Ob.rrain.p.py^.^^
KI SLOVENEC
Naroča se pod naslovom: .KOROŠKI SLOVENEC**.
Klagenfurt, Viktringer-Ring 26.
Rokopisi se naj pošiljajo na naslov: Koroški Slovenec, uredništvo, Klagenfurt, Viktringerring 26
List za politiko, gospodarstvo in prosveto
Izhaja vsako sredo. — Posamezna številka 15 grošev,
Stane četrtletno : 1 S 50 g ; celoletno : 6 S — g Za Jugoslavijo
četrtletno: Din. 25.— ; celoletno: Din. 100.—
Včeraj, danes in jutri.
Še vedno smo preblizu svetovne vojne, da bi jo mogli pravilno oceniti. Kje so zadnji vzroki, da se je tekom borih dveh let nahajal ves svet v vojnem stanju in so tekmovale celo neznatne državice z vojnimi napovedmi? V zadnjem uvodniku smo navedli enega poglavitnih z ugotovitvijo, da je nastala vojna nevarnost s trenutkom, ko je Nemčija segla po svetovni nadoblasti. Odvratno pa bi bilo misliti, da je Nemčija to storila iz nekega slepega fanatizma in da so ostale države slepo stopale v krog vojskujočih. Zadnje ozadje svetovne vojne tvorijo sila otipljiva dejstva, ki jih hočemo v naslednjem raziskovati z namenom, da bomo boljše razumeli sedanjost in lažje sledili bodočemu razvoju.
Od 14. stoletja naprej beleži evropska zgodovina nazadovanje splošnih življenskih prilik, ki z začetkom 20. stoletja doseže svojo najnižjo točko. V duševnem svetu je obveljalo naziranje nemškega brezverca-učenjaka Nietzsche-ja, da je krščanstvo s svojim ‘evangelijem ljubezni in usmiljenja za človeštvo zlo in oboževanje „židovskega sinu“ (Kristusa) strašna nespamet. V družabnem življenju so se šopirili razredi gospodov bančnikov, veletrgovcev, veleindustrijalcev in velebirokra-tov, v njihovi senci pa je životarila brezpravna, obubožana in zanemarjena množica. V političnem življenju so krščanskemu načelu, da je vsa oblast od Boga, postavili nasproti pogansko načelo, da izhaja vsa pravica iz ljudstva, ki daje tej pravici izraza v svobodnih političnih volitvah. V gospodarskem svetu končno je cvetelo profitarstvo kot glavna in edina gibalna sila vse proizvodnje in trgovine. Zares torej' nizka, morda najnižja točka razvoja, ki je dala slutiti bližajoči prelom.
Karl Marks, oče židovskega marksizma, je ta prelom označil tako: Vedno bližje je trenutek, ko bo milijonski brezpravni, izropani masi delavcev in kmetov stala nasproti peščica svetovnih veljakov bogatinov; samo kamenček se bo sprožil in v viharju svetovne revolucije se bo masa polastila bogastva, strmoglavila bo bogatine in začela diktaturo proletarijata. Propovednik materialističnega evangelija je dobro slutil usodo zmateriali-ziranega sveta. Če pregledamo položaj v državah pred svetovno vojno, vidimo vsepovsod mogočen porast socialdemokracije in komunizma. Tako v Nemčiji, kjer kujejo socialistično bodočnost La-salle, Bebel i. dr., tako v Rusiji, kjer prede niti prestoječega prevrata Vladimir lljič Uljanov (Lje-nin), tako v Franciji, Italiji, Angliji in nemškem delu Avstrije. Splošni zastoj, v katerega je Evropa zabredla vsled svojega odmika od krščanstva, se je odražal v vsaki državi, vendar povsod s svojo posebno barvo. Nič huda, če so sosebno nemški in avstrijski, pa tudi ruski in še drugi državniki začeli iskati izhoda iz preteče katastrofe. Tako je prišlo do svetovne vojne. Naravni razvoj se je tako za štiriletja prekinil, s prvim dnem vojnega zaključka pa se je pojavil z vso svojo na-turno silo. črez noč se po vojni pojavijo domala v vseh evropskih državah socialistični puči in prevrati, prvič v svetovni zgodovini se komunizem polasti cele države, nekoč tako silne Rusije in jo skuša urejevati po svojih načelih. V vsej ostali po-litično-demokratični Evropi pa se javlja socialdemokracija kot prihajajoči oblastnik javnega življenja in javne uprave. Voditelji marksizma si zadovoljno manejo roke in zasanjajo o socialističnem tisočletju.
A v drugič se oče marksizma v svoji prorokbi uračuna. V domala vseh državah se pojavi proti socializmu kot bodočemu vladarju Evrope ljut in močan nasprotnik. V Italiji fašizem, v Nemčiji narodni socializem, v Avstriji Heimatschutz, v Franciji ognjeni križi, v Angliji modre srajce, v Ru-muniji železna garda itd. Svet doživlja danes čudni prizor, da se bijeta na življenje in smrt sinova enega očeta, otroka zmaterializirane, razkristjanje-ne Evrope. Ljudstva slutijo, da bi svobodne in neovirane politične volitve morale uresničiti Markso-vo napoved proletarske diktature. Kjerkoli se pojavi kakoršenkoli nov fašizem, vedno spet je znamenje, da je stala država tik ob prepadu, v katerega jp boljševizem črez noč treščil nesrečno Rusijo.
