|I|IHIIII—I ■■■■■■Ml
Največ ji
slovenski dnevnik v Združenih drŽavah
Velja za vse leto - - - $6.00 n
Za pol leta.....$3.00 °
Za New York celo leto - $7.00
1
I
Za inozemstvo celo leto $7.00
GLAS
List slovenskih delavcev v Ameriki*
I The largest Slovenian Daily in the United States.
q limed every day except Sundays q |	x and legal Holidays.
TELEFON; CHELSEA 3878
NO. 268. — ŠTEV. 268.
Entered u Second Class flatter, September 21, 1903, at ths Post Office at New York, N. Y., under Act of Congress of March 3, 1879
75,000 Readers.
TELEFON: CHELSEA 3878
NEW YORK, THURSDAY, NOVEM BER 14j( 1929. — ČETRTEK, 14. NO VEMBRA 1929.
VOLUME XXXVIL — LETNIK XXXV11
DELAVSKA VLADA PRODRLA Z DRUGIM PREDLOGOM
S POMOČJO UBERALCEV
JE VLADA ZMAGALA IN PRODRLA S PENZIJSKO PREDLOGO
Seja je trajala sedemnajst ur neprestano.— Malo pred osmo uro je nastopil sam MacDonald ter se udeležil zadnjega glasovanja. — Opozicija je nasprotovala vsaki penzijski predlogi. — Zbornica se je odgodila.
LONDON, Anglija, I 3. novembra.—Po sedemnajst ur trajajoči seji, Drvi seji, ki se je vršilo vso noč, odkar je na krmilu delavska vlada, se je poslanska zbornica danes ob pol devetih odgodila.
Debatirali so glede penzijske predloge, to je predloge, ki določa primerne penzije oziroma pod pore za osirotele vdove in otroke.
Člani opozicije so se borili proti vsaki točki, toda njihov boj je bil Drezuspesen.
Po šestnajsturni debati je bilo besedilo, z izjemo par besed, neizprememnjeno.
Liberalci so nudili delavski vladi vso pomoč.
Pri raznih glasovanjih je imela vlada od 1 00 do 1 50 glasov večine.
Malo pred osmo uro je nastopil sam MacDonald ter se udeležil zadnjega glasovanja. Pozneje je bil dosežen komprorrvs.
v imenu konservativcev je izjavil Neville Chamberlain, da ji ne bodo konservativci več nasprotovali.
Nato je bilo zborovanje odgodeno.
To je že druga predloga, s katero je delavska vlada prodrla. Prvi predlog se je tikal priznanja sovjetske Rusije.
Značilno je, da se lady Astor ni udeleževala debate, kljub temu je pa z drugimi ženskimi zastopnicami vztrajala v zbornici do konca, kajti šlo je za postavo, ki je za ženske izredno velike važnosti.
KARDINAL NA GROBU XUD0DELCA
JUNAŠKI ČIN POLICISTA
Ob grobu, kjer je pokopan Patrick J. Powers, sc sc vedno zbira o-gromna množica ljudi. Kardinal pravi, da ni videl ničesar nenavadnega.
PARIZ, Francija, 1 3. novembra. — Poslanska zbgmica je danes že vtretjič izrekla zaupnico vladi ministrskega predsednika Andre Tardieu-a.
Za zaupnico je bilo oddanih 316, proti nji pa 257 glasov.
Na vrsti je bila debata glede proračuna. Neki so-cijalistični poslanec je predlagal, naj se prvi del proračuna vrne finančni komisiji. «
Ministrski predsednik je bil proti temu, čemur je sledilo glasovanje glede zaupnice.
MALDEN, Mass., 13. novembra Kardinal William O'Connell, nadškof iz Bostona ter glavar ameriške katoliške hierarhije je bil včeraj ob grobu, v katerem je pokopan duhovnik Powers ter izjavil, da ni videl nikakih čudežev.
Kardinalov obisk je značil, da se je začela katoliška cerkev zanimati za to zadevo.
Na poti proti domu je rekel svojim spremljevalcem:
— Oficijelno nisem videl prav ničesai
Tekom preteklih par dni je obiskalo grob več tisoč ljudi, ki so bolehali na raznih boleznih od slepote do paralize in ki so upali, da jih bo obisk na grobu ozdravil.
O "čudovitih" ozdravljenjih pričajo Židje, protestanti in katoliki. Včeraj je bilo na pokopališču kakih deset tisoč oseb.
14^£etnl Morris Goldstein, ki je že osem let trpel na paralizi, je sam vstal od groba ter napravil par korakov.
ZavTšilo se je baje tudi par drugih ozdravljenj.
Newyorski policist j e sam aretiral šest bandi-tov, ki so oropali neko restavracijo.
George B. Rantigam, ki ne opravlja niti tri leta policijske službe, je včeraj zajel in aretiral šest bandi-tov.
Trije so bili cboroženi z revolverji.
Kapitan policijske postaje v Richmond Hill, je opozoril Ranti-gana in njegove tovariše, naj bodo ; strogo previdni.
Že več tednov so prihajalo pri- ; tožbe iz kendy prodajaln in malih i restavracij v Jamaici, Richmond Hillu in Woodheaven, da operira tam tolpa roparjev.
Ko je patruliral po 97. cesti, je opazil tri moške, ki »o prišli iz male restavracije ter sedli v avtomo- j bil. Iz restavracije so se zadenski1 pomikali trije nadaljni moški, ki so imeli namer j ene revolverje v notranjost restavracije.
Policist se je skril za avtomobil ter zaklical. naj dvigenjo roke. — Prvemu, ki se bo obrnil, bom zdrobil glavo. — je rekel.
Trojica v avtomobilu je sicer vedela. da jih je šest proti enemu, o-stali trije pri restavraciji si pa niso drznili .pogledati nazaj. Možje v avtomobilu niso bili oboroženi.
KAJZERJEVA SESTRA JE
UMRLA
Hotela se je ločiti od svojega mladega moža, s katerim se je poročila v starosti 62 let ter je že vložila tožbo za ločitev zakona.
NOVI NEMIRI
V PALESTINI
JERUZALEM, Palestina, 13. nov. Tukajšnji židovski kolonisti, so zelo vznemirjeni jadi poročila, iz He-dere, d$ Je pet Beduinov napadlo neko žensko ter ranilo nekega moškega. Napadi se je završil na polju. Beduini so ftenski prerezali vrat.
ŽRTEV PASJE STEKLINE
MINEOLA, L. I., 13. noveembra. Frank Tim poni, star 72 let. je umrl včeiaj ▼ Nassau County bolnici, kot žrtev pasje stekline. Mr. Tim-ponija je ugriznil pred nekaj časa neki potepuški pes. Stari mož Jc živel na domu svojega tasta. Pred več leti je bil ugleden godbenik v Chicagu, kjer Je vodil orkester.
HOOVER PRIPRAVLJA POSLANICO NA KONGRES
WASHIGTON, D. C., 13. nov. — Predsednik Hoover je posvetil vso svojo pozornost problemom, glede katerih oo razpravljal v svoji poslanici na kongres, ki se bo sestal za redno zasedanje dne 2. decembra.
Poslanice ni še pričel sestavljati, pač pa se je že več dni pečal s problemi. glede katerih se Je posvetoval s člani kabineta in drugimi.
NAJVEČJI PODMORSKI ČOLN
PARIZ, Francija, 13. novembra. "Le Surcouf", največji podmorski čoln na svetu, bo splovljen v pon-deljek v Cherbourgu. Imel bo dovolj kuriva, da prepotuje 13,000 milj ali pol pota krog sveta, ne da bi se ustavil. Določbe za zgrajenje tega podmorskega čolna so bile u-veljavljene v francoskem mornariškem proračunu za leto 1926. Nameravali so zgraditi še en tak podmorski čoln, a stroški so bili preveliki. Največji angleški podmorski čoln, ki je sedaj nakriljen od francoskega vojnega broda, je stal več kot pet milijonov dolarjev.
j
Postavil jih je v vrsto k zidu ter poklical ljudi iz restavranta. S pomočjo gostov je vse razorožil ter javil dogodek na Richmond Hil! policijsko stražnico. Takoj so pripeljali detektovi* in jih odvedli.
Obtoženi so bili napada, ropa ter kršenja Sullivan postave. Aretirani so italijanskega in židovskega rodu.
MACAVIATOR NOVA PRIPRAVA ZA AEROPLAN
WASHINGTON, D. C., 13. nov. Beseda "macaviator" je bila skovana v uradih načelnika armadnega zbora kot ime za pripravo, katero so izumili za mehanično pilotira-nje aeroplanov. Izraz pomen j a skrčenje fe besed "mechanical aviator". Robot je sistem giroskopov, ki vzdrži aeroplan v ravnotežju, postranski in horizontalno ter kontrolira tudi smer poleta s pomočjo! vesla.
BONN, Nemčija, 13. novembra.— Princesinja Viktorija, stara 64 let, sestra bivšega nemškega kajzerja, je umrla danes tukaj v San Francis bolnišnici Bila je bolna približno teden dni.
Malo pred smrtjo se ]> sprijaznila s svojim bratom, ki je vedno odločno nasprotoval njeni poroki z Aleksandrom Zubkovom, mladim ruskim plemičem, s katerim se je pred dvemi leti poročil?
Izgnani kajzer je zadnje dni neprestano brzojavno vpraševal, kako se ji godi.
Princesinja Viktorija je bila se-strična angleškega kralja Jurja. Zdravniki niso vedeli, na čem pravzaprav boleha.
Pred kratkim je vložila tožbo za ločitev zakona. Takoj nato so ji prodali vso imovino na dražbi, ki pa je prinesla le toliko da so pokrili dolgove v znesku več kot dve-stotisoč dolarjev.
Princesinja Viktorija je umrla v bolnišnici sama. Niti en sorodnik ni moge! priti k njeni bolniški postelji.
Precino je zbolrla, je stanovala v majhnem stanovanju ter ni mogla imeti niti služkinje.
Pred njeno poroko so cenili njeno premoženje na nekako tri milijone dolarjev.
Zubkov ji je zapravil vse, do zadnjega beliča.
PR0HIBICIJA V AFGANISTANU
Novi vladar Afganistana Nadir Kan je s prokla-macijo uveljavil celo vrsto reform med katere spada tudi prohibici-ja.
TEŽAVNA PREISKUŠNJA ZA R-101
LONDON. Anglija, 12. noveembra. Angleški vodljivi zrakoplov R-101 je uveljavil včeraj zvečer nov rekord, ko je prišel iz viharja, ki je ponekod pihal z naglico 83 milj na uro. Pritisk na zračno ladjo je znašal včasih dvanajst ton. To je prva zračna ladja, ki se je uspešno ustavljala takemu navalu.
KABUL, Afganistan, 13. nov. — Novi afganistanski vladar Nadi'" Kan je s posebno proklamacijo u-vedel v deželi najrazličnejše reforme. Med njimi se nahaja tudi pro-hibicija.
Zanaprej bo prepovedano izdelovati žgane pijače.
Ker je v Afganistanu pretežna večina mohamedanskega prebivalstva, se ne bo zdela prebivalstvu prepoved glede prodaje pijače posebno radikalna, kajti mohame-dancem že vlfra prepoveduje piti opojne pijače.
