam poročajo: V soboto 13. t. m. zvečer je z ozirom na članek .»Od severne meje*, ki jo &šel v eni zadnjih številk »Tabora«,' napadla žena nadučitelja nemške šole pri Sv. Duhu, ki je po modri razsodbi, razmejitvene komisije o-stala pod Avstrijo, tamkajšnjo voditeljico slovenske šole, gdčno učiteljico Fanči Novakovo ter jo osnivaia in pretepla. tako, da se nahaja, gdena učiteljica še vedno v postelji. To je prvi blagoslov nesmiselne meje, ki deli eno in isto vas med dve državi ter tako one-mogočuje očnvanje državne meje *n morejo Avstrijci vsak oas brez ovir svobodno priti na našo stran. To se bo ponavljalo lahko vodno in napad na gdčno Novakovo gotovo ne lio ostal osamljen. Radi tega pozivamo merodajne kroge, da se ponovno zavzamejo za to, da se Sv. Duh celotno dodeli naši državi. Naše oblasti pa opozarjamo na dejstvo, da je tako važna obmejna, postojanka kakor je Sv. Duh popolnoma brez vsake varnostne straže in brez o-rožništva. Z ozirom na, ta napad pasmo prejeli od Sv. Daha šo sledeč dopis slovenskih občanov: »K napadu na slovensko učiteljico-voditeljico pri Sv. Duhu, gdčno Panči Novakovo h strani avstrijske surovine in povrh še ženske ji izražamo odkrito sožalje. Slovenskih ^učiteljev nočemo izpostavljati smttni nevarnosti. Da. se bomo mogli tu prosto gibati prosimo za varnostno stražo! — Slovenski občani.« — Prodaja železniških voznih listkov. Da se odpomore velikemu navala pri kupovanja voznih listkov pri železniških blagajnah v Zagrebu, Ljub* Ijaiu in Mariboru, je odredila južna železnica, da bodo odslej na omenjenih _______________________treh postajah blagajne odprte ves čas £*' stara, a njen mož je dosegel istota- od 7. do 19. ure. Vozni listki se bodo *■» frnHiHi™ na V*. to«1i™# «■ čal- pMnoldm /Zanimivosti. i Matuzalemi našega veka. V vsaki Bobi so živeli ljudje, ki so prekoračili Od pesimistov določeno življensko dobo ®0 let. Mnogo starejši so že bolj redki, Vendar pa lahko posnemamo iz verodo-f^ojnih virov, da so živeli tudi ljudje, Ki so dosegli 150 let in še več. Med to ^Padajo Madžar Peter Zoltay, ki je ži- G1 185 let, Anglež Tomaž Parr, s 152 i in mnogo zamorcev, ki eo živeli nad 160 let. Tako starih Ijndi sicer da-ni več, vendar pa imamo tudi še v ttaiean veku prave Matuzaleme. Vidi ge, da imajo ženske bolj trdo življenje, Kakor moški. Najstarejša žena v Nemčiji je Jožefa Eder v okolici Pasave, ki 3« stara 119 let, kljub temu pa je še Vodno »mlada« in »sveža«. Najstarejša Sfetta na Angleškem mrs. Lister je pred Nekoliko meseci slavila svoj 105. rojstni »a® ter je šo istega dne prehodila na-^dic mrazu in snegu pol ure dolgo pot. SV Berlin« je najstarejša Mari-Hoborg, ki je nedavno dosogla •starost 100 let. Rojena je 20. januarja "i-urost iuu let. nojena je m. januarji 1820. leta. Skupno s svojim možem šte 3e 194 let ter še vedno sama pospravlja JPo hiši in celo šiva. Razen nje sta v Berlinu Se dve 100-lotni starki. Znamenita je bila tudi »najstarejša Praneo-^inja« madame Robineau, ki je umrla *• 1907. Talca starost, igra veliko vlogo zakonu in pri potomcih. Starši teh •Matuzalemav so bili vsi zelo stari in S^a&lno je, da taki zakonski tovariši, niso v nobenem krvnem sorodstvu, ooeežejo prej visoko starost kot oni, ki Bo v krvmem