V tej luči so fašizmi zdrav pojav. Vsaj v kolikor pomenijo za ljudstva trenutek pomisleka: nazaj v krščanski življenjski red ali naprej v mrtvilni, mir in pravico teptajoči komunizem? A fašizmi so prehodnega značaja, ker so zgrajeni na eni sami osebi, ki je jutri ne bo več. Raznemu pogledu ne uide, kako se narod Adolfa Hitlerja nahaja v nekaki omotici, h kateri je treba vedno novih injekcij, da se narod ne vzbudi v vsakdanjost. In kako je težko Mussoliniju, da mu danes znacionalizirana Italija jutri iztreznjena ne splava v socialistične vode. Vsi fašizmi bodo vsekakor slejkoprej končali v krščanstvu ali v boljševizmu.
Koncem konca ostaneta v svetu samo dva tekmeca za vlado in oblast nad ljudstvi: krščanstvo in socializem. A ta prelom tisočletja, ko začenja
Kitaiska še davno ni Jtbesiniia.
Pol leta je minulo od prvih japonsko-kitajskih spopadov. Ugoden trenotek je bila Japonska izbrala za svojo drzno potezo: Evropa je bila ne-edina in raztrgana, Amerika se je obotavljala posredovanja v zunanjem svetu, protikomunistična pogodba z Nemčijo in Italijo je pridobivala na ugledu. Abesinski slučaj je vrhuvsega pričal, da odločuje v moderni vojni tehnika pred številom vojakov. Tako je izbruhnilo na Kitajskem.
Japonci so bili nedvomno mnenja, da bodo v kratkem času zasedli najvažnejše postojanke kitajske države, odstavili vlado maršala Čangkaj-šeka ter razveljavili veliki vpliv evropskih velesil v Kitajski. Val zmagoslovja je šel po vsej Ja-i ponski, ko so japonske čete po trdi bitki zasedle Šangaj in drvele proti Nankingu, vse je pričakovalo kmalošnjega razrušenja kitajskega odpora. A tisti veliki japonski uspehi so do danes izostali. Japonci so razvili 5 različnih bojnih front, da od petih strani zasedejo kitajsko zemljo. V rokah pa imajo šele neznaten del ogromne države, medtem ko se že pojavlja prva bojazen finančnega značaja. Ali bodo japonske finance, ki so morale nositi že nedavni eksperiment Mandžukua, čvrste dovolj za nadaljno vojno? Rastoča japonska opozicija proti vojni s Kitajci to zanikuje.
Skrajno neugodno so se razvili odnošaji do velesil. Kar ni uspelo evropski diplomaciiji, je dosegla Japonska: Zahodna Evropa z Ameriko vred je danes strnjena proti njej. Amerika se mrzlično oborožuje, sovjetska Rusija posveča vso pozornost Daljnemu vzhodu. Medtem se kitajske čete zbirajo v južno-zahodnem predelu države, da strnjene odbijejo ypade prodirajočih Japoncev. Na svetovnem trgu pa se uveljav-I Ija bojkot japonskega blaga.
Danes je videz, da Kitajska najbrže n e bo delila usode Abesinije. Njen spor z Japonsko zadobiva eminenten mednaroden značaj. In velesile bi se na Daljnem vzhodu bržkone tudi vojaškega nastopa ne ustrašile. Izgleda torej, da se bo Japonska uračunila, kar bi bilo v interesu bodočega razvoja v svetu samo želeti.
Svet Zveze narodov se je zbral v stotič. A ni
bilo povoda za jubiliranje, ker je Zveza narodov danes vse prej kakor pa delilka pravice v med-1 narodnem življenju. Prva se ji je odmaknila Japonska, njej je sledila Nemčija in nato Italija. Pod njeno streho sta ostali samo še Francija in Anglija, kajti tudi Rusija ne smatra Zveze nikakor za to, ker bi po svojem statutu morala biti. Z Zvezo propada nada narodov na ohranitev miru in prihajajo časi, kot so bili oni pred svetovno vojno, ko po drugem mirovnem zasedanju v Haagu leta 1907 nihče ni več oviral nastajajočih vojnih taborov.
Kraljeva poroka v Egiptu. Mladi egiptovski kraj Faruk se je minuli teden poročil z Farido Zulifi-karjevo, hčerko višjega egiptovskega sodnika. Poroko so oznanili s 101 streli iz topov, nakar se je vršil poročni obred najprej po mohamedanskem načinu, ko sta kralj in nevestin oče brez neveste podpisala zakonsko pogodbo. Nato se je kralj podal med diplomatski zbor in sprejemal častitke in darove. V Kairu samem so se vršile na ta dan ogromne manifestacije, kraljevo palačo pa so ob-
| zavzemati dosedanji prostor liberalizma in kapitalizma njegov naslednik socializem, da se on pomeri s krščanstvom, se ne more izvršiti mirnim potom. Kajti tudi v svetu duha in misli se spremembe ne vršijo brez trenja in težkoč. To nazorno dokazuje današnja Španija in zanjo jutri še druge države. Saj so Rusija in Španija, Nemčija in Italija samo kosi ene in iste — Evrope.
Tako razumemo, zakaj sivolasi poglavar na pre-i stolu sv. Petra danes tako mrzlično hiti s svojimi ! navodili in opomini. V svoji očetovski skrbi je po-[ doben skrbnemu gospodarju, ki pred zimo zorje in razgrne svoje njive, da bo zimski mraz zrahljal njegove brazde in jih pripravil, da bo vigredno seme dobro kalilo, v poletju dobro cvetelo, v jeseni pa nosilo prepotrebni vsakdanji kruh. ro.
legale velikanske množice in vzklikale mlademu kralju in kraljici. Zvečer se je egiptovska presto-lica zavila v čarobno razsvetljavo. — Poroka je ! hkrati globokega političnega pomena, ker se je j kraljev ugled po nevesti-meščanki med preprostim I ljudstvom silno dvignil.