Program, s katerim je hotel prejšnji vladar "modernizirati" deželo, je bil razveljavljen. Med drugimi določbami je bila tudi ta, da se morajo moški na evropski način oblačiti. To je vzbudilo cel vihar razburjenja.
Proklamacija Nadir Kana izjavlja, da bo nastopila vlada soglasno z mohademanskimi postavami in da bo uveljavljeno narodno j?boro-vanje ter cenzura.
Vsi prebivalci bodo imeli enake pravice in nikakih razlik na bo glede narodnosti, kaste ali rofstva razen kot jih pripisuje sveta moha-medanska postava.
Vojaki bodo dobili najmodernejše orožje, in vlada bo pričela tudi graditi nove železnice in kanale.
Proklamacija izjavlja, da bodo odnosa j i z inozemskimi silami isti kot so bili začasa Amanullaha in da bo vlada sklenila trgovske pogodbe s Perzijo, Italijo, Francijo. Anglijo, Rusijo, Združenimi državami, Belgijo, Nemčijo in Japonsko.
0DVAJALCI IZPUSTILI TRGOVCA
Prijatelji newyorskega krznarja so plačali kitajskim banditom visoko odkupnino. — Najprej so zahtevali petsto-tisoč dolarjev.
TIENSIN, Kitajska, 13. novembra. — Aaron Brenner solastnik neke newyorske tvrdke, je zopet na prostem.
Pred par tedni so ga bili odvedli kitajski banditi ter zahtevali zanj pol milijona dolarjev odškodnine.
Banditi so mu sicer pretili s smrtjo, toda zgodilo se mu ni nič. dasi ni bila odkupnina plačana ob določenem roku.
Z banditi se je pogajal njegov brat Joseph in se ž njimi tudi pogodil, vendar pa ni znano, koliko jim je moral plačati.
Nekateri domnevajo, da so bili odvajalci Rusi.
Brenner je najprej ponudil petdeset tisoč dolarjev, toda ta vsota ' se je zdela banditom dosti preniz-' ka.	»
Kitajske oblasti so aretirale neko Rusinjo, ki je irrala vlogo po-
ADVERTISE in "GLAS NARODA"
ŽRTEV WALL STREETA
Šestdestletni Ignac Engel, izdelovalec smodk. ki je živel v pokoju, je izvršil včeraj samomor, ker je izgubil dosti denarja tekom zadnjega kraha na Wall Streetu ter ni mogel dobiti dela. Zastrupil se je s plinom.
sedovalke.
SPANSKI POLICIST
UBIL STAVKARJA
MADRID, Španska, 12. novembra. — Neki stavkar je bil včeraj pretepen do smrti od nekega policista. ko je izbruhnila stavka v Sa-guno jeklarni napravi. Vladno vmešavanje se je izjalovilo.
NOV LAŠKI POSLANIK
NA MADŽARSKEM
t BUDIMPEŠTA, Madžarska, 12.
novembra. — Mario Arlotta, laški 1 poslanik v Atenah, je bil imenovan poslanikom na Madžarskem, da stopi na mesto grofa Durmi dl Monza. Slednji bo odšel v Santiago, Chile, da prevzame tam isto službo.
NAJVEČJI AEROPLAN NA SVETU
ZAKONODAJA V JAMAICI
KINGSTON, Jamaica, 13. nov. — Jesensko zasedanje zakonodaje v Jamaici j« trilo otvorjeno včeraj popoldne. Otvarjenja se je udeležil tudi glavni goveroer otoka.
MEHIŠKI ŠKOF
. NEBO IZGNAN
MEXICO CITY, Mehika. 13. nov. Vrhovno sodišče je dovolilo škofu Mendezu del Rio, da sme še nekaj časa ostati v državi Vera Cruz. Postava države Vera Cruz namreč določa, da sme škof ostati tam le določeno dobo časa.
Ker po preteku tega roka ni hote* oditi, so ga oblasti sklenile izgnati. Višje sodišče je pa razsodilo k v njegov prid.

DENARNA NAKAZILA
Za Vaše ravnanje naznanjamo, da izvršujemo nakazila v dinarjih in lirah po sledečem ceniku:
Ne miki aeroplan "DO-X" je pred kratkim vprizoril poskusni polet nad Bodensklm Jezerom. Na sebi je imel 169 potnikov. Spomladi namerava vprizoiiti polet v Združene države.
v Jugoslavijo
Dim. 600 ........ 9 t.30
1,000 ........ $ 18.40
I,B00 ........ $ «.75
- 1,000 ........$ »0.50
« io(ooo ........ fiao.oo
v Italijo
Lir 109 ...........	9 i«Tf
" 100 ...........	$11.30
* S00 ......................$18.80
M B00 ......................$27.40
M 1000 ......................$54.2»
Btranks, ki nam naročajo izplačila v ameriških dolarjih, opozarjamo t da smo vsled sporazuma b nosim zvezam « starem kraju v stanu znižati pristojbino za taka izplačila od 3% na 1%.
Pristojbina znaša sedaj za izplačila do $30.— 60c; za $50 — $1; za $100 — $2; za $200 — $4; za $300 — $6.
Zt izplačilo večjih zneekov kot gora J naveden«, bodial v dinarjih lirah ali dolarjih dovoljujemo fte boljfte pogoj«. Pri velikih nakazilih priporočamo, da se poprej z nam zporazamet« glede
nakazila.
IZPLAČILA po POiTI ao REDNO IZVR&CNA V DVCH DO THIN TIDNlS
gUJNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO PO QABLM IMTTMSL I*
PRISTOJBINO 75*.
SAKSER STATE BANK
MM 09BTLANDT 3TBJ3BT,	NBW I01X, (L
Telephone: Tfarelm§ 0890
> i'-.T-^-rt:
■ f


fcA« R A I O B A"
- NEW YORK, THURSDAY, NOVEMBER 14,19»
nOVXNS DAILY
U. 8. A*
j Dopisi.
Owned and Published by SLOTENIC PUBLISHING COMPANY
(A Corporation) Prank Sakser, President	Louis Benedik
Treasurer
Place of business of the corporation and addresses of above officers: SIS W. 18th Street, Borough of Manhatan* New York City, N. Y.
"GLAS NARODA <VoUe of the People)
Issued Every Day Except Sundays and Holidays.
Za celo leto velja list za Ameriko
in Kanado ______________________.$6.90
Sa pol leta ................................$3.00
Za Četrt leta ....________________________$1.50
Girard, O.
Subscription Yearly $6.00.
Koncert našega odličnega opernega pevca umetnika je sijajno uspel. Takoj s prvo pesmijo "Kje Je moj mili dom" si je osvojil srca nas vseh. Publika se je zazibala v melodiji krasne naše narodne pesmi, ki jo nam more nuditi le pravi umetnik, in to je naš g. Svetozar Banovec, kajti on ne poje samo iz grla, on nam zapoje iz srca in svoje duše.
Za New York za celo leto___47.00 Ni ga naroda na svetu, ki bi imel
Za pol leta .............................-,$3.50 tako krasne pesmi kot je naša na-
Za Inozemstvo za celo leto______$7.00' rodna pesem. V nasi narodni pes-
Za pol leta ...............................43.50 j mi bi naša pesem slovela po celem
Ker smo pa majhni po šte-
Advertisement on Agreement.
'Glas Naroda" izhaja vsaki dan izvzemši nedelj in praznikov.
Dopisi brez podpisa In osebnosti se ne priobčujejo. Denar naj se blagovoli pošiljati po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da se nam tudi prejšnje bivališče naznani, da hitreje najdemo
naslovnika.
-GLAS NARODA", 21« W. 18th Street, New York, N. Y. Telephone: Chelsea 3878
■neomw
SENATOR PROTI SENATORJU
Zagovorniki proliibicije si 11a vse mogoče načine prizadevajo, da bi bil sprejet predlog senatorja Sheppardu iz Tex asa, ki naj bi tvoril nekak dodatek k suliaški postavi.
Predlog določa, naj bi bil kaznovan tudi tisti, ki kupuje postavno prepovedane pijače.
Sicer so mnenja glede uspešnosti takega dodatka celo med suliači deljena, toda profesijonalni poboljševalni ameriškega naroda in sveta v splošnem, si na vse kriplje prizadevajo, da bi bil sprejet.
Senator Sheppard je pred kratkim govoril po radio ter skušal v svojem govoru dokazati, kakšne blagoslove bi donašala ta novotarija.
S svojim govorom jih je pa le malo 'Spreobrnil", kajti, kar je povedal, ni bilo nič novega, pač pa tisočkrat pogreta stvar.
K besedi se je pa oglasil na daljni senator, Harry B. JIawes iz Missouri a.
Govoril je po radio ter pobijal predlog svojega tovariša Shepparda.
Ze v uvodu je senator Hawes povedal, da 111 Sheppard le njegov tovariš, pač pa celo velik prijatelj.
Potem smo se ustanovili pri g.
To ga pa nič ne moti, da bi ne opozoril javnosti 11a Ambrožiču, kjer smo bili izvrstno
škodljive posledico, ki bi iili imel sprejem Slieppardovega postrežem m tam smo se tudi se-
j, (	znanili z rojakom g. Erženom in z
predloga.	družino. Zatorej hvala Vam za rse!
Ta predlog je označil kot prikrito priznanje, da se jej Nato smo se zopet odpeljal proti
prohibicija pod sedanjimi postavami popolnoma izjalo" i Girardu, kjer je bil g. Banovec gost
*	1 *	d j naše hiše. On ni samo peveč. on J2
V1la*	tudi izboren družabnik'. V družbi
— I11 ko se je enkrat lo zgodilo, — je rekel Hawes, — skušajo uvrstiti v razred zločincev nadaljne milijone ljudi. Moč butlegarjev bi se s tem zvišala, kajti oni, ki bi kupovali od njih pijačo, bi morali molčati, če bi se ne lioteli izpostaviti kazni.
Če se morajo zagovorniki proliibicije poslužiti skrajnega sredstva, da prete onim, ki kupujejo alkoholne pijače, s petimi leti ječe oziroma z $10,000 globe, je to najboljši dokaž, da proliibicije za katero so potrošile posamezne držiSve na milijone dolarjev, zvezna vlada pa nadaljne milijone, ni mogoče izvesti.
1 svetu
vilu, moramo biti hvaležni, da se naši umetnikil žrtvujejo in prihajajo med nas in nam pridobivajo ugled pri drugih narodih. S tako krasnim liričnim tenorjem kot ga ima naš pevec, lahko na vsakem največjem odru na svetu nastopi.
Naš umetnik ne potrebuje nobene agitacije, da bi ga kdo poveličeval potom časopisja, kajti vsak, kateri se udeleži njegovega koncerta, mora napisati le resnico. Naš pevec je očaral publiko s pesmicami: "Moje ženske glas", "So fantje proti vasi šli", "Sem se oženil, se kesam", in "Pa sem fantič iz zelenega Štajerja". Naš umetnik je žel za te pesmi tako gromovit aplavz in odobravanje, da se občinstvo ni moglo pomiriti. Pevec je moral ponavljati pesem za pesmijo.