sorodstvu, Tako je na pr. ^nirla na Moravskem Ana Berak 123 Aet stara, a njen mož je dosegel istota- pa seveda v prvi vrsti za predpoldanske vlake. — Občine, ki so imele komunistične župane ali odbornike morajo po naročilu notranjega ministrstva pripraviti do 20. septembra vse potrebno za dopolnilne volitve. — Dva vagona jajc v Dravo. Poročajo nam: Pred par dnevi je tukajšnja veletrgovina z jajci Himmler zvozila v Dravo približno za dva vagona izprijenih jajc. Ljudje, ki so videli to smrdljivo ekspedicijo, so se zgražali. Tvrdka je očividno nakupila večje množine jajc in čakala ž njimi, da bi se cene dvignile. Vsled hude vročine pa so se vse zaloge izpridile in jih je meni nič tebi nič spravila v Dravo. To je dokaz, kako nekateri ljudje špekulirajo s cenami in hočejo po vsej sili vzdržati sedanjo, draginjo. • ' " Vv ' -• — Vsled odloka osrednjega poveljstva kr. državne vara. straže v Ljubljani, so odreja, da ima javnost smatrati od sedaj do nadalje v javni službi stoječega stražnika kot tacega, ako je o-borožen s sabljo in samokresom ter spremi jen z rdečo naprsno pleteno verižico s piščalko. Izven službe so gori-imenovana verižica ne bode smela nositi. Naročni traki s številkami odpadejo. Toliko v obvestitev javnosti. — Vzpostavitev cenilnih komisij za dohodnino za cenilne okraje Maribor, mesto in Maribor, dežela. Razgrnitev volilnih imenikov. Opozarja se na sledeče: 1. V volilne imenike so vpisane po alfabetičnetn redu vse dohodnini zavezane osebe, če vživajo vse državljanske in politične pravice, _ ako jitn je dohodnina za 1. 1920 predpisana odnosno se jim bo še predpisala, brez uvrstitve v volilne skupine;, ker tvorijo vsi davčni zavezanci enega cenilnega okraja ie eno volilno skupiao. 2. Volilni imeniki bodo razgrnjeni v času od 22. do 20. avgusta t. 1. pri davčnemu okrajnemu cblastvu v Mariboru, soba . št. 15 ob navadnih uradnih urah. 3. Vpogledsti imenike smejo gamo dohodnini zavezane osebe dotičnega cenilnega okraja. 4. Voliti bodo smele le osebe, ki so vpisane v imenike, ali ki si vpis izposljujejo potom reklamacijskega postopanja. 5. Rok za vladanje reklamacij je določen od 22. do 29. avgusta 1921. 6. Reklamacijo sme vložiti, vsak davkoplačevalec le za svojo osebo pri davčnem oblastvu (kolka prosto). 7. Po preteku reklamacijskega roka bodo smeli davčni zavezanci proti primerni legitimaciji v volilne imenike vposledati še nadalje do 20. septembra 1921, da se jim omogoči izbrati kandidate iz kroga volilnih upravičencev. — Mestno elektriško podjetje obvešča cenjene odjemalce, da radi sna-ženja in popravil ukine v nedeljo 21. avgusta 1921 tok na celotnem omrežju in sicer v času od 5. do S. ure dopoldne. — Tatvina. V gostilni Angele Ingolič v Linhartovi ulici št. 13 je neznan ljubitelj steklenine odnesel 24 namiznih kozarcev in 4 steklenice po četrt litra. Skoda znaša 344 kron, — Telesna poškodba. Franjo Podgoršek, trgovec na Meljski cesti št. 10 je vsled neprevidnega kolesarenja povozil na državnem mostu petletnega Tončka Bračeka. < — Pri delu ponesrečila. V četrtek ob pol 8. uri zjutraj je prišla 21 letna delavka Antonija Schonherr v opekarni v Lajtersperku /. desno roko v stiskalnico za opeko, ki ji je roko popolnoma zdrobila. Rešilni oddelek