V Španiji se bijejo pri Teruelu, ki je še vedno v rokah rdečih. Napade so otvorili Francovci in so dosegli že nekatere uspehe. Njihovi letalci so medtem bombardirali Barcelono, pri čemer je bilo veliko mrtvih in ranjenih. Na madridski fronti nič novega. Republikanska letala so bombardirala Salamanco. Splošna sodba je, da spadajo zračni napadi z bombami med najstrašnejša sredstva moderne vojne.
Francoska vlada brez komunistov. Chautemps je sestavil novo vladu^brez komunistov. Nosi pa vseeno še socialističen značaj. Izgleda, da se hoče otresti velikega vpliva, ki ga ima na francosko notranjo politiko sovjetska Rusija. Dveletna preizkušnja, ko je Francija bila pod gorjačo komunističnih agentov, gre morda h kraju. Komunisti so napovedali novi vladi najostrejši boj in ga bodo vodili s štrajki in vedno radikalnejšimi social-no-političnimi zahtevami.
Rumunija pred težkimi časi. Kralj je odredil za začetek marca parlamentarne in senatne volitve, ki jih izvede vlada min. predsednika Goge. Vse politične stranke živahno pripravljajo volilno borbo. Sporazum kujejo liberalci, železna garda, kmečka stranka in stranka prof. Jorge; opozicija bo nastopila z najostrejšimi očitki, češ da vlada tepta ustavo in zakone. Volilni boj bo hud in sila oster. A vlada si bo nedvomno znala skovati potrebno večino v bodočem parlamentu. Njeni proti-židovski ukrepi so med ljudstvom našli globok odmev, ki ne ostane brez vpliva na volilni izid.
Anglija in Irska se ne moreta znajti. Med Irsko in Anglijo so se pričeli minuli pondeljek razgovori, ki naj bi dovedli do prijateljskega sporazuma obeh držav sosed. Pojavile pa so se izredne težkoče, katerih ne bo lahko premostiti. Irska zahteva združitev vsega irskega ozemlja, tudi severne Irska, ki stoji močno pod angleškim vplivom. Zato je Irska pripravljena, da se pridruži angleškemu obrambnemu načrtu. Nadalje zahteva Anglija odplačevanje obresti in dolgov, zakar tirja Irska odpravo visokih angleških carin na irsko blago. Zaenkrat prekinjena pogajanja se bodo verjetno kmalu nadaljevala.
Nemci v Čehoslovaški. Justični minister Derer je podal zanimive izjave o nemški manjšini v čehoslovaški. Od 8,231.000 volilcev v državi se je izjavilo za Henleina, vodjo radikalnega nemškega krila, 1,249.000 oseb, dočim se je 605.122 Nemcev izjavilo za sodelovanje s čehoslovaki. Ta tretjina nemškega tabora je za Čehe in državo važnejša od ostalih dveh tretjin. Vlada nemških aktivističnih strank ne sme nikdar potisniti na ljubo Henleinu ob stran, marveč mora omogočiti, da si pridobijo še toliko pristašev, da bodo tvorile večino Nemcev. To bo vlada tudi storila s tem, da bo Nemcem dala ravnopravnost v vseh zadevah javne uprave.
Dr. Stojadinovič pri Hitlerju in v središču nemške težke industrije. V Berlinu je bil šef jugoslovanske vlade sprejet tudi od kanclerja Hitlerja in se z njim dalje časa razgovarjal. Prisotnim jugoslovanskim časnikarjem je Hitler izjavil med dru-
gim, da želi močno, veliko in svobodno Jugoslavijo. Na povratku iz Berlina si je Stojadinovič o-gledal velike Kruppove tovarne v Essenu, Solve-nu in Diisseldorfu, kjer so mu priredili navdušen sprejem. — V zvezi z obširnimi članki o Jugoslaviji v nemških listih in revijah povodom obiska min. preds. Stojadinoviča se je mnogo komentiralo dejstvo, da so se vsi ti članki skrbno izogibali i-mena Slovencev in slovenske dežele.
Avstrija pripravlja zakon za inozemce, po katerem bo moral vsak inozemec v državi po treh mesecih zaprositi za dovoljenje nadaljnega bivanja v državi. Posebno dovoljenje bo potrebno, če bo inozemec hotel nastopiti kakoršnokoli službo ali živeti od podpore ljudi, ki niso dolžni ga podpirati (politični begunci). Tozadevne prošnje se bodo vlagale pri okrajnih glavarstvih, reševal pa jih bo dež. glavar.
O izgonu avstrijskih državljanov iz Jugoslavije
piše beograjsko vladno glasilo tole: Avstrijsko časopisje je zagnalo velik krik radi izgona nekaterih avstrijskih državljanov, ki so se pregrešili proti načelu gostoljubnosti. Izgnani so bili večinoma pripadniki plemstva, ki se niso mogli uživeti v nove razmere. Oni so v naših krajih razvijali agitacijo za Habsburžane in so govorili svojim somišljenikom, da se bodo naše slovenske pokrajine odcepile od Jugoslavije, ako pride na prestol Avstrije Oton. Vodja tega pokreta je bila baronica Pacher. Preiskava še ni končana, a izgnanih bo še več avstrijskih državljanov.