Dvorana je bila tako napolnjena, da ni bilo več prostora, vsi smo uživali z našim umetnikom lep večer ob lepi slovenski pesmi, ki nam ne bo šel iz spomina.
Zatorej vam hvala vsem, ki ste se udeležili koncerta in napolnili dvorano do zadnjega kotička.
Ne smem pa pozabiti naših gostoljubnih rojakov iz Bessemer, Pa., ki so bili sto-prccentno zastopani. Hvala Vam!
Takoj po koncertu so se rojaki iz Bessemer j a pogovorili z g. Banov-cem, da priredi koncert v njih naselbini. Določili so, da se koncert vrši na starega leta večer, ako bodo lahko dobili Avditorium za ta večer.
O tem bo še več poročano.
Omeniti moram, da se je par rojakov drugi dan skupno z g. Ba-novcem odpeljalo v Liberty, Pa., kjer je absolviral konccrt z velikim uspehom. Ves narod je bil navdušen.

Služba za Električno Uporabo
Noben potrošen dolar ne kupi večje vrednosti

ELEKTRIFIKACIJA
KROJAŠKE OBRTI
New York je modno središče za Ameriko. Vsa-ko leto pridejo kupci iz vseh delov dežele v metropolo, da izbirajo blago.
Poleg tega, da je modno središče, se v'New Yorku izdela več kot 59'c vseh oblek, kar se jih izdela v Združenih državah. Izdelovanje ženskih oblek je najvažnejša industrija tega mesta.
Električni stroji za polaganje in rezanje blaga, električni šivalni stroji, ki šivajo, delajo robove in všivavajo rokave, delajo gumbice ter pri-šivajo gumbe, električni stroji, ki delajo čipke, vežejo in delajo gube, in moderna električna razsvetljava omogoča tovarnam, da zadoste silni množini naročil.
Utrudljivo, počasno delo na roko je odpravljeno. Tovarne, opremljene z elektriko, predstavljajo velik napredek nad 'znojnicami" v prejšnji generaciji.
Središča za obleke v tem mestu, dobivajo svojo elektriko od naših družb, kajti stalna dobava je potrebna. Vsak zastoj v službi bi zaustavil delo tisočerih ljudi ter povzročil ogromno škodo izdelovalcem.
Preste/eni
TUie New York Edison Company	Brooklyn Edison Company. Inc.
The United Electric Light and	\pw York and queens Electric
Power Company	Light and Power Company
The Yonkers Electric Light and Power Company
Tower precej propal. Slovensko dvorano je uničil požar.
Istotako je bilo s Calumetom. Toda to mesto se v zadnjem času nekako cživlja.
Po večmesečni odsotnosti sem o-pazil marsikatero izpremembo.
Na Ely so uredili krasen park. in neki občinski mož me kako gre za Buhov spomenik. Odgovoril sem mu, da imajo to drugi v rokah.
Pred kratkim je umrl na Chis-holm organist Grizold. Bil je doma
so opazili, da njih število rapid-no pada in čim dalje hitreje. Ko so preiskovali vzroke temu pojavu. so naleteli na neko vrsto pajkov, ki so specijalizirani na lov stenic. Ti pajki so dolgi poldrug centimeter, široki do 0.75 mm in si ne spletajo mrež. Gorje pa muhi ali stenici, ki jim pride v bližino. V je vprašal,	se zaženejo vanjo in ji iz-
sesajo kri. Če jim pride v tem času kakšna druga žrtev blizu, jo o-mamijo z vbodljajem v zadek in tako omamljena počaka, da jo pride pajek izsrkat. Na ta način pospravi žival 30—40 stenic na dan. Paj
BREZŽIČNE ORGLE.
Radioamater dr. Štefan Franko iz Raaba na Madžarskem je izumil "radio-klavir", ki je vzbudil v stro-kovnjaških krogih veliko zanimanje. Temu izumu je sedaj dodal novega: brezžične orgle.
našega umetnika se človek tako do- j iz Štajerske ter je bil več let orga- kovp samica izleže 30 jajčec, iz ka-bro počuti, da pozabi na vse skrbi. Naša naselbina se mu je Lako priljubila, da je rekel, da jo ne bo pozabil, kakor tudi mi njega ne bcmo. Naši rojaki so se izrazili, da bo moral pri nas imeti še en koncert, predno se bo podal v staro do- je zapel v slovo par krasnih žalo-movino, kar nam je tudi obljubil, stink.
Rojaki širom Združenih držav,'
nist v Calumetu. Tekom bolezni mu terih se ^ 18 dneh Smnjo mia_ je skrbno stregla njegova soproga.
Toda usoda je hotela, da je njo. diči' u se lotijo ze v prvem 1111511 prej pokosila smrtna kosa. Trinajst vsake stenice. Tako ni čudno, da je dni nato je umrl tudi on. Pevski stenic j a nadlega v Atenah sedaj zbor, katerega je on ustanovil, mu ■ precej redka.
Vsak pametno mislec- človek mora sprevideti, da bi Rlieppardov predlog ne koristil izvedbi prohibieijske po-stave.
Če bi imel kaj uspeha, bi bil edini nspeh to, da bi se denuncijaiistvii in špijonaži vrata še bolj na stežaj odprla in da bi se rešpekt pred postavami v splošnem še bolj
zmanjšal.
OPERACIJE NA SRCU.
Dunajske rešilne postaje so v sveži z raznimi klinikami, kar Jim o-mogoča radi dobre in hitre organizacije reševanje pacijentov tudi v takšnih slučajih, ko gre samo še
no žensko, ki se Je onesvestila radi srčne bolezni. Dihala Je težko in je bila vodenična. Z Rontgenovimi žarki 90 ugotovili, da ima takozva-no "oklopno srce", t. J. trdo plast
ta, nekoliko minut življenja. Celo! apna okoli srčne mišice, ki se ni če gre sa ranjeno srce, ki zahteva mogla normalno gibati, najtežjih, in najhitrejših operacij, j Dr. Schnitzler se Je odločil za rešitev običajno posreči, za kar operacijo. Odprl ji je na primernem
nam Budijo poročila v dunajskih listih dovolj prilike.
Pred kratkim so spet pisali o podobnem slučaju. Na kliniko prof. dr. Schnitzler j a so pripeljali 24-let-
mestu prsni kož in ji hitro odstranil apneni oklop okoli srce. Nekoliko minut pozneje se je počutila pacijentka Se znatno bolje in se zdi, da bo osdraveia popolnoma.
"GLAS NARODA" — List alovefcfckega naroda v Ameriki I — Naročajte gal
povabite našega pevca v naselbine, dokler je še čas. Vsak bo zadovoljen, kateri ga bo-slišal. Mi ne sme-'mo dopustiti, da bi se naše umetnike preziralo. Pred vsem moramo gledati, da naši umetniki dobe u-gled pred Amerikanci, ker ravno v takih slučajih lahko pokažemo, kaj vse premore naš narod, čeravno smo v tujini.
Zupan našega mesta se Je Jako pohvalno izrazil o našem pevcu.
Ne smem pozabiti našega rojaka Mr. John Matekoviča in družine. ki se Je udeležil koncerta od tako daleč, iz Gowande, N. Y. Cast mu!
Naš umetnik priredi koncert 23. novembra v Barbertonu, O.
Torej rojaki, ne zamudite te prilike in napolnilte Vašo dvorano, Vam ne bo žaL
Tebi umenik pa želim mnogo u-speha v tej deželi in naj doni naša pesem v ponos našemu narodu.
Nasvidenje v Barbertonu!
John Dolcic.
Pozdrav!
Matija Pogorele.
PAJKI PROTI STENICAM
Grška prestolica Atene je bila od vselej mesto, ki je hudo trpelo radi stenic. Že slavni Aristofanes nam je priča za to, a muzejski ravnam j dr. Pittalds je dal Atenam celo ime Koreopolis — Stenic je mesto. Posebno hudo je bilo po letu 1922, ko je pribežalo sem na tisoče in tisoče beguncev iz Maje Azije in so bila vsa desinlekcijskc, aredstva prešibka, da bi premagala poplavo stenic, ki so se priselile s temi begunci. Čez nekoliko let pa
Minnesota je nekaka zibelka ameriškega slovenstva. Tukaj so se u-stanavljala prva društva, fare itd. Rojaki so zgradili cerkve in društvene dvorane. V Tower, Minn , so imeU ie leta 1893 iz opeke zidano In Jako lepo urejeno dvorano. Pozneje ko 10 se časi poslabfoll, je
in
ADVERTISE "GLAS NARODA"
Delovanje tega godala sloni na principu siren. Na obračljivi osi je več zebčastih kolesa, čl jih zobje se premikajo pred elektro magnetom. V tem nastajajo indukcijski toki, ki se pretvarjajo v električne valove, a ti spet v zvočne. Čim več zob ima kolo in čim hitreje se premika os, tem večje je frekvenca valov in zvok tem višji. Z različnimi garniturami zobčastih koles je mogoče posnemati zvočno barvo različnih godal in jo mešati z drugimi barvami, kar- nudi igralcu skoraj neomejene možnosti podajanja.
Izumitelj meni, da so njegove orgle nevaren tekmec običajnim org lam.
Peter Zgaga
Pred sodiščem se je obravnavala zadeva zastran kršenja prohibieijske postave.
In pri tej priliki se je dognalo, da prodajajo v hotelih v Atlantic City steklenico šampanjca po sto dolarjev.
Steklenica šampanjca — sto dolarjev.
Posebno če se pomisli, da ni pravi šampanjec, pač pa umetno prepariran jabolčnik.
Prohibicija povzroča nekaterim Amerikancem res iz v an red no visoke stroške.
*
Toda tudi v prchiblcljl se da za sto dolarjev marsikaj dobrega napraviti.
Ni sicei postavno, pa je dobro in dosti ga je. In to je nekaterim ljudem poglavitna stvar, *
Rojak je vzdihoval: — Ja. če bi ne bili vsi zdravi, če bi ne imel stalnega dela. dobrega zaslužka in pridnih otrok, svoje hiše in še nekaj denarja, na banki, bilo res za obupati.
Nešteto jih poznam, ki so za petdeset procentov na slabšem, pa kljub temu ne obupajo.
In v tem se razodeva junaštvo. *
Neka stra ameriška znamka ie bila te dni prodana na dražbi za $360.
Nekdo je pripomnil: — Presneto
je morala biti dobro priiimana. *
V nekem newyorškem nočnem klubu je izbruhnil požar. Pridrli so ognjegasci in požar pogasili.
Pozneje je gospodar ugotovil, da j je izginila večja množina pijače. I Ognjegasci so praktični ljudje, i Praktičen človek se pa s fifty-fifty ' zadovolji.
j Nekateri so gasili ogenj, nekateri pa žejo.
*
Poročni par se je vrnil iz cerkve. Nevesta mlada, lepa in živa kot živo srebro.
Ženin je bil pa tak kot so vsi že-| nini: veselo se je hotel smejati, pa se mu je po obrazu razlival le kisel nasmeh.
Saj veš, draga čitateljica, moški so moški. Moški so "vse drgač".
Nevestina mati je bila še razmeroma mlada.