ji je podelil prvo pomoč in jo odpeljal v mariborsko javno bolnico. — Samomor. V sredo, dne 17. t, m. ob 13. uri so našli 78-letnega delavca tuk. plinarne Janeza Weisa obešenega v svoji sobi. Weis je bil že dalje časa otožen ih govori se, da se mu je zmračil um. V sredo se je zaklenil v svojo sobo ter se tam obesil. Stančva! je pri svojem zetu, nekem železničarju, ki ga je hotel ua vsak natin oddati V bolnišnico in je baje v obSe Ul s etarcem zelo trdosrčen. To je starčka tako razburilo, da si je vzel življenje. — Z drevesa je padel. Enajftletni Albin Meglič, tla posestnika v Prevaljah je v sredo splezal na drevo, da bi si natrgal sadja. Pri tem se mu je zlo- drevesa, da si jo zlomil obe roki. Po* nesrečnega dečka so prepeljali v Maribor, kjer ga je rešilni oddelek obvezal in prepeljal v tukajšnjo bolnico. \ — Kralj Ferdinand zblazueli „DaiIly Mail* poroča, da je bivši bolgarski kralj Ferdinand, ki živi sedaj v Nemčiji, zblaznel. \ Sokolstvo.^- o Sokolski zlet pri Sv. Trojici v Slov. gor. dne 21. t. m. se vsled žalovanja za kraljem ne vrši ter je preložen na pozneje. - Najnovejša poročila.3 .. V:. v' • ’ U. Baranjska republika. Maša vlada iii baranjska republika, LDU Beograd, 17. avg. Včeraj jz sprejel ministrski predsednik delegacija baranjske republike, ki mu je prišla naznaniti proglašenje baranjske republike".1 Baranjska republika noče 'okupacije s strani Masdžarske in se bo z orožjem v roki borila proti njej. Delegati so prosil iV naj vzame naša kraljevina njihovo republiko v varstvo in naj ji da vojaško pomoč. Ministrski predsednik Nikola Pašič je odgovoril, da vprašanje Baranje ni odvisno samo od nas in da bi vsak poizkus, nasilno rešiti to vprašanje, izzval komplikacije ter bi oležkočil pravilno re< šitev. Kraljevska vlada je, videča razburjenost prebivalstva Baranje povodom vesti o naši evakuaciji, že zahtevala pri velesilah, naj se evakuacija odgodi in je sedaj na zahtevo delegacij« ponovila svoj korak. . .. Razpoloženje v baranjski republiki' LDU Pečub, 17. avgusta. Proglasitev srbsko-madžarske republike v Pečuhu je v vsem okupiranem ozemij,tl Baranie našla mnogo simpatičnega odziva. Iz Barča, Sikloša, Mohača, Siget-varja in Vilanija so bile odposlane navdušene resolucije z dobro uspelih zborovanj, na katerih se narod soglasno izraža za republiko. Na zborovanjih je bil sprejet sklep, da se osnujejo obrambne čele in se je izrazila želja, da dobe te čete čimprej orožje, da bi se mogle upreti eventualni invaziji Madžarov. \ LDU Pečub, 17. avgusta. Na nedeljskem zborovanju v Pečdhu je silno mnogo prebivalstva iz Baranje manifestiralo za neomajne vztrajnost pri delu za proglašenje republike. N* vseh zborovanjih je ljudstvo navdušeno pozdravljalo beograjsko vlado, srbsko vojsko in malo entento. Surovost angleškega polkovnika Goseta. . ‘ LDU Peč uh, 17. avgusta. (Pres« biro). Včeraj so imeli zastopniki naših oblasti sestanek s člani antantne komisije, ki bivajo tukaj radi evakuacije. Zavezniški člani so zahtevali brez ozira na državne in narodne, interese in brez ozira na stališče naše vlade glede evakuacije, da se mora takoj pričeti evakuacija in končati do 20. avgusta. Angleški polkovnik Goset, kateremu sla poveljnik naše posadke polkovnik