To in ono. Madžari so zastražili mejo, ker se bojijo rumunskih Židov. — Rumunski notranji minister Micescu potuje v kratkem v Pariz. — Velike priprave vršijo v Rimu za sprejem kanclerja Hitlerja. — V februarju bo baje v Bruslju gospodarski sestanek velikih evropskih držav. — Italija je imela koncem minulega leta 43 in pol milijona prebivalcev. ■— Jugoslovanska kraljica Marija je odpotovala s kraljevičema Andrejem in Tomislavom v London. — Ameriška poslanska zbornica je z veliko večino sprejela obrožitveni načrt. — Bivši abesinski cesar bo v kratkem igral vlogo v filmu iz abesinskega življenja. — Avstralija praznuje ISOletnico politične samostojnosti. — V zavodu sv. Hijacinte v kanadskem Ouebec-u je izbruhnil požar, pri katerem je zgorelo 47 otrok. -Južno-ameriška država Ecuador izganja Žide. -Med USA in Mehiko je izbruhnila resna carinska j vojna. — Amerika namerava graditi ladje s pre- | ko 40.000 ton in topovi kalibra 45 cm. — Udoma- i čile so se radio-vojne v zraku. Radio-oddajne postaje posameznih držav podčrtavajo mednarodne napetosti z ostrimi izpadi. Najnovejša radio-vojna je med Japonci in Kitajci. — V ledenem morju plove 8 ladij sredi ledu v gotovo smrt. Gre za sovjetske trgovinske ladje, na katerih krovu je okroglo 1200 ljudi; ladje je objel ledeni oklep in jih žene proti severu. V tem delu zemlje vlada sedaj temna noč.
Razcepljenost Nemcev v Jugoslaviji
Nemci v Jugoslaviji so razdeljeni v tri tabore: Švabsko-nemška kulturna zveza (Dr. Kraft), dr. Awender-jeva zveza obnovite-1 j e v (Erneuerer) in mladonemško gibanje dr. Nikolaja Hasslinger-ja. Dočim je narodno-soci-alistični vpliv pri prvih dveh več ali manj očiten, skuša dr. Hasslinger pod geslom „Vse za kralja, narod in očetnjavo!“ družiti pozitivno lojalnost
Podlistek
Juš Kozak:
Beli mecesen.
(35. nadaljevanje.)
Otrok se igra pri vodi. Po kameniti stezi prihajajo trudne žene. .Žaklje nosijo. Mlinsko kolo se enakomerno vrti. On pa leži za mlinom v gozdu in posluša. Tam doli je on, njegov sin. Razločno ga vidi sredi vrtička pred hišo. Ribe lovi.
Martin je postajal vedno bolj zamišljen. 1 ako se je uživljal v sanje, da so prijatelji zaman prisluškovali, kdaj se bo zopet oglasila njegova puška. Kadar se je spuščal po stezi navzdol, je že menil, da ga zagleda. V ušesih mu je lopotalo mlinsko kolo. Ko pa je stopil v gozdno tišino pred kočo, je povesil oči. Tako daljna in tuja je bila ta predstava, da ni mogel verjeti v resničnost.
Katarina je našla svojo srečo. Bojazen, da bi izgubila Martina, je izginila. V kočo ji je sijalo solnce.
Ko pa ji je nekega večera Martin razodel svoje misli, ni mogla spati vso noč. „Jaz bi bila zadovoljna s streho iz lubja. Tako še nisem bila nikoli srečna. Ampak on bo nesrečen, če ne bova imela mlina. On ... Martin ...“ Proti jutru se je odločila. „Mora ga imeti! Mora!“
Čez dan je sedela pred kočo in držala roke v
napram kraljevini Jugoslaviji z zvestobo nemški narodnosti. Op. ur.
VPD. Cepitev naše narodne skupine v Jugoslaviji že od nekdaj obžalujejo vsi, ki se zavedajo odgovornosti. Opetovano so poklicani in nepoklicani skušali premostiti nasprotja in vsa tri gibanja združiti. Vendar trajajo nasprotja, če jih nočemo imenovati sovražnosti — kajti to ime zaslužijo, ker je prišlo ponekod že do divjih pretepov med nasprotniki — naprej in se v zadnjih mesecih v ostrini in nestrpnosti le še stopnjujejo, kot to dokazujejo številne izjave na zborovanjih in v listih.
Morda se baš zaraditega resni nemški možje Jugoslavije trenutno trudijo za notranji mir. Doslej sporazum še ni dosežen, pač pa je sklenjeno premirje.
Izvenstoječi se mora vprašati, kako je to mogoče, da naši Nemci, katerih je v Jugoslaviji o-kroglo 800.000, niso v enem taboru. Ta obžalovanja vredna cepitev ima za posledico, da ne zavzemamo položaja, kakoršnega bi po naši inteligenci, pridnosti in gospodarskih uspehih zaslužili. Kolikrat smo slišali v zadnjih dneh: Ja, če bi bili ena narodna družina, potem bi lahko predstavljali v državi važen faktor, še več, bili bi lahko most med nemškimi državami in Jugoslavijo in vrhu-vsega bi vršili delo v službi miru vse Evrope.
Najprej vprašajmo, kako je prišlo do cepitve. Po svetovni vojni so stopili na čelo nemškega gibanja dr. Stefan Kraft, dr. Georg Grassi in Josef Menrath starejši. Organizirali so naše Nemce, ustanovili Švabsko-nemško kulturno zvezo, nemško stranko ter zgradili nemško zadružništvo. Vodilne osebnosti so obvladale po zaslugi notranje discipline in skupnega nazora, ki je bil nazor vseh Nemcev, celokupno kulturno politično in gospodarsko življenje.
Notranja enotnost nemštva v Jugoslaviji je držala skoroda 15 let. Nato pa so se pojavili od zunaj in znotraj vplivi, ki so skupno naziranje uničili. Vrhutega so vstala poleg čisto gospodarskih vprašanj, ki so šla v visoke denarne svote in prinesla velike izgube, vprašanja nove generacije. Dr. Kraftova smer je tod odpovedala.