Po slavnostni večerji je mati poklicala v svojo sobo hčer ter ji je več kot eno uro pripovedovala razne stvari. Najbrž je smatrala to za svojo materinsko dolžnost.
Ko je bil pogovor končan, se je vrnila nevesta vsa žareča v dvorano. Razburjena se je sklonila k svojemu možu ter mu zašepetala v uho:
—	Ti, ali te namerava tudi tvoj oče poklicati k sebi?
—	Ne. Zakaj pa
—	O, kar tako — je odvrnila. — No, saj je nazadnje vseeno, če te pozove ali ne. Ti bom pa jaz povedala. Le brez skrbi bodi.
?
Je imel oslabele ledvice in nemirno spanje.
Mr. O. M. Hunter, Galvefton, Tex.,
pravi; "Odkar mri niet jemati Na-
ffa-Tone nimam več ledvičnih neredov.
I ream trdno manj« in mi ni treba po noči vstajati. V resnici ie to čudovito ■dravilo sa vae ledvične jn mehurne ne-rednosti in vsem. ki trpe na. teh nerodnostih priporočam Nuga-Tor.-i" ■ Ve€ kot milijon oseb je sledilo ta Ker-a modreqiu nasvetu In Nuc&-Toni je pomagal Čudovito. IzboUšaio jim je apetlt in prebavo, odpravilo zaprtje in napenjanja ielodca. glavobol, omotico, oslabele živce, ne red nor 11 jeter in ledvic, po jemanje moči, slabi spanec in enake tefave. Kuga-Tone se prodaja pri vseh trgovcih m zdravili, In ako se ne poSut-te zdravim in krepkim, tedaj bi morali jenati «0 čudovito ■drarllo. Id ustvarja zdravje ln mofi. AJcO^raS trgovec z zdravili nima ga v zalogi, tedaj mu rAcite, da ga a* v*s aw»Ci od zdravili.
Nesreča ne počiva
Tudi smrt ne. Podvrženi ste eni ali dragi vsak dan.
KAJ STE PA STORILI ZA SVOJO OBRAMBO IN ZA OBRAMBO 8VOJIH OTROKt
Ali ste že zavarovani za slučaj bolezni, nezgode ali smrtiT Ako ne, tedaj pristopite takoj k bližnjemu društvu Jugoslovanske Katoliške Jednote. Naša jednota plačuje največ bolniške podpore med vsemi jugoslovanskimi podpornimi organizacijami v Ameriki Imovina znaša nad $1,100.000.00,' Članstva nad 20,000. Nova društva se lahko vstanovijo v Združenih državah ali Kanadi z 8. člani. Pristopnina prosta. Berite najboljši slovenski tednik "Novo Dobo", glasilo JSKJ. Pišite po pojunila na glavnega tajnika, Joseph Pishler, Ely, Minnesota. "	•" . ^
i V RIBNICI JE NAPRODAJ
--I
trgovska kisa primerna za vsako obrt, lepa | klet, spodaj 3 sobe in kuhinja, zgoraj pa 4 s £ kuhinjo. Poleg liiše lepa stavbinska parcela. Pojasnila daje Glas Naroda, .216 W. 18th St., New York.

*
Naši ljudje so dobri, samo izražajo se malo bolj nerodno in zato jim ni zameriti.
Pobožna, toda korajžna rojakinja, kateri je pa šlo vse narobe, — pri delu, v družini in vsepovsod ji je šlo vse narobe — se Je vračala iz cerkve.
—	Kje si pa bila? — so jo vprašali.
—	V cerkvi sem bila — je rekla — in molila sem — pa -nič ne potna ga, noben zlome k me noče usli-šati.
*
Mladega zdravnika so vprašali, zakaj je tako zamišljen.
—	Eden mojih bolnikov me strašno skrbi.
—	Ali je neozdravljivo bolan?
—	O ne. Saj sem ga že skoro o-
zdravil, toda plačati noče.
*
—	Veš, odkod prihajam? — Je vprašala žena moža.
—	No?
—	Iz zavoda za pospeševane lepote.
—	Beži no! Gotovo Je bil že zaprt.
*
—	Praviš, da me iskreno ljubiš, a pravkar sem videla, kako si poljubljal služkinjo, — je očitalo dekle svojemu fantu.
—	Ne smeš mi zameriti, saj od same ljubeenl ne vem, kaj počenjam.
NEW YORK, THURSDAY, NOVEMBER 14, 1929
The LARGEST SLOVENE DAILY In U. 3. JL
ALBERT JEAN:
ROpBINSKA SLIKA
Katarina, In Filip sta Igrala te-{ In na nestrpno moževo vpraša-nis na igrišču, Jti ga je le malo ob-t nje je odgovorila: sevalo solnce skozi gosto drevje, j "Ti se takoj odpelješ v Pariz. V kotu Je stala mizica, s pijačo m Tam kupiš pri kakšnem starinaiju kristalnimi čašami.	kup slik in portretov. Maršala,
Tedaj je nenadoma prišel sluga markija in kardinala dobiš po-Martin in prinesel na srebrnem vsod. To so čisto običajni tipi. Ne krožniku brzojavko. Ko jo je od- pozabi pa na roparskega kapita-dal Je izginil p—ti gradu. Filip je na. Tega boš težje dobil, a dobiti brzojavko odprl, da raket pod pa-' moraš, ker je bil največja sve-zduho in pričel čitati. Ko jo je pre-i tinja naše družine."
čital, mu je ušla kletvica.
V enem skoku je bila Katarina ob strani svojega soproga in ga jela povpraševati: ' "Kaj ti je?" Katastrofa. Stric Da la Tour-
"Ali, Katarina, ne bodi smešna," je vzkliknil Filip. "Stric bo seveda takoj vedel, da so slike zamenjane z drugimi."
"Stric zelo slabo vidi. Zato bova obesila slike prav visoko in zvi-
Landry naznanja, da pride jutri	jača se nama bo posrečila." zvečer k nama v posete !*	Filip je opravil svojo nalogo-toč-Mlada žena se je nasmehnila:	no in v največje zadovoljstvo svo-"Ali je to vse?"	je žene. Avto je prevzel vlogo vo-"Kaj hočeš še več? Ti veš. kako	za za prevaianje pohištva in pri-stric ceni rodbinske tradicije .	peljal proti večeru v oklep zaviteče opazi, da sem zapravil slike na-	ga bojevnika, damo z ogromno kri-ših prednikov, tiste slike, ki mi jih	nolino, cerkvenega kneza, odurne -
Je zaupal šele takrat, ko sem postal polnoleten, bo nedvomno posledica razpor"
V minulem letu sta bila namr?č Katarina in Filip sklenila, da odslovita maršala z belo ovratnico, v škrlat oblečenega kardinala, srč-kanega markija, odurnega gusar-
ga pomorščaka, maršala in nekaj statistov, določenih, da nadomestijo slike prednikov, ki so bile iegi-nile iz galerije.
Mladi par je prebil noč v mirnem spanju in brez vidnega razburjenja sta Katarina in Filip drugo jutro sprejela markiia Huberta de
.skega kapetana in druge predni- la Tour Landry, svojega strogega ke .Ta prodaja jima je omogočila, strica.
da sta kupila lep chinchilast plašči Obedovali so v starinski obedni-ki ga je dobila ona, in nov avto- ci. Po obedu je izrazil marki željo, mobil. ki je potem dan za dnem' da si ogleda rodbinsko galerijo dvigal prah po bližnji in daljni o- slik.
koli i.	j "Radi bi počastil svoje predni-
"Vsekako- morava preprečiti stri-	rckc^-
čev prihod,"Je rekla Katarina, —j "Stric.... jaz..." -Brzojavi mu. da sem bolna... da' >Kai Pa mo* dra&! nečak?" je bolezen nalezljiva. .. On je star, * začuden rekel stari gospod
sebičnež in bo rajši ostal doma.'
Gnglielmo Marconi:
Ali bo človek ukanil smrt?
Iz razgovora z genijalnim izna j di tel jem brezžičnega brxojava.
Nekaj ga je vleko na galerijo. V treh skokih je bil na terasi in že je hitel skozi vestibul. Previdno je odprl vrata galerije in— iz ust mu je planil presenečen vzklik.
Na lestvi, ki jo je spoštljivo držal stari sluga Martin, je stal marki de la Tour-Landry in natančno skoraj z nosom se dotikajoč platna, ogledoval neko sliko.
"Ti si tu!" je vzkliknil, ko je o-pazil Filipa, ki je stal kakor kip nesreče pri vhodu.
Stric je oprezno zlezel z lestve, mignil slugi, naj odide in se obrnil k svojemu nečaku:
"Ti, brezbožnik, si torej prodal slike..."
"Toda.... stric.... naj ti razložim .. ." je jecljal nečak.
"Nič ni treba razlagati. S tem, da si storil to, si pokazal, koliko si vreden. Če. pomislim na to, da sem ti zaupal slike naših prednikov, ker zastopaš najstarejšo vejo našega rodu ... In najbolj nesramno je to, da si se upal obesiti na njihovo mesto te karikature ... Ko sem bil jaz leta 1879. zaradi nesrečnih špekulacij prisiljen prodati originale, sem bil vsaj toliko pošten, da sem jih zamenjal s portreti, ki so bili pravim vsaj nekoliko mogoča j o promet od človeka do podobni...
k -
"Kadar bo znanost odrešila človeštvo bajnega prokletstva: "Služil boš kruh v potu svojega obraza, ali nas bo potem lahko rešila tudi prekletstva smrti?"
Marconi se je zamislil in odvrnil:
"Carellovi poskusi ustvaritve u-metnih celic in drzno Steinachovo prizadevanje, da bi s presajanj m žlez podaljšal in povečal življensko silo človeka, so kakor slama v vetru".
"Soglašate z Bernardom S ha worn in Henry jem Fordom v naziranju, da je naše življenja prekratko?"
"Življenje je kratko", je odgovoril Marconi otožno, "vendar pa lipam ,da bosta naučili higijena in biokemija človeka, kako more podaljšati svoj življenje daleč proko sedemdest let. Samo" — tu se je izumitelj žalostno nasmehnil — "to odkritje pride za nas že prepozno".
"Ali mislite, da pomeni smrt popolno uničenje?"
'Ne zdi se mi tako. Z mislijo na popolno uničenje, se ne bi mogel sprijazniti. Niti moja vera, niti večni, nespremenljivi zakoni prirode ne bi mogli priti v sklad z absolutnih koncem vseh življenjskih funkcij".
"Verujete v splošen napredek?"
-Marconi je malo pomislil in nagnil glavo na stran.
"Ni dvoma", — je odgovofil — "stopnja človeškega materijalnega napredka je dvejna: Pojemanje dela in naraščanje sredstev, ki o-
kraje puščave. Brez SOS klica na morju ne mine dan. In vendar sem poslal prvo brezžično oznanilo po svetu šele pred 25 leti!
Radio postaja last splošnosti in ljudem bo kmalu mogoče pogovarjati se s še tako odaljenimi prijatelji v svetu. Gramofon in zvočni fim pa nas seznanjata z medsebojnimi izkustvi in napredkom. Ohranila bosta tudi naš glas še nerojenemu potomstvu.