Gjorgjevk: in veliki župan vladni komisar izjavile, da se evakuacija fie mor« pričeti, predfen od svoje vlade nista dobila še nadaljnih povelj glede evaku-ati,e in njenfga roka, je izjavil javno, da bodo prišli Madžari do 20. avgusta, naj-se potem ozemlje evakuira ali ne. LDU Peč uh, 17. avgusta. (Pres-biro.) Členi medzaveznlške komisije vodijo razgovore t dotičnimi madžarskimi krogi v PeSuhu, ki so blizu Horthyjevčem. Polkovnik G )set je izjavil Madžarom, da je Srbe pfegnal že dvakrat s Koroškega ia da jib bo izgnal tudi tukaj, V srbskih krogih vlada prepričanje, da bo morala nafa vlada ukreniti energične korake, da se preneha razburjanje razpoloženja prebivalstva potem takih izjav. .. LDU Buditnpe2ia» 17. avgusta. (Radio Zagreb-GriC.) Beograjska vlada je te pred kratkim odposlali navodila o1 evakuaciji Baranje. Vojalki povtljnik Pečuhu pa doslej še sl dobit brzojavki Radi tega se polkovnih Gjorgjevk! al mogel konkretno pogajjattu komttiie e evakuaoSr Šport. i Concordia (Zagreb): I. SSK Maribor 9:2 (5:2). V nedeljo 14. t. in. \t tekmoval z B Mariborom ■ zagrebški prvorazredni klub B Concordia", ki predstavlja z .Gradjanskim' in »HaŠkom* reprezentančni nogometni šport naše dr Save. Točno ob 17. uri je začel »Maribor* z lepim prodorom na desno igro. Nagli prodor .Maribora* je Concordijaše presenetil. Igra se je vzdrževala na polju Zagrebčanov, dokler ni doseglo desno krilo po naglem napadu prvi goal za »Maribor* in s tem vodstvo. V terasnem izpadu pa jo je nato izenačila .Concordia* še tisto minuto. Tedaj je prevladovala .Concordia*. .Maribor* je izpadal redkeje in slabeje, posebno pa, ker je odpovedovalo levo krilo. .Concordia* je dosegla drugi in kmalu nato tretji goal. .Maribor* se je zopet nevarno približeval po desni napadalni strani nasprotnikovim vratom — ugodno priložnost je dal Fridau v roke Cezarecu. Po protinapadu »Concordije*, ki je končal vautu, je zopet napadel .Maribor*. Vratar Cezarec ni odbil in desna zveza je dosegla drugi goal za .Maribor*. Zagrebčani so zopet pošiljali žogo po desnem krilu v obram bn6 polje .Maribora* ter se zopet ustalili pred vrati črnih. Dosegli so 4. in 5. joal še v prvem polčasu. V drugem polčasa se je po začetnih navalih .Maribora* pokazala popolna premoč .Concordije* Concordijaši so vpletavali v igro vedno večjo tehnično popolnost in fineso, tako, da so zamogli .Maribor* za dalje Sasa okleniti. V tem so dosegli 6. 7. 8. in 9. goal. .Mariborov* goal man Glazer se v tem pritisku na njegova vrata zopet ni preveč potrudil (7. in 8. goal!). Proti koncu se je .Maribor* zopet povzpel ter lepo napadal, dokler ni prekinila igro piščalka sodnika. Tako je končal prvi dan gostovanja .Concordije*, ki j« pokazala, da imamo tudi v naši državi dovršeni nogometni šport, ki se je že uspešno boril z evropskimi nasprotniki. .Concordia* je postavila fizično našemu moštvu nadmočne igralce nasproti, ki so od pr« kvega do zadnjega izvrstni tehničarji. Goji zelo hitro igro i dolgimi pasi ter forsira vse napade po bojevitih ih hitrih krilih, ki v pravem trenotku žogo predajo osre-dnitn napadalcem. Moštvo ima veliko prodorno silo ter predstavlja v vsem enotno bitje. Med igralci smo imeli priliko opaziti naše slavne intemacjonalce, ki