In ker je nezadovoljstvo naših podeželanov naraščalo od dne do dne in se zadeve tu in tam niso več dale urediti s samimi besedami, sem ustregel želji svojih prijateljev in se kot švabski kmečki sin postavil na čelo mladonemškega gibanja. Storil sem to rad in sem tirjal v kulturni zvezi da-lekosežne preosnove. O tem pa niso hoteli slišati. In ker smo Mladonemci na naših zahtevah vztrajali, so nas izključili.
Mi Mladonemci smo zapisali na svoj prapor: Vse za kralja, narod in očetnjavo! Zaradi tega gesla nas v tu- in inozemstvu sovražijo. Ne razumejo naših namenov in jih nočejo razumeti. Ja, govorili so celo: Nemec, ki podpira jugoslovansko vlado, more biti samo izdajalec!
Proti takim sumničenjem se sploh nismo branili, sklicevali pa smo se na druge nemške narodnostne skupine, ki so se političnega aktivizma posluževale z uspehom. Pri tem predvsem mislimo na sedmograške Saksonce, ki so ta aktivizem izvajali še v predvojnem času, na nemški aktivizem v baltskih državah in kočno na veliko aktivistično gibanje v Čehoslovaški, ki danes druži tri nemške stranke v vladnem taboru. Da nam je praktično sodelovanje, ki beleži uspehe, potreben posebno v kulturnem pogledu, ve vsak otrok. Pri tem mislimo najbolj na primeren podvig nemškega šolstva in prosvete.
naročju. Pogled se je izgubljal v solnčnih ilisah v gozdnem pokoju.
„K staršem bi šla...“ Zdrznila se je. „Ne, tja ne morem." Pred očmi je vstajala Balantova podoba. Še enkrat se je tiho oglašalo. Zalesketalo se je srebro. „Ne, ne, Martin noče, noče," se je upiralo. Izza grmovja je pogledalo solnce, kakor bi prisijal človeški obrazek. Spomnila se je njegovih besedi: „V nedeljo bi sedeli vsi skupaj na klopi pred hišo.“ Vedno stras-tneje se je oklepala misli: „Balant bo dal... Prosila bom. Potem nikoli več.“ — „Kaj boš prosila, denarja je nagrabil v izobilju. Mladost ti je vzel. On mora, mora dati!"
Misli so jo ujele. Ko se je znočilo, se je zganilo. Martin se je vrnil ter jo čudno pogledal. V očeh ji je plamtelo, hitreje je hodila.
„Kaj ti je, Katarina?"
„Če pojde po sreči," se je smehljala, „bova drugo spomlad že mlela."
Neverjetno je zmagal z glavo. „Ne bo nič. Grži-na je bil pri vodi, je trem odpovedal."
„Tiho bodi, Martin," je dejala. „Kam pojdeš jutri?"
Pogledal je. „Zakaj vprašuješ?"
„Kar tako!"
„Nemara me ne bo zvečer nazaj. Pod Skuto je : lepa stara koza. Pojutrišnjem bodo lovili. Eno uro ; preden pridejo, bo moja."
i Nič ni odgovorila. Martin je odšel na vse zgo-j daj. Prisluškovala je. Visoko gori v stenah se je 1 oglasilo ukanje.
Če smo doslej bavili s smerjo dr. Kraftovo in mladonemškim gibanjem, je treba za celotno sliko omeniti tudi takozvano gibanje obnoviteljev (Er-neuerungsbewegung). Vodi ga dr. Awender, pripadajo mu mladi ljudje, ki nedvomno dobro mislijo, a skušajo udomačiti v Jugoslaviji tuje nazore. Na tem se morajo razbiti. Če smatramo narodni socializem za rajhovsko nemško zadevo, fašizem za italijansko, potem ne moremo ne enega in ne drugega uvajati v Jugoslavijo. Tu je treba voditi domačo politiko. Končno je to gibanje pogrešilo, ker se je zvezalo s popolnoma nedomačim Ljoti-čevim gibanjem, s katerim ga druži samo proti-židovstvo. Med dr. Awenderjem in dr. Kraftom je nedavno prišlo do premirja za dobo pol leta.
To premirje, kot je neznatna rastlinica miru, vzbuja nado, da morda le pride med posameznimi smermi do enotnosti. Mladonemško gibanje se je iz sebe izjavilo, da ugodi potrebi pomirjenja, da hoče preprečiti vse, kar podpira bratovski prepir, in podpirati, kar bo služilo zopetni upostavitvi skupnosti Nemcev v Jugoslaviji. A svojih načel ne bo opustilo, marveč le še bolj sledilo paroli: Vse za kralja, narod in očetnjavo.
Dr. Nikolaus Hasslinger, Beograd, (prezident mladonemškega gibanja v Jugoslaviji).
Ljudje druge vrste.
Dunajski list „R e i c h s p o s t“ opozarja dne 19. januarja na neki nedostatek, ki je nastal iz ureditve glavnih šol. L. 1934 se je vpeljal novi šolski red, ki določuje otrokom 4 leta ljudske in 4. leta glavne šole. Koder je pač mogoče. Imamo glavne šole v Celovcu, v Borovljah, v Pliberku itd. V teh šolah se v četrtem letu določi, kdo je zrel, da prestopi v silno pomembno otroško vseučilišče glavne šole. Kdor je manj nadarjen, se v to svetišče ne pusti, tisti mora vstopiti v takozvane sklepne razrede — „Abschlussklassen“. „R e i c h s p o s t“ piše, da teh otrok iz sklepnih razredov nihče v delo ali uk ne sprejme, in le-ti mladi ljudje ostanejo nezaposleni. Resnica je pa taka, da je veliko izbornih delavcev in gospodarjev, ki se za Ijudsko-šolske knjige niso dosti zanimali. Torej postane takšno porivanje v sklepne razrede kazen za vse življenje in madež, ki visi na dotičnem otroku za vse življenje.