Glede na vse te pridobitve ne morem misliti, kako je možno biti v pegledu človeškega napredka črnogled. Priznavam, da se puščav-nik težko znajde spričo teh pridobitev modernega življenja. Če pa človek išče samote, jo lahko najde v lastni duši.
Sledeča kantona v napredku človeštva bosta razbitje atomov in v mojem področju transmsija električnih valov na velikanske razdalje pc radiu. To se ne bo zgodilo ju-^l tri. v enem letu ali v desetih letih, toda iznajdbi bosta prišli čez noc in nepričakovano.
Božična nakazila
ZA VASE
sorodnike v domovini.
Priporočamo Vam, da nam Vašo letošnjo denarno pošiljatev naročite čim prej, in sicer iz dveh razlogov:
pp^^lO* želimo, da se denar izplača prejemnikom vsaj en ..	* teden pred prazniki. To je mogoče le tedaj, če
nam naročite nakazilo še pred koncem novembra.
P)l? TjCz '	Vam računati dinarje še po naši sedanji
.	* ceni. Pred kratkim se je začela nakupna tena di-
narjev nekoliko dvigati ter je mogoče, da borno primorani povišati tudi svojo prodajno ceno. Sicer se pa nadamo, da bomo lahko ostali pri sedanji ceni dokler nismo večino božičnih nakazil odposlali.
KER SMO NAJBOLJE PRIPRAVLJENI ZA TOČNO IZVRŠEVANJE VAŠIH NAROČIL, VAS PROSIMO, DA ISTA POŠLJETE NA
SAKSER STATE BANK
82 Cortlandt Street	New York, N. Y.
Ena sama enota moči bo vodila čez Ocean velikanske ladje kot sta "Leviathan" ali "Bremen". Neznaten svinčnik" — Marconi je segel v žep in potegnil iz njega droban del i j udi in stvari pod sebjj". svinčnik — "bo lahko dvignil cele tene. Ne mislite, da prorokujem ne- sestre, ge. F..rster-Nietzsche,
bo vedno zmagal, če so razmere poveljne ali nepovoljne. Če se bo pojavil nadčlovek, bo prišel nenadoma. presenetljivo iiki kemet na nočnem nebu in se bo dvignil iz ni-in v tiste višave, iz katerih bo vi-
STRUPENI PLINI V PLESNI DVORANI
V velikem zabavišču v Berlinu se
Ali ste čiiali opis Nieizšchejeve ' Iri€ci ^lesom «*trupila s plinom ce-
Neko okohiko dru-
(Pre vel B. R.)
Toda Filip je zmajeval z glavo: "Nemogoče! Stric je že na potu. V brzojavki poroča: "Pridem mimogrede tudi k vama." Kam naj mu pa brzojavim?"
"Že vem, kaj storiva." je rekla mlada žena.
PAIN-EXPELLER
MILIJONI VAŠIH LASTNIH LJUDI PRAVIJO
t1 a nI nobenega Linirocnta, ki di tako hitro in ladovotiHro let PAIN-EXPELLER. Rabiio (> U prehlade bolečine -v pr»ih. plavoboJe, bolesti v hrbta, oko-rratle ir.iiice, trde sklepe, ti .rine, iijaltnjniji, revmatične bo-
kcine, r.evralgijo itd. Toležeča
oth mni. lwttero dobe, je neprecenljiva.
Le [Ttrrtfiitr *r, da dobite rri«r><v ANCHOR trg o vika
znamka n<i omota je vase i&m-»tvo. _ Vi*(!m in zanimiv« knji-je » vita kron vsake steklenice PAIN-EX PELLEK-ja. V vith lekarnah. 35 in 70 centov.
&E diicktno od: 7A# Lthoraforl** rs?
•r.Ad. RICHTER Xs CO.
t(H4Y*NP SOUTH FlfTH STS.
BROOKLYN, M,v?
KILLS PAIN*
"Nič, prav nič, dragi stric," zc je hitro vmešala Katarina. "Kar z menoj pojdite."
V galeriji je bil mrak in da prevara še bolj gotovo uspela, je bila dala Katarina v svoji veliki predrznosti spustiti zavese.
Stric se je postavil pred prvo sliko.
"Da, ljudje, ki ne poznajo kulta svojih prednikov....", je mrmral in majal z glavo.
Ko je svojimi od starosti oslabelimi očmi pregledal slike in se jih kar ni mogel nagleaau, ga ie j vprašala Katarina, ali si želi morda ogledati park.
TRAGEDIJA, KAKRŠNIH JE MALO
V Budimpešti se je prošle dni odigrala pretresljiva rodbinska tragedija, ki nima skoro nič skupnega s podobnimi dramami v sodobnem letjih teko in trdo za množice. Pri-
človeka od dežele do dežele. Ponovno sem že opozarjal na zmago stroja, ki prevzema delo od človeka v rastočem obsegu. Nekoč so premikali ladje sužnji. Prikovani na verige, so sedeli drug poleg drugega in so utrudili svoje mišice s trdim delom, da so vozili galere pomorskih ljudstev čez morje. Potem so iznašali jadro in so se posluževali vetra mesto mišic. Za jadrom je prišla para, za paro bencin, ki ga bo zopet zamenjala elektrika.
Življenje je bilo v prejšnjih sto-
premišljene stvari. Ko sem pred leti napovedal, da bom poslal brezžično sporočilo na Atlantski ocean, so me imeli za duševno bolnega ali vsaj za sanjača. Pred dobrimi 28 leti pa se je to prorokovanje le izpolnilo.
Leta 1914 sem izjavil, da bo vprašanje brezžične telefonije rešila praksa. Danes vidimo vsi sadove te iznjadbe. Leta 1924 sem napovedal preobrat v področju radia — prevrat s povratkom na kratke valovne delžine. Danes smo dosegli, kakor je pripomnil neki kritik, velik napredek v tem, da smo šli v razvoju radia korak nazaj.
ki
meni, da je Mussolini tisti nadele -vek. ki ga je napovedal njen trat?"
; "Če se prilastek " nadčlovek"' nanaša na kateregakoli izmed živečih, tedaj je on isti. Včasi čujem, . da je Mussolini silovit in nestano-| viter.. To pa je samo zaradi tega, t ker spozna v eni sekundi to, za ka:-potrebujejo drugi eno uro, da vob-če odpro usta".
la vrsta eseb. štve, ki je ples priredilo, je povabilo kakšnih 25U, oseb. Sredi najži-vahnejšega vrvenja je več oseb o-ir.cdlt lo. Pozvali so rešilno postajo, ki je odpdjala 25 oseb v bolnišnico. 23 so jih rešili z umetnim dihanjem. 2 pa boste bržkone umrli.
Preiskava jo dognala, da so se vse to osebe zastrupile s plinom, ki je uhajal iz zakurjene peči.
DVOJEZENEC
Pariški trgovec Piolet je bil ože-njen več let. Potem pa je obiskal
REMARQUEA MEČEJO IZ KJIŽ-NIC.
Kakcr javljajo poročila iz Prage. se tam pojavlja tcndenca, da se Remarqucova knjiga "Na zapadu nč nevrsa" izloči iz vseh vojaških
življenju.
52-letnemu pisatelju in kritiku Ernestu Osvartu, možu, ki je pripadal najmodernejši pisateljski struji, je pred časom umrla žena. Izvršila je samomor, ker je izgubila vso vero v življenje. Te dni je pobrala smrti tudi Orvartovo hčer-!:o-edinko Agato. Njen konec je pospešila j etika. Dekle, ki mu je bilo komaj 20 let, je prostovoljno oklenilo življenje, ko je videlo, da mu ni pomoči. Preden je izvršila samomor, pa se je hčerka na pretresljiv način poslovila od očeta, "Zdravniki so mi strogo zabičili, katerega je zelo ljubila, da se moram po kosilu malo odpo- J Ko je oče izvedel, kaj se je zgo-čiti," se je opravičil markij in s dilo, se je iztrgal iz naročja prija-spoštljivim poklonom, ki je bil na- teljev. ki so slutili nekaj hudega, n menjem prednikom, krenil v svojo stekel je k mrtvaški postelji svoje sobo."	j hčerke. Vzel je s seboj samokres,
"Nu? AH ti nisem rekla, da bo^vse ** Sa sprožil ob ležišču v sence, srečno končalo? Stric ni ničesar j Zgodil se je hipoma in smrt jena-opazil," je rekla gospa Katarina | stopila še preden so ga pripeljali svojemu soprogu. "Kaj se pa tako.v bokiišnico, kjer so ga hoteli ope-žalostno držiš? Pojdi rajši igrat partijo tenisa."
Čez nekaj časa ga je prosila, naj ji prinese čipkasti robec, ki ga je najbrž pozabila v galeriji. Filip ga je neutegoma šel iskat. Ta prošnja mu je bila kar dobro došla.
DRUŠTVA
KI NAMERAVATE PRIREDITI
VESELICE, ZABAVE
OGLAŠUJTE
"GLAS NARODA" ne £t» samo vaše članstvo, pač pa vsi Slovenci v vaši okolici.
CENE ZA OGLASE SO ZMERNE
rirati.
DOMAČA ZDRAVILA
V	zalogi Imam Jedilne dišave, Knajpovo ječmenovo kavo in import franki domača zdravila, katera priporoča mgr. Knajp v knjigi —
DOMAČI ZDRAVNIK
Pigite po brezplačni cenik, v katerem je nakratko popisana vsaka rastlina za kaj se rabi.
V	ceniku bodete našli Se mnogo drugih koristnih stvari.
MATH. PEZDIR
Box 772, City Hali Sta.