so že tolikokrat uspešno branili barve Jugoslavije napram tujim narodom. Izvanredno so s« udejstvovali posebno Dubravčič, Cerveny, fcaškoan, Pažur 1., Pažur II. in vratar Cezarec, četudi smo prepričani, da 2amorejo ob boljših priložnostih še vse več. Moštvo je zapustilo med občinstvom v Mariboru najboljši utis ter je posebno ugodno upKvala njihova fairnesa v igri vkljub fizično veliki nadmoči. vseh posameznikov. Vodstvo I. SSK .Maribor* si pa zasluži vse priznanje, da se mu je posrečilo dobiti v naš Maribor tako odličnega zastopnika jugoslovensk. športa. Sodnik g. kapetan Vladimir Supit je vodil igro povoljno. Občinstva je bilo okoli 1000. : Concordia (Zagreb) : Sportverei-nlgung „Rapid“ 6:1 (0:1). »Concordia" je igrala slabše kot prvi dan. Odpovedalo je posebno drugače izvrstno desno krilo. .Rapid* je po zelo bojevitem nastopu vodil polčas 1: 0. Drugi polčas je pa imela absolutno premoč .Concordia*. Deževno vreme je oviralo razvoj tekmovanja. Sodnik g. Suput. Občinstva je bilo tudi nad 1000. : O naši športni literaturi. Zadnje Številko slov. športnega lista »Šport«, ki izhaja tedensko v Ljubljani so me napeljale k temu, da se obrnem na uredništvo imenovanega lista z nekaterimi prošnjami in željami. Oprema, papir in tisk našega športnega lista je gotovo ena najboljših od vseh jugosl. športnih listov. Zato pa vsebina ne odgovarja tej krasni zunanji opremi in je zelo površna in pomanjkljiva. O kakih člankih strokovne vsebine v zadnjem času ni govora. Zato pa napolnu-jejo v zadnjem času cele strani tega . športnega lista, razpisi raznih tekem, dirk itd. Po mojem mnenju bi spadali taki razpisi na platnice, posebno že zato, ker obsega ta naša športna revija le osem omejenih strani. Drugače bi bilo, eo bi imeli mi revijo z obsegom nemškega športnega lista »Šport in BiH«. V slučaju, da bi na platnicah res ne bilo mogoče objaviti razpisov, odločiti bi. se moralo uredništvo dati listu prilogo iz navadnega papirja; ali objaviti .razpise v kar najmanjšem tisku na zadnji strani. Nikakor pa ne gre, da bi napolnjevali taki razpisi cele kolone, da celo cele strani našega športnega tednika. — Tudi glede si j k bi priporočal uredništvu več pažnje in izbire. Slike z olimpijade so bilo izvrstne, medtem ko so naše premalo skrbno izdelane, vsaj nekatere. _ Fotografi-amaterji naj se nekoliko bolj potrudi jo, da dobe res dovršene slike, ki omogočaj n čitatelju spoznati njihovo popolno vrednost. Napačno je tudi objav ljati slike-portrete celega ilirijanskega moštva. Zakaj to? Nič ne bi imeli proti temu, da bi se objavljali tupatam portreti res priznanih športnikov vseh klubov, nikakor pa ne gre, da se postopa pri tem z neko gotovo protekcijo. Štajerski športni klubi so bili našemu »Športu« vedno nekaki pastorki. — »Šport« je glasilo L. N. P., Športne zve »e, olimpijskega pododbora, a ne morda glasilo kakega prvorazrednega ljubljanskega športnega kluba. —■ V drobnih vesteh raznih panog črtamo pač mnogo o Franciji, Angliji, Ameriki, veliko premalo pa o naših sosedih, Čehih, Nemcih, Italijanih in Ogrib. To so glavne želje, ki me navdajajo, bilo bi jih še mnogo, ki niso neizvršljive. Treba je le dobre volje, nekaj objektivnega dela itn predvsem — strokovnega uredništva, ki ga naš »Šport« močno pogreša. —an. Gospodarstvo. Češki glas o naši trgovini. 