Dunajski šolniki si zdaj prizadevajo pregovoriti obrtnike, da bi sprejemali v uk tudi učence iz sklepnih razredov. Mi koroški Slovenci imamo pri tem še drugo pritožbo. Slovenski otrok v Pliberku, v Velikovcu, v Borovljah, v Beljaku je zaostal, ker poprej šolski pouk ni bil na mestu, ko se je otrok učil samo nemški in se je materina beseda zaničevala. Vsled tega se slovenski otroci često porivajo v sklepne razrede. S tem se jim bodočnost zapira in onemogoči, doseči kako primerno mesto. Slovenski otrok je oa le bolje izobražen kakor nemški, ker zna dva jezika, zna navadno boljše pravopis in računanje. Samo gobezdati ne zna kakor nemški, ker ni bil v otroškem vrtcu in ker se jezikovno ni izobraževal. Naj se pogleda v sklepne razrede pri naših glavnih šolah! Skoroda sami slovenski otroci so tam in po tem redu so označeni kot manj zmožni. Kmečko ljudstvo ni manj zmožno za plačevanje davka, ki šolo vzdržuje, a koristi od šole ne sme imeti.	V- P-
Nato je zaprla kočo in odšla. Dospela je do tunjške cerkve. Vrata so bila priprta, nikogar ni bilo v cerkvi. Zadaj pri vratih je postala. Uprla je pogled v oltar in prosila: »Pomagaj mi!"
Previdno je zapustila cerkveno dvorišče in se spuščala med leščevjem. Kadar je začula človeka, se je skrila v grmovju.
Pred krčmo se je potuhnila v mejo. Mrtvaška tišina krog hiše. Vrata zaprta. Čakala je. Hlapec je leno prihajal čez vrt in izginil na Skednju. Stara mačka si je lizala šape v senci.
Zaškripalo je v dvereh. Malomarno je stopila dekla na prag, zazdehala in odšla ob njivi. Tedaj je Katarina vstala.
Maček se je dvignil in naježil hrbet. Hitro je vstopila in prisluhnila Nikogar. Iz sobe je prihajalo zamolklo sopenje. Odprla je vrata. Stala je pred njim. Hotela je pasti na kolena. „Za mlin mi daj," bi zakričala.
Toda beseda ji je zastala. Balant je gledal izbuljeno, ustnice so se mu tresle, roka je segala po palici.
V Katarini je zavrelo. Planila je k njemu in hotela odpreti omaro v zidu. Nečloveško je zahropel. Uzrla je srebro. Zgrabil jo je za roke in hreščal. Pene so se kazale na debelih ustnicah.
Po tleh je zažvenketalo. Iz jerbasa se je usulo. Krčevito so jo oklepali njegovi prsti.
Zarjovel je in se hotel dvigniti. Pa mu je glava omahnila, grčanje se je trgalo v prsih, roke so postale mrzle.
(Dalje sledi.)
Domače novice
50 letnica Einspielerjeve smrti.
Pred meseci smo se spominjali očeta Andreja j povodom stoletnice njegove nove in petdesetlet- j niče njegove zlate maše. V letošnjem januarju pa ! praznujemo petdesetletnico Einspielerjeve smrti. Prav je tako, da se vedno spet spominjamo njega, kateremu naše slovensko ljudstvo na Koroškem tolikanj dolguje.
Einspieler je za Ahacljem, Jarnikom, Majarjem in z Janežičem ter Slomškom med prvimi budi- , telji narodne zavesti koroških Slovencev, če bi ! naš narod ne imel pred stoletjem tega nadvse žilavega in jeklenega slovenskega duhovnika, ki je prvi naš šolnik, govornik, urednik, politik in poleg Janežiča in Slomška med prvimi glasniki slovenske kulture na Koroškem! Nam potomcem se zdi Einspieler dar z neba. Njegova doba je doba prodirajočega nemškega nacionalizma, ki na svoji poti k dozdevni svetovni slavi tepta in ruši pravico vsakogar, kdor se mu ne upa postaviti po robu. ■ Res je, da je nemški nacionalizem nehote mnogo doprinesel h probuji slovanskih narodov nekdanjega cesarstva. Res pa je še bolj, da so bili ti narodi kljub svoji volji do življenja na milost in nemilost predani prodirajočemu liberalnemu nemštvu, če jim niso stali na strani voditelji in jih budili k obrambi starodavnih verskih in narodnih vestinj. Brez Andreja Einspielerja bi mi koroški Slovenci ostali neoblikovana, brezbarvna in docela brezpravna masa in bi ob prvem sovražnikovem naskoku postali nasprotnikov vojni plen. Danes že bi se v upravičenostjo šopirili na naši lepi zemlji tujci-protestanti, domači rod pa bi tlačani! in služil kot predmestni proletarijat.
Neverjetno vsestranski je bil Einspieler kot narodni delavec. Kot stolni kaplan v Celovcu ustanovi leta 1948 prvo osrednjo slovensko organizacijo, stalno obvešča javnost o našem vprašanju potom slovenskega in nemškega časopisja, urejuje od leta 1852 do 1855 „Š o lske-g a p r i j a t e 1 j a“ in nato do 1883 „S 1 o v e n s k e-g a prijatelj a“, ustanovi 1852 skupno s Slomškom in Janežičem Društvo sv. Mohorja, ki se leta 1860 pretvori v cerkveno književno bratovščino. Od leta 1861 do 1863 izdaja Einspieler list „Stimmen aus Innerosterreic h“, v katerem se krepko poteguje za narodne slovenske pravice, od 1865 do 1867 izdaja političen list „S 1 o v e n e c“, ustanovi 1871 slovensko politično društvo „T r d n j a v a“ in leta 1882 politično glasilo koroških Slovencev „M i r“, ki izhaja celih 38 let. Z Andrejem Einspielerjem pridejo leta 1863 po 450 letih koroški Slovenci vnovič do zastopstva v deželnem zboru.