New York, N. Y.
našalo je trpljenja in "tegobe. Danes se godi množicam mnogo bolje. Ne morem pa reči, da so ljudje zaradi tega srečnejši. Sreča ni nujna posledica civilizacije. Toda mi se nedvomno vedno bolj civiliziramo. , *
Verjetno je, da so živali srečnejše od marsikaterega človeka", je nadaljeval izumitelj zamišljeno. '"Živali ne poznajo delavnih metod, manjka jim zmožnost medsebojne-
Sistem kratkih valov je ze ustva- j na vge zgodaj njegovo stanovanje 1 knjižnic. General Kadlec, vodja 10 ril zvezo med raztresenimi domi- vlomilec. Pritaval je v temi v nijoni Velike Britanije. S poudarja- j konsko spalnico njem kratkih valov, smo po besedah nekega znanstvenika, napra-
vili večji prostor v etru.
za-j divizije, je baje izdal tajen nalog, in prižgal svojo( v katerem priporoča, naj se delo električno svetiljko. Piolet je z gor- ne nabavlja vee za vojaške biblio-jačo planil nad zlikovca in ga na- i trke, kjer pa je že uvrščeno, naj se i podil. A njegova soproga je od reskrbi z-\ to, da se čimprej od-Nadaljna moja napoved se tiče £trahu omedleia in zbolela na živ- 1 strani. Tisk je pa drugačnega mne-transmisije faksimilov. Danos sluzi cih VednQ se „ je zdel()) pre_ j nja jr zahteva od vojnega mini-brezžični prenos pisave in sak za I za njQ morilec: naposlcd so jo' strstva. naj prepoved prekliče, pospešenje važnih poslov in tudi morali ^^ y zavod za umobolJ istočasno javljajo iz Londona, sa razkritja zločinov. Zlocinci m- ( ne piolet je QStal dve leti sam in < da prede Remarqu.u huda tudi na
majo vec mirne ure, odkar more- , obžaloval ^^ svoje soproge. Na-' Angleškem. Javna izposojevalnica mo poslati s hitrostjo sekunde zlo- ■ ^^ ^ je pa seznanil 2 mladt>l za knjige v Northamptonu je skle-činčevo sliko vsem policijskim po- . Adelino in se srečno zaljubil Va-, nila, da odstrani s svojih polic vse stajam na svetu .	| rjQ	primerke romana "Na zapadu nič
"Ali je imela Einsteinova rela- j Njegova izvoljenka je vedela, da novega". Izločitev knjige je pripo-ga sporazumevanja, ^^izvzamemo tivitetna teorija kaj vpliva na vaša j je zakon nemogo<, in je bila pri_ čal neki član v vodstvu knjižnice,
.J. .	ro',in	raziskavanja?	; prav-ijena nositi težek križ nepo- ki je utemeljil svoje stališče do
Izumitelj se je nasmehnil:	; ročene žene. A Pioletu je pred krat- kr.ji-e z besedami, da vsebuje ro-
Jaz se bavim bolj s Praktičnimi^.^ samski brat; po
le najprimitivnejši način. Razlika med človekom in živaljo je v tem. da se človek ahko sporazumeva z vsemi člani velike človeške družine in jim lahko sporoči svoje izkušnje. Kako težak hi bil na pr. lov na leve — Marconi se .je pri teh besedah nasmehnil — če bi se levi med seboj lahko sporazumeli. Kako neprijetno bi bilo to za lovca!
Občevanje med posamezniki in celimi naredi krči razdalje med njimi in pomaga odstranjevati nesporazume. Ne bo dolgo, ko mi bo mogoče s tega stola v Londonu govoriti z Avstralijo, kakor govorite vi z mimoidočim skozi okno.
Be am o v sistem nudi možnost, da bo o dogodku, ki se primeri na Angleškem, po brezžični zvez obveščen ves svet. Osamljenost daljnih dežela, kot na na pr. Kanada in Avstralija, bo s tem odstranjena. Že danes je mogoče poslati ambu-lanco, skupino Rdečega križa po-sredstvom radia v najoddaljenejše
STVORITE TAMBURA5KI ORKESTER
Vaši prijatelji kot tudi vi boste imeli mnogo užitka od igranja tamburice in od igranja v skupini. Bogati, mili. zvočni toni, velikega obsega, da zadoščajo za večje dvorane in celo na prostem.
Tamburice Imajo isti obseg scale kot klavir. Soprani, tenorji, alti, celli, basi dajo prijetne odtenke in raznolikost glasovne ka-kosti.
TeMr
Priljubljeni tenor	tamburtca
Najbolj priljubljena izmed vseh tamburic je tenor—desno na sliki. To je melodični inštrament vse skupine tamburic. Sladak, mil, zvočen—prijeten zvok kot glas, ki slehernemu ugaja. Tenorja se je mogoče hitro naučiti. Igra se po notah pisanih za glas. vijolino, mandolino ali po notah, pisanih v tretjem ključu. Jako prijeten inštrument za dom, kakor tudi za orkester. Poskušajte eno brez zamude. Z veseljem vam bomo poslali vse informacije.
IRA M. PETERSIME & son 306 Bridge St.,	' Gettysburg, Ohio


stvari. Einsteinovo odkritje se ne dotika neposredno mojega dela,
obotavljanju je šel z njegovimi do-kumeti na magistrat in prijavil pod
man vse polno sirovih mest. ki ponižujejo dostojanstvo človeka.
vsekakor pa pripomore k temu. da	tem imenom svoj zakon z Adelina
človek boljše razume sebe in svet	Dobri ^^ so seyeda kmaJu na_
okoli sebe. Relativitetna teorija bo	znanili oblasti> da ima piolet dve
najbrže olajšala bodoči napredek v	^ & ^ jfi upQŠtevaIa
siicmh strokah.	(težke okoliščine pi0ietovega živ-
Sprememba (preobraza) elemen-	^^ Je cMoženca oprostila. ta ali kovin je, čeprav se ni dovolj široko zasnovana, gotovo dejstvo".
"Potemtakem so le imeli nekoliko prav alkimisti v srednjem ve-
ku ki so iskali kamen modrih in eliksir življenja?"
"Nekateri alkimisti — je rekel Marconi, — so bili veliki znanstveniki, tudi tedaj, če so zasledovan varjive smotre na napačni, podlagi. Tako je bilo s Kolumbom, ki je iskal novo pomorsko pot v Indijo in je pri tem zadel na ameriško celino. Ljudje so se smejali alkimistom in Kolumbu. Danes vemo, da so bile mnoge misli "starih" docela pravilne".
"Menite, da bo i* človeškega rodu izšel Nietzsche j ev nadčlovek, ali sodite, da bo današnje človeštvo rodilo samo povprečne ljudi?"
"Genij" — je odvrnil Marconi —
svojim odjemalcem, ' — da zopet pošiljam suhe domače klobase, Sunke,
plečeta, danke in želodce po —
38c funt
poštnine prosto.
Priporočam se tudi n nove naročnike.
FRANK JAZBEC
1561 E. *9th STREET CLEVELAND, O.
-BREZPLAČNI POUK.
BOARD OF EDUCATION nudi brezplačen pouk, ki se žele naučiti angleški in hočejo postati državljani Združenih držav. Oglasite se za pojasnila v ljudski šoli štv. 27, East 41. cesta v petek zjutraj od 10. do 12., soba štv. 308, ali pa v pondeljek in sredo ob 3. do 5., soba 413.
Ne pustite, da bi se vas kašelj lotil
Ranlralljlv k.i>«-lj vam razburja grlo in vaa neprestano nadleguje. — Zmanjfiu vara odpor, ca ste dovretnl za. bolj n--varne boltznl Odpravite ka.£»-Ij z uporabo Severa'« Cough Kal-sama. PomlrjajovV, tinpeSno. priljubljeno doinač'' zdravilo že 5»> let. V lekarnah 2Z in 5Qc. W. F. SEVERA CO.
Cedar Rapids, Iowa
SEVERAL
TSgCH BALSam"

Slovensko Samostojno Bolniško Podporno Društvo sa Greater New York in okolico, ink.
ODBOR 1929:
Predsednik:
FRANK HOTKO
403 E. 92nd Street.
New York City Podpredsednik:* MICHAEL UREK.
1715 Gates Avenue,
> Brooklyn, N. T.
Tajnik tn arhivar: JOSEPH 1-uGACH.NIK,
66 Ten Eyck Street,
Brooklyn, N. T. Blagajnik: PETER' RODE.
S2S Alpha Place,
G lend? is. L. I.
Zapisnikar: MARTIN COREL,
«7 Scholes Street,
Brooklyn, N. T. Nadzorni Odbor: ANTHONY KOS1RNIK. 10121 - 85th Rd.,
Richmond Hill. L. IaL FRANK LUPSHA,
431 Morris Avenae,
Rockvtlle Center. <L. Isl. JOHN JURKAS , ♦ 355 So. 4th St..
Brooklyn. N. Y.
Kdor izmed rojakov ali rojkinj še ni član tega društva naj vpraša svojega prijatelja ali prijateljico ali pa enega izmed odbornikov za natančna pojasnila. V nesreči se šele pozna kaj pomeni biti član dobrega društva.
To društvo je sicer najmlajše, toda najmočnejše bodisi v premoženju ali članstvu. Društvo je v tem kratkem času svojega obstanka izplačala že skofo 13 tisoč bolniške tn nad šest tisoč smrtne podpore ter ima v blagajni nad $15,000.00.
DruStvo zboruje vsako tretjo soboto v svojih društvenih prostorih v Beethoven H rdi. 8. 81, med. drugo ln tretjo Ave., New York.
"GUI nabob a"
NEW YORK, THURSDAY, NOVEM BER 14, 1929
largest slovene daily bi u. s. a.
1
MAŠČEVALNA LJUBEZEN
■* Francoski spisal Georges Oh net.*®
Za Glas Naroda priredil G. P.
emmmmmaEBamstmmm
SKRIVNOSTNA SEDMICA V LJUDSKEM PRAZNOVERJU
(Nadaljevanje.)
Moj Bog, kako bedaste
—	Ah, stvar je, da je oni gospod Andrej so žni,ke, če žrtvujejo vse čednemu lumpu!
—	Žalibog so bedaste, dame in tudi komornice!
—	Prav imate, gospod Bernaut! Če bi vedeli, kako je človeku pri srcu, če mora dati vse prihranke mlademu možu!
—	Teh izkušenj ne bom mogel nikdar napraviti, Zoe, vendar pa upam spoznati hvaležnost mlade dekhee, kateri so dobro namazali gobček, da bo vse lahko povedala, kar ve. Naprej torej, otrok moj! Deset tisoč franokv je vaših, a morate odkrito govoriti!
—	Njen odpor je bil premagan. Radi dostojnosti je napravila še par ugovorov, a nato prijela za vado in opisal vam bom natančno, kar sem izvedel.
Z mračnim čelom ter stisnjenimi ustni je Trelaurier dosedaj zasledoval poročilo svojega prijatelja. Njegova pozornost je imela na sebi nekaj srivnostnega. Potrdilo njegove nesreče mu je povzročilo težke bolečine, a ta bolest je bila druge vrste, kot se je bal.
Nobenega sovraštva ni občutil proti ženi, nikake želje po osveti in razmišljal je le o potih in sredstvih, da prepreči nepopravljivo in da odtegne ubogo Anino od prepada, proti kateremu je hitela. Trgala mu Je srce gotovost, da je njegovo ljubezen napačno pojmovala, vendar pa se pripravljal, da prepodi krivca ter ga uniči, pač pa se je pečal le z možnostjo, da zavaruje samega sebe i^ da reši. Le eno vprašanje je moral staviti Bernautu, a to vprašanje je vsebovalo vse, kar se je mogel bati ali upati. Skoro tresoč se, je vprašal:
—	In kaj misli deklica, da se je Anina tako daleč spozabila, da je med njo in onim lopovom ...
—	Ne! — ga je prekinil Bernaut, ki je hotel prihraniti strašno besedo. — Zoe mi je izrecno poudarila, da se ni zgodilo ničesar odločilnega. Ravno to dela stvar tako zapleteno in nevarno, — kot je naivno izjavila. Vicomte sili hrupno, a Anina se mu ustavlja. Ona tifnoče napraviti sramote, da bi te varala pod tvojo streho in v tvoji bližini in ra-ditega hode odpotovati.
—	Kdaj? H I
—	Jutri. Vse je dogovorjeno.
—	Ona me hoče zapustiti! Nesrečnica! To je ulaznost!
—	Seveda je blaznost. Ta vicomte je obseden!