2Prager Presse« piše v eni zadnjih številk: Zavzeti v Jugoslaviji trdno stališče ni tako enostaven problem. — Največ ja težava je ta, da so naši eks-porterji omejeni izključno le na tamo-šnje trgovce. Trgovski stan je v Jugoslaviji v primeru z drugimi poklici jako majhen in obstoja iz dveh skupin: prva se drži strogo reelnih principov, druga pa skuša čim bolj izrabiti konjunkturo, da doseže tem večji dobiček. Splošna gospodarska kriza na zapadu je pripomogla, da je že itak saana na sebi dobra .jjozicija jugoslovanskih trgovcev dosegla napram eksporterjem nekako superioriteto. Jugoslovanski trgovec čaka na ponude ter je precej rezerviran. Oni importerji seveda, ki so že prej imeli zveae z jugoslovanskimi tTgovci, imajo lažje stališče. Iz tega je tudi razumljivo, da obvladujejo jugoslovanski trg v prvi vrsti dunajske tvrdke. Dunajsko blago se povsod išče, pred vsem radi tega, ker je okusu najprimernejše, kar se o drugem blagu ne morel trditi. Večina je zadovoljna z manjvrednim blagom, samo da jo le na zunaj enako dražjemu in boljšemu. — Naši trgovci delajo predvsem ta pogrešek, da sicer nudijo solidno blago, no računajo pa z okusom odjemalcev. Seveda so tudi slučaji, da tudi slabo blago ni primemo okusu občinstva. Da naše blago v Jugoslaviji ne najde primernega upoštevanja, ni krivda naših eks-porterjev, ampaj: jugoslovenskih trgovcev. Ti so v času hausse nakopičili v špekulacijski nameri raznovrstno blago, neglede na njega kakovost. Mesto da bi bili v času krize prodajali dobro blago malo ceneje, so v tem času ponujali le ničvredno, dobro blago pa so obdržali v zalogah. Vsled tega se v zadnjem času vedno bolj množijo pritožbe o slabi kakovosti blaga. Pripomniti moramo, da se naši (češkoslovaški) konzulati, posobno oni v Splitu, trudijo, da čuvajo dober glas našega blaga, kar najbolj podpirajo vzorčni sejmi. To sicer pomembno delo naših konzulatov pa nikakor ne zadostuje. Naši cksporterji so morajo sami pobrigati, osebno obiskati tamošnje trgovcc in jih na licu mosta seznaniti z našim blagom. Te zveze pa bi se najlažje dosegle, če bi na važnejših komercijelnih mestih v Jugoslaviji imeli svoje zastopnike, ker bi na ta način ob enem preprečili mahinacije nereelnih trgovcev, ki škodujejo našemu blagu na glasu. Samo tedaj, če bodo eksporterji podpirali prizadevanje konzulatov, bo našemu trgovskemu svetu mogoče, pridobiti Jugoslavijo med svoje stalne odjemalce. >-* g Nova poljedelska šola. Ministrski svet je v eni svojih zadnjih sej sklenil, da se osnuje v Aleksincu nižja poljedelska šola. g Dohodki carine meseca julija znašajo 48,936.415 dinarjev, in sicer od. u-voza 39,206.804 dinarje in izvoza 9,729.611 dinarjev. g Prepovedan izvoz krmil. Začasni finančni komite je na svoji seji dne 11. t. m. sklenil, da je nahranjen izvoz krniti za živino in sicer: Vso vrste sona ih slame, zdrob, otrobi, melasa, repa vsa ke vrste, suha in sveža, repni olupi, ki se dobivajo pri 'fabrfkaciji sladkorja ter odpadki pri čiščenju žita. Izvzete od tega so samo ene ..količine, ki so, bile prod razglasitvijo' te prepovedi že na-'' tovorjene. Tovorjenje je dopustno nadalje še v sluča ju, da je