To je ogrodje Einspielerjevega delovanja, ki se razteza skozi celih 42 let. A kdo preceni Einspielerjevo nezmagljivo vero v sveto pravico slovenskega naroda, njegov brezprimerni idealizem in njegovo neverjetno marljivost!
Par mesecev pred svojo smrtjo, povodom svoje zlate maše, je Einspieler govoril koroškim Slovencem svojo oporoko, ki naj bi baš v naših dneh stalno lebdela pred našimi očmi. Tako je dejal oče Andrej:
..Slovenci, bodite verni, ostanite zvesti katoliški cerkvi, rimskemu papežu, naj pride, karkoli drago! Vera je podlaga sreče za vsakega človeka, pa tudi za vsak narod. Narod brez vere ne more biti stalno srečen. Slovenci, ostanite pa tudi zvesti svojemu maternemu jeziku, slovenski besedi! — Ostanite Slovenci, zvesti Slovenci do smrti! Naj nas nasprotniki psujejo, naj nas ometavajo z blatom ali napadajo s kamenjem — vse zastonj, mi smo in ostanemo Slovenci! Za vero katoliško in materni jezik sem jaz delal in trpel celo svoje življenje. Zato ne zaslužim nobene hvale in zahvale, to je bila moja, to je vsakega Slovenca sveta dolžnost!"
Šolske težnje jugoslovanskih Nemcev. Zadnja številka „Gottscheer Zeitung" prinaša osnutek ureditve šolskih razmer nemške narodne manjšine v Jugoslaviji, predan v januarju 1936 min. preds. dr. Stojadinoviču. Prvi del uvodno predvideva manjšinske šole za otroke nemške narodnosti. Narodnost otrok se določuje po družinskem jeziku, o katerem se izjavijo stariši pri vpisovanju otrok v šolo. V slučaju nepravilnih izjav starišev in pritožbe zastopnika države, ki je član vpisovalne komisije, odloči višja oblast. Učni jezik v 4 nižjih razredih ljudske šole je nemški jezik, v višjih Ijudsko-šolskih razredih se poučujeta zgodovina in zemljepisje v državnem jeziku. Šolski učitelji in nadzorniki morajo biti nemške narodnosti. Na državnih srednjih šolah 12 jugoslovanskih mest se uvede nemščina kot obvezen učni predmet za nemške otroke, ki hočejo biti sprejeti na zasebno nemško učiteljišče ali na visoke šole. Država podpre nemško učiteljišče z
letno denarno podporo. V občinah z državno in manjšinsko šolo se vodijo ločeni proračuni in u-prave. Nadzorniki nemških ljudskih šol morajo biti nemške narodnosti. Manjšina ima pravico ustanavljati svoje otroške vrtce in poučevati svojo mladino izven šole v zasebnih tečajih. Njeno učiteljstvo je združeno v svoji strokovni zvezi. — Manjšinsko glasilo še pripominja, da bi navedeni osnutek zamogel služiti kot podlaga za medsebojno ureditev manjšinskega šolstva Avstrije in Jugoslavije.
„tjber hundert Giftkrdten!" Pred mesecem je imelo koroško tiskovno društvo svoje zborovanje v Borovljah. Govornik g. Kogler je pred zbranim krogom razmotrival o nalogah katoliškega časopisja in nalogi katoliškega ljudstva napram katoliškemu tisku. Po razpravi je sledil živahen razgovor, v katerem poseže tudi mlad Slovenec z vprašanjem, kako je zadržanje tiskovnega društva napram koroškim Slovencem, ki ja imajo tudi svoje glasilo, kateremu se njegov katoliški in slovenski značaj res ne da oporekati. K besedi se nato oglasi sveški nadučitelj Waldhauser s sledečo krilatico: „Achwas! Zu un s nach Feistritz kommen iiber hundert die-ser Giftkrdten, wàhrend deutsche Z e i t-schriften àusserst s el ten anzutref-fen sind!“ — Na strumni učiteljev odgovor je naš rojak seve molčal. Mi smo mu za njegov molk od srca hvaležni in nas psovka nemškega gospoda nikakor ne vznemirja, četudi bi jo pred sodnijo bržkone nerad ponovil.
St. Kanzian—Škocijan. (Malo bilance o preteklem letu.) Letina je bila srednje dobra, pri ozimi celo prav slaba. Leta 1917 je dala škocijanska občina vojnemu žitnemu zavodu 8 vagonov žlahtnega belega žita, letos pa imamo prav malo kmetov, katerim ne bo treba kupovati kruha. Tujski promet ob Klopinjskem jezeru je bil razmerno dober. V sezoni je bilo povprečno 600 tujcev, prenočišč pa okoli 40.000. Pri „Obirju“ so volili „mis“, to je najlepšo žensko izmed letoviščarjev. Prvo nagrado je dobila neka Dunajčanka, za katero je njen mož pokupil največ glasovnic. Pametni in trezni možje pa so modrovali, da je najlepša ženska tista, ki ima lepo število dobro vzgojenih otrok, dekle pa ono, ki je nedolžno, ponižno, verno, ki uboga stariše ter jim ne dela sramote ii skrbi. Prav imajo. Najlepša in najdragocenejša ie lepota srca in duše. -— Nekaj fantov je bilo zaprtih zaradi hitlerjanstva. Sram bi nas bilo, če bi jih bili zaprli zaradi tatvine, pri političnih kaznih pa smo žalostni in nevoljni, ker spravljajo sebe, stariše in hiše v gospodarske neprilike. Počasi se bodo streznili in spametovali in je upati, da postanejo nekoč pridni gospodarji in družinski o-četje. Pamet je boljša kot žamet. Nesreča izvira iz tega, ker se naši ljudje najprej izneverijo veri in maternemu jeziku, se odtujijo domači hiši in postanejo navadno slabi gospodarji.
St. Egyden—Št. Ilj nad Dravo. Že odkar obstoji Lederhasova dvorana, se vršijo v njej razne veselice, bodisi ženitovanjske ali semenjske, in tudi društvene prireditve. Dolgo časa je bilo vse v miru. Ko pa je predlanskim hotelo logaveško društvo v dvorani uprizoriti igro „Na razvalinah življenja'1, so nočni tiči, ki menda niso daleč od novoustanovljenega Heimatkres-a in nemškega pevskega zbora, dvorano pomazali z blatom in gnojnico, na steni pa zamazali „Heil Starem...“. Lani je imel v dvorani Heimatkreis svoje plesne in druge vaje. Začetkom novega leta pa se je pričel istotam gospodinjski tečaj Prosvetne zveze. Običajno javno-upravni uradi tovrstno izobrazbo, ki je v veliko korist gospodarsko ogroženega ljudstva, podpirajo in omogočujejo. V našem slučaju pa se je zgodilo drugače: občinski urad je nenadoma kurjenje v dvorani gostilničarki prepovedal in jo pozval, naj zgradi dimnik, ki ga bo občina kolavdirala, nakar šele sme kuriti v dvorani. Vestnost občinskega upravitelja je nedvomno hvalevredna, izne-nadi pa osorni način prepovedi kurjenja, ko gre za slovenski gospodinjski tečaj. Ljudstvo pravilno stoji na stališču, da je treba občekoristne naprave podpirati in jih omogočiti, in sme to v prvi vrsti zahtevati od svojega občinskega predstojništva. Postave in oblasti so za to, da se omogoči splošni red in napredek. — V našem slučaju je gostilničarka odkazala tečaju prostor v hiši in je s tem zadeva vsaj zaenkrat urejena.
Glainach—Glinje. Iz naše farne kronike smo slišali, da smo se lansko leto nekaj poboljšali, ker je zopet bilo več zibelk ko krst. Rojenih je bilo 13, družini p. d. Motlnovo v Medborovnici in Ceži-novo v Glinjah, katerim je nemila smrt vzela komaj rojene otročiče. Poroki sta bili dvè. — V Medborovnici je pri cesti na Borovlje stara kapela, pravijo ji Pavličeva, menda je nedaleč od sedanje umrlo jih je 7, med temi 3 otroci. Hudo je zadelo kapele stala hišica, kjer sta bivala roditelja poznejšega škofa Peregrina Paulitsch. Mnogi Glinjča-ni in Borovčiči se še spominjajo, kako se je do svetovne vojne oziroma do konca iste delila v Glinjah in Borovljah po škofu Paulitsch-u ustanov-
ljena „talenga“ za reveže. Denar je šel z valuto, tudi kapela je začela razpadati. Po hvalevrednem prizadevanju nekaterih žen, ki so se trudile z zbiranjem prispevkov, je dobila Pavličeva kapela novo streho in tlak iz cementa, tako obnovljena in pobeljena je bila potem še lepo poslikana, in je sedaj lepša ko kedaj. Slikarska dela je izvršil slikar g. Valentin iz Struge v splošno zadovoljnost in to za prav majhno odškodnino. Bodi mu zato in vsem, ki so pomagali, da se ohrani spomenik velikega sina glinjske fare, izrečena prisrčna zahvala.
Greuth—Rute pri Želinjah. Gospod urednik! Sprejmite še od nas par novic. Lani so nas zapustili č. g. Schuster. Na njihovo mesto so prišli k nam za provizorja č. g. Holmar. Čuden utis so morale nanje napraviti naše šolske razmere. Naše Nemce lahko seštejemo na prste. Pretežna večina šolskih otrok je iz družin, v katerih govorijo lepo slovensko narečje. Kljub temu pa so lani v šoli odpravili Maklinov abecednik, tako da začnejo otroci že prvi dan z nemščino. Za krščanski nauk je bil uveden nemški katekizem. Lahko si predstavljate šolske uspehe otrok v šoli, ki s prvim dnem ukine družinsko vzgojo ter skuša vcepiti svoje nauke v jeziku, ki ga pismeno le malokateri pri nas obvlada. Novi dušni pastir so sedaj uvedli slovenske katekizme za slovenske in nemške o-troke. A to je nekaterim našim prenapetežem preveč in že izražajo svoje nezadovoljstvo ir za vsako slovensko besedo sumijo iredento. Stariši pa, katerim je dobra vzgoja otrok na srcu, se vprašujejo, zakaj vsaj v šoli ne preneha temna strast ponemčevanja.
Pod Kočno. (Suetschach—Sveče. — Ljudsko gibanje.) V naši župniji je bilo v preteklem letu rojenih doma in v celovški porodnišnici 14 otrok. Umrlo je 18 oseb, med temi 2 otroka. G. župnik so bili lani klicani k bolnikom 52krat. Sv. obhajil je bilo skupno 11.579. — Nezadovoljni smo z nerednim obiskovanjem nedeljske božje službe po šolski mladini. Iz vse župnije prihaja v nedeljah v cerkev komaj četrtina vseh šoloobveznih otrok. Na tem so krivi predvsem stariši in oni bodo tudi nosili za to največje posledice, ki ne bodo izostale. — V župniji Zavrh