—	Na srečo je še mogoče najti sredstva, da se konča posel takim čarovniškim mojstrom. Hvala nebu, da sem bil posvarjen ob pravem času! Ničesar nepopravljivega se ni zgodilo, vsaj kot izjavljajo statisti v tej drami. Jaz bom nakratko končal celo stvar....
—	Na kakšen način?
—	Na najbolj priprostega. Obišči Valancona ter ga obvesti v kratkih besedah o stvari. Pri njem ni nikake nevarnosti, da bi kaj izkle-petal. Jaz si izberem pištole ter zahtevam najostrejše pogoje. Dvajset korakov distance, trdi.o stališče, meriti in nadaljevati z ognjem, dokler ne bo eden nesposoben za nadaljni boj.
—	Kaj pa, če ne sprejme?
—	V tem slučaju objavi, da ga bom danes zvečer, v klubu, pred vso igralno družbo, udaril s pestjo v obraz. On pa ni bojazljivec in tudi izvrsten strelec in raditega bo najbrž sprejel.
—	Boj s smrtnim izidom ...
—	Najbrž. Človek ne ustreli človeka, kadar bi hotel, a kadar ima
možnost .. ■
—	In potem ...
_ Če bom padel, ga ne bo več videla, kajti jaz poznam predobro
Anino. Če pa bom zmagal, se bo mogoče vrnila k tebi. V enem. kot drugem slučaju bo obvarovana pred sramoto svojega prestopka in kri ne bo prelita zastonj. Moj edini cilj je obvarovati jo pred padcem, pred predrznostjo podleža ter podrediti vse njenemu blagr^. Svoje življenje stavim na to.
—	Kako zelo jo ljubiš!
—	Da. Moj občutek zanjo je globok ter me popolnoma napolnjuje. Vsaka žrtev je za me lahka. Tekom tvojega strašnega poročila sem skušal uganiti svojo notranjost ter dognati svoje notranje mišljenje. Sedaj vem, kako je stvar z menoj in da ni mogoča nikaka izpremem-ba. Ljubim Anino tako z nežnostjo moža kot popustljivostjo očeta in objokujem jo tembolj, kot jo obsojam. Moj ponos je mrtev. Njeno zaničevanje me ne ponižuje, jaz ne hrepenim po tem, da bi jo kaznoval, da je dala prednost drugemu pred menoj in ne mislim na to, da bi jo potisnil od sebe. Izgubiti jo, bi bilo zame še bolj strašno kot jo videti krivo in pri prvi besedi kesa bi bil pripravljen odpustiti ji vse. To moje stanje ne priča o mojem junaštvu in ne kaže romantike, pač pa enostavno obstaja. Kaj moreš storiti proti trnu? Priznavam ti z bolečinami, kot jih vidiš na meni, da ne igram nikake komedije. Zelo nesrečen sem!
Solze so planile Trelaurierju iz oči ter potekle počasi preko lic. Močno ihtenje, katerega ni mogel še nadalje zadržati, je streslo njegova junaška prsa in potem, ko si je pokril obraz, je dal nesrečni mož prostega teka njegovi strašni žalosti.
—	Feliks, moj stari prijatelj, moj dragi Feliks! — je mrmral Bernaut, ves pretresen. — Prosim te.... kako naj pridemo iz tega položaja, če ne boš imel več trdnosti? Jaz ne morem prenašati, če te vidim jokati, ker si drugače tako pogumen!
Prijel ga je za ramena ter ga pritisnil k sebi. Bil je tako bled kot njegov prijatelj, a ga je vendar skušal potolažiti.
Nekaj časa sta molčala, dokler ni rekel Trelaurier s skrajno resnim glasom:
—	Moram domo/. Nikakega časa ne smem zamuditi, da prekrižam načrte Anine. Če se zgodi kaka neprevidnost ali če bi se Zoe skesala ter priznala svoji gospodarici celo stvar, bi lahko storila kak prenagljen sklep. Takoj jo bom obiskal ter se domenil ž njo. Od tega pogovora bo odvisna zanjo rešitev ali pogubljenje, zame mir ali pa obup!
—	In Jaz bom tudi obiskal Valancona ter se dogovoril pri Preignu glede korakov, s katerimi si me poblastil. Ali je to tvoj trdni sklep?
—	Ali morem nastopiti drugače?
—	Ne.
—	Torej, na delo!
Trdno sta si stisnila roki ter se ločila.
Gospa Trelaurier je bila v svoji oblačilni sobi ter je ravno dokončala svojo toaleto, ko je planila noter Zoe, zmedenega obraza ter vsa
zasopla.
Milostljiva gospa, kaj pa se dogaja? Gospod je prišel "ravnokar oraov, se napotil takoj v svojo delavno sobo ter pustil prositi gospo, naj pride k nJemu v sobo ...	_
Anina je stisnila skupaj obrvi in senca je -legla preko njenega krasnega obraza.
—	Zakaj si tako razburjena?— je vprašala. — Ali je drugače govoril s teboj kot ponavadi?
Ne, go&pa. Bil je celo še bolj prijazen in nežen kot ponavadi. Pogledal pa me je pri tem tako, kot gospod drugače nikdar ne pogleda in njegove oči.... ah, milostljiva gospa, te oči. On ve vse! Na njegovih očeh sem spoznala, da jei izvedel vsako stvar.
Gospa Trelaurier Je premerila služkinjo s hitrim, motrečim pogledom in na njenih ustnicah je viselo vprašanje.
' .j>fr	* . *	♦ . 4 »	«	41 * (t. '»	* M
(Dalje prihodnjič.)
Sedmica zavzema v ljudskem praznoverju tako važno mesto k^.-kor malokatero drugo število. To praznoverje je prvotno egiptskega izvora oz. ima svoje korenine v egiptski astronomiji, ki je poznala le 7 planetov.
Tudi nilsko ustje je imelo 7 rokavov. Od Egipčanov so se naučili sedmico ceniti Židje in za to nam zadostuje, da vržemo površen pogled v Sveto pismo stare zaveze. Bog je ustvaril zemljo v sedmih
J dneh; sedem parov živine je vzel Noe v svojo barko; faraonu se je j sanjalo o sedmih rej enih in suhih kravah: v bogoslužju je igral veliko ulogo sedmeročleni svečenik itd., itd. Seveda je potem ta kult sedmice prešel v krščanstvo: sedem zakramentov, sedem smrtnih grehov, legenda o sedmerih pamet-j nih in sedmerih nespametnih devicah itd.
Mohamedance čakajo po smrti sedmera nebesa. Toda tudi stari ! Grki so imeli svojih sedem modrecev, svojih sedem junakov, ki so šli nad Tebe in ne številno drugih pomembnih sedmič, ki bi jih lahko izsledili tudi pri Rimljanih. Celo srednjeveško oz. baš srednjeveško pravo je poznalo sedmorico sod
B02IC V STARI DOMOVINI
Onim, ki so namenjeni potovati v stari kraj za J?ožič, poročamo, da priredimo zadnji izlet to leto na največjem i n najhitrejšem parniku francoske parobrodne družbe —
ILEDEFRANCE
BOŽIČNI IZLET - 6. decembra 1929
Kakor vedno, so nam tudi za ta izlet dodeljene najboljše kabine in kdor si želi zasigurati dober prostor, naj se pravočasno prijavi in pošlje aro.
Za pojasnila glede potnih listov, »Return
Permitov i. t. d. pišite na domačo —
SAKSER STATE BANK
82 cortlandt street
NEW YORK. N. Y.
Kretanje Parnikov
-- ,— Shipping New» —
15.	novembra: Majestic. Cherbourg
16.	novembra:
i:»lK*nland. Cberbmir*. Anawemen M innt-kahda. Plymouth. B«.ul-.gne. Bur Mer.
Ntw York Cherbourg, Hamburg
19. novembra:
Saturnia. Trst
Sratendam, Boulogne Sur Mer, Rotterdam
COSULICHLINE
Nagla Vožnja v Jugoslavijo
prihodnje odptutje:
V svetu pravljic naletimo na sed- ! Tako mislimo, da smo dovolj do-mico vsepovsod: Snegulčica je ob- kazali svojo trditev, da ni sedmica iskala sedem palčkov za sedmimi prazna reč.
gorami; črne mačke postanejo po,	-
sedmih letih čarovnice; črn petelin zleze v sedmem letu jajce, iz katerega se izvali strašni zmaj ba-zilisk. Skriti zakladi se pojavijo vsako sedmo leto na površini zem-
canovčevi koncerti.
nikov, ki so izrekali definitivno ob- ' lje in lastavice, ki gnezdnjo sedem sodbo in sedmorico prič, Iti jih je let v istem gnezdu, ostavijo v njem moral imeti toženec Ha razpolago, j lastavič j i kamen, ki je baje izvrst-če se je hotel oprati vsake krivde, no sredstvo proti bolnim očem.
23. novembra: Barberton, O. 1. decembra: S. Chicago, 111. 8. decembra: Calumet, Mich. 15. decembra: Milwaukee- Wis
Svetozar Banovec, 381 E. 160. St.. Cleveland, O.
SATURNIA
20. NOVEMBRA 9. JANUARJA—15. FEBRUARJA
VULCANIA
7. DECEMBRA — 8. MARCA 10. APRILA
! Baturnla in Vulcania prekaša v.«e lad-' [je sveta v razkoftju. udobnosti in r.a-: glici ter nudi najboljšo tlulbo v Evrc»-p<>. Posebne cen«1 za tja in i.azaj. Vei norost! na t*-h motornih ladjah \klju j Ono plavalni baz«-n v drugem riuredu.
PSIELPS BROS. & CO. Gen Agent Je 17 Battary Ptace, New York
20 novembra:
Keren gar ia, Cherbourg Levl^lban, Cherbourg. Bremen
21.	novembra:
licH-h.'nil>eau. Havre Dresden, Cherbourg. Bremen
22.	novembra:
«>lympic, Cherbourg	#
Arabic. Cherbourg. Antwerpen Kratice, Havre 21. novembra:
C- nte Crarde, Nrpoll. Genova Lteulschland, Cherbourg. Hamburg
27 novembra:
Mauritania. Cherbourg PrcKident Harding. Cherbourg. Bremen
28.	novembra:
M ue ne hen, Boulogne 8ur Mer. Bremen
29.	novembra:
H« i meric. Ch«*rt>nunr
Lapland. Cherbourg, Antwerpen
Minnesota, llymouth. Boulogne Sur >1er
AuguJ«tu*. Napoll- Gervova
30.	novembra:
Ml waukee, pr«-sid»*nt Bremen
Cherbourg,
RjoMvelt,
Hamburg Cherbourg,
Bniičnt ikuonl do F-ance".
izUt. — • dee.
Ml«
Božič v stari domovini.
Vi ne morete napraviti večjega veselja onim, v starem kraju, ki so Vam L'ubi in dragi, kakor če preživite božične praznike v njihovem kro gu. Pridružite se
VELIKEMU IZLETU V JUGOSLAVIJO
NA ENEM IZMED SELEDEČIH PARNIKOV
TUSCANIA na Havre v soboto, 7. dec.
g DNI PREKO OCEANA
Pod osebnim spremstvom g. S. Vukovich-a.
Naši izkušeni spremljevalci Vam bodo olajšali vse potne težkoče, ter skrbeli za Vašo udobnost in zadovoljnost na poti od Ne** Yorka do valega cilja.