bil vagon oziroma vlačilec pred razglasitvijo že napol natovorjen. Prepoved stopi takoj v veljam g Carine prost izvoz moke. Ministrstvo za trgovino in industrijo je zahtevalo, da se dovoli carine prost izvoz vseh vrst zdroba, g Živinski vagoni. V tej tropični vročini je živinskim trgovcem skoraj nemogoče prevažati živino po železnici, ker našim železnicam primanjkuje živinskih vagonov. Nekatere železnice imajo specijalne vagone za govedo in svinje, kateri so opremljeni s koriti za vodo, ter so dovolj zračni, tako, da se tudi v največji vročini lahko prevaža živina na daljših progah. Te vrste vagonov pa imajo naše železnice v tako neznatnem številu, da ne morejo kriti niti deseti del potrebe. Vsled tega so živinski trgovci primorani, da natova-rajo živino v navadne zaprte vagone, ki se drugače uporabljajo navadno samo za prevoz blaga. Ti vagoni imajo, kakor znano, zelo mala okenca, ki ne omogočujejo dovoljni pristop svežega zraka, vsled česar se živina pri sedanji vročini zaduši in pogine, kar povzroča trgovcem velikansko škodo. To je eden glavnih vzrokov, na katerem trpi naša. trgovina z živino; niti za notranji promet z živino nimamo dovolj živinskih vagonov, tem manje za izvoz, za kar bi potrebovali' najmanj tisoč specijalnih vagonov. Brez teh pa izvoz naše živine ne more imeti uspeha niti na dunajskem, tem manje še na bolj oddaljenih tržiščih. Zato je nujno potrebno, da se nerabni živinski vagoni nemudoma popravijo in vozni park v tem pogledu kolikor mogoče izpopolni, tako da bo potrebno število živinskih vagonov ve dno na razpolago. g Dobrovoljua banka v Pragi. Pred kratkim je začela poslovati v Pragi, banka češkoslovaških legi jon ar jev, ki je bila osnovana v Sibiriji leta 1919. —1 Banko je osnovalo 30.000 češkoslovaških častnikov in vojakov, z začetnim kapitalom 14 milijonov frankov. Banka je poslovala' že v Sibiri ii ter ima sedaj- 100 milijonov č. kron domačega in 50 milijonov inozemskega kapitala. g Žetev 'v Avstriji. Žetev v Avstriji jo nad vso prica.kova.njo ugodno izpadla ter je nadmašila lansko žetev za 6® do 100 odstotkov v vseh vrstah žita. g Prosta žitna trgovina v Romuniji* Romunski ministrski svet je ukinil prejšnje sklepe o državnem monopola za trgovino z žitom in določitev maksimalnih cen ter sklenil, da je trgovina z vsemi žitnimi vrstami popolnoma svobodna. . g Industrijska kriza na Češkem traja dalje. Myslovieke železnice so odpustile 5.000 delavcev ter se računa še 8 nadaljnim odpustom. Tudi praško društvo za železniško industrijo je znatno reduciralo svoj obrat in odpustilo več tisoč delavcev. Znižanje obrata poedi-nih industrijskih panog je na dnffV* nem redu. g Promet novčanic v Avstriji 3® znašal koncem julija glasom izkaza avstroogreke banke 54 milijard, ter j® v zadn jem tednu narastel za. 3 milijarde. Na Madžarskem se je promet v za* dnjem tednu zmanjšal za 2 milijardi tar znaša 15.7 milijard. ; g Posledice izvozne carine. Me&i* kanska vlada je uvedla izvozno carino na petrolej. Kakor hitro je ta zakon S 1. julijem stopil v veljavo, je izvoz P* troleja popolnoma prenehal im se Mek* sikanci v svojem petroleju lahko pajo. :■ - . ~ Postrežba točna Hi solidna. La*tnlk > iz^aisteli j.-.&onrorcM Mariborska tiskarna .d, d.