Rezervirajte si takoj prostor pri svojem lokalnem zastopniku, ali pa pri
DRUGI IZLETI MAURETANIAna Cherbourg 27. nov.
Spremljevalec g. J. Kampotich.
BERENGAR1A na Cherbourg 14. dec.
Spremljevalec g. A. Markus.
Najkrajta in najbolj ugodna pot i sotovanje n* oflromnlh urnikih: j
FRANCE 22. Nov.; 12. decembra
(10 P. M.I (6 P- M.) i ILE DE FRANCE 6. dec.; 17. jan !
(10 P. M. > '7 P. M.»
PARIS 24. januarja. <5. P. M.)
NaJkrmJI*. pot po tcieznict V*ak6o Je v posebni kabini s vaeml internimi udobnoptl — Pijana In alavna francoska kubtnja. !*r*dno nttk. cen*.
Vprafcajt* kateregakoli
^ FRENCH LINE
1* »TATE ITRCCT
NIW YORK. N. Y.
CUNARD LINE 25 Broadway, NEW YORK
KNJIGARNA GLAS NARODA
SLOVENIC PUBLISHING COMPANY 2 1 6 West 1 8th Street. New York
IGRE:
Beneški trgovec, lgrokaz v 5. dejanj .60 Cyran de Bergerar. Heroična komedija v petih dejanjih. Trdo vezano ..........................1.70
Edela, drama v 4. dej............60
Marta, Semenj v Iticbmondu, 4
dejanja ...................... .30
Ob vojski. Igrokaz v »tirih slikah .30 Tončkove sajne na Miklavšev večer .Mladinska igra s {»etjem v
3. dejanjih ...................60
R. U .K. drama v 3 dejanjih s predigro. { Čar*»k). vez............46
Revizor. 5. dejanj, trda vezana .. .75 Ujetnik carevine, veseloigra v 2.
dejanjih .................... JO
Veronika Deseniška, trda vez .... 1.50 Za križ in svobodo, IgrokaZ v 5. dejanjih ...................... J5
Ljudski oder:
zv. zv.
Tihotapec, 5. dejanj . Po 12 letih. 4 dejanja
Zbirka ljudskih iger:
C
M .60
.L—
DOBILI SMO večjo zalogo BLAZNIKOVIH
PRATIK
Cena 25c
s poštnino vred.
Onim, ki so jih naročili, smo jih že odposlali.
SLOVENSKO - AMERIKANSKI
KOLEDAR
IZIDE MESECA NOVEMBRA
Cena 50 centov
Naročila sprejema:
KNJIGARNA "GLAS NARODA"
216 WEST lgth STREET NEW YORK CITY
naših gora ..............
snopič. Mlin pod zemljo. Sv.
..Neža, Sanje ...................60
13.	snopič. Vestalka, Smrt Marije device, Marijin otrok ........ JO
14.	snopič. Sv. Boštjan, Junaška deklica, Materin blacoslov .... JO
MOŠKI ZBOR
Trije moški zbori (Pavčič) —
Izdala Glasbena Matica .........40
Narodna nagrobnica (Pavčič) .. .35 Gorski odmevi (l*aharnar) zv. .45
• SAMOSPEVI: Nočne pesmi. (Adamič) .........1.25
Trnclasni mladinski zbori: Mešani in moški zbori. tAljas) — 3. zvezek: Psa!m 118; Ti veselo
|M>j ; Na dan; idvnit n<>£ .......
5. zvezek: Job: V mraku; l»neva n:iin prijielji žiir; Z vencem tem
ovenčam slavo; Triglav ......
8. zvezek : OtKimin k veselju ; Sveta noč: stražniki; Hvalite Go-s|mhiu ; ui»čutki; Geslo .......
7.	zvezek: Slavček; Zaostali ptič; 1'omorodna iskric; Pri svadld; Pri mrtvaškem sprevodu; Geslo
8.	zvezek : Ti osrečiti jo hot! (mešan zbor) ; Prijatelji in sen-ra (mesnn zbor) ; Stoji. solnči<-e stoj ; Kmet ski hiši ............
.40
.40
.40
.40
.40
Štirji samospevi.
Matica .......
Naši lunini ......
izdala Glasbena
.45: CERKVENE PESMI:
so!
15. snopič. Fabjola
20. snopič, rijinega
Turki pred in Neža ...
Dunajem,
J0
Sv. Just; Ljubezen Ms-otroka .............. .30
RAZNE PESMI S SPREMLJEVA-N JEM:
.46
PESMI IN POEZUE:
Akropolis in Piramide ........ J0
broširano....................80
Azazel, trdo vez. ................ 1.—
Balade in romance, trda v .......1.35
Bob za mladi zob, trda vez.....40
Gregorčičeve poezije ............ SO
Godec; Pored narodnih pravic o Vrbkem jezeru, (A. Funtek) —
Trdo vezano ................75
Ketejeve poezije .trda vez........1.10
Kraguljčki (Utva) .............65
trdo vezano .................80
Moje obzorje, (Gangl) ............1.25
Narodna pesmarica .............40
N ari ca (Gruden), broš........... JO
Primorske pesmi, (Gruden), vez. .35
Slutne {Albreht) broš........... -30
Pohorske poti (Glaser) broš. .... JO
Prešernove poezije ............. .60 PESMARICE GLASBENE MATICE:
MEŠANI ZBORI:
Planinske, II. zv. (Laharnar) .. .45 True mešani zbori, izdala Glasbena Matica ....................45
Domači gk&.sl,
mešan zbor
Cerkvene pesmi za
12. Tantum Ergo. (Premrl) ____
za mešan zbor. —
Mašne pesmi
(Sattner)
-56
JS%
Domovini, (Foester) ............
Izdala Glasbena Matica Gorske cvetlice (Laharnar) četvero ln petero raznih glasov .... Jaz bi rad rndečlh rož, moški zbor z bariton solum in priredbo za
dvospev ......................
V pepelnični noči (Sattner), kan-tauta za soli, zbor in orkester,
izdala Glasbena Matica ......
Dve pesmi (Prelovec), za moški
zbor ln bariton solo............ JO
Kupleti (Grum). Učeni Mihec,— Kranj site šege in navade, Ne* zadorijstvo, 3 zvezki skupaj . .1.— Kupleta Kuza Muca. (Parma) .....10
-45
JO
.75
-V
Oton Zupančič: Ciciban, trd. ves. Sto ngank ......
o; .56
JO .60
JO .66
V zarje Vidove, trd. vez .......
Vijolica. Pesmi za mladost .... Zvončki. Zbirka pesni j za slovensko mladino. Trdo vezano .... Zlatorog, pr&vljiee. trda vez----
PESMI Z NOTAMI:
MEŠANI ln MOŠKI ZBOR Priložnostne pesmi (Grum) ....L10 Slovenski akordi (Adamič):
.. I. zvezek .....................75
IL zvezek....................75
Pom!adanski odmevi, I. in II. zv., vsak a......................45
Ameriška slovenska lira (Hoimar) 1.—
Orlovske himne (Vodopivee) ----1.26
10 moških In mešanih zborov —
(Adamič) .................. .45
1. Pesmarica, uredil Hubad ...2JO 4. Koroške slovenske narodne pesmi (Svikaršič) 1.. 2., in 3. »v. skupaj...................L—
MALE PESM ARIGB:
St. 1. Srbske narodne himne .. 1.5 Št. la. Što čutiš, Srbine tužni .. .15
S t 2. Zrinjski Frank ............15
St. 10. Na planine ..............15
St. 11. Zvečer ...................15
St. 12. Vasovalec ...............15
a m'adino (Ži-skupaj ........ .56
Narodne pesmi i
rovnlk) 3 zvezki
Slavček. zbirka šolskih
(Medved) .................... Jg
nmi (Kosi) .. J6 (Ferjanflty .. .30
12 Pange Lingua Tantum Ergo Ge-
nitori. (Foerster) ............ JO
12 Pange Lingua Tantum Ergo Ge-nitori (Gerbič) .............. J6
Hvalite Gospoda v njegovih svetnikih, 20 pesmi na čast svetnikom, (Premrl) ................46
10 obhajilnih in 2 v čast presv. Srcu Jezusovemd. (Grum) ...... J5
Missa in honorem St. Josephi —
(Pogachnik) ..................40
Kyrie ...........................60
K svetemu Režnjem u telesn —
(Foerster) ....................46
Kako se potuje v stari kraj in nazaj v Ameriko.
Kdor je namenjen potoratl v j stari kraj, je potrebno, da > po-1 učen o potnih listih, prtljagi la drugih stvareh. Vsled nase dolgoletne izkušnje Vam ml samoremo dati najboljša pojasnila in priporočamo vedno le prvovrstne brxo-parnike.
Tadi nedrža vljani zamere jo potovati v stari kraj na obisk, toda preskrbeti si morajo dovoljenje za povrnitev (Return Permit) A* Wash-ingtona, ki je veljaven za eno leto. Brez permita je sedaj nemogoče priti nazaj tudi v teko 6. mesecev in izii se ne pošiljajo več v stari kraj, ampak ga mora vsak prosilec j osebno dvigniti pred od potovanje ca v stari kraj. Prošnja za permit »e mora vložiti najmanje eden mesec pred nameravanim od potovanje na in oni, ki potujejo preko New Yorka, je najbolje, da v prošnji označijo, naj vt jim pošlje na Barge Office, New York, N. Y.	/
KAKO DOBITI STAREGA
SVOJCE KRAJA
IZ
Sv. Nikolaj
.66
Naročilom je priložiti denar, bodisi v gotovini, Money Order al% poštne znamke po 1 ali 2 centa. Č* pošljete gotovino, rekomandirajtt pismo.
Ne naročajte knjxg, katerih *« « ceniku.
Knjige pošiljamo poštnine prosti
"GLAS NARODA"
216 W. 18. St., New York
Glasom nove ameriške priseljeniške postave, ki je stopila v veljava z prvim julijem, znaša jugoslovanska kvota 845 priseljencev letno, a kvotnl vizejl se izdajajo samo onim prosilcem, ki imajo prednost v kvoti in ti so: Sta riši ameriških državljanov, možje ameriških državljank, ki so se po 1. juniju 1928. leta poročili, žene in neporočeni otroci i*pod 18. leta poljedelcev. Ti so opravičeni Uo prve polovice kvoto. Do druge polovice pa se opravičeni žene in neporočeni otroci izpod 21. leta onih nedržavljanov, ki so bili postavno pripuščeni v to deželo aa stalno bivanje.
Za vsa pojasnila se obračajte na poznano Ln zanesljivo
SAKSER STATE BANK
S2 CORTLANDT STREET NEW YORK
Vojaške narodne Narodne vojaške
(Pregelj) ........
Lira, srednješolska. 2 paj ..............
zvezka sku-
ZASTAVE, REGALIJE, IN VSE DRUGE
DRUŠTVENE POTREBŠČINE. — PIŠITE PO UZORCE IN CENE NA VEČLETNEGA ROJAKA-TRGOVCA.	(Agency fr Spartan Radio)
IVAN PAJK	CONEMAUGa PA.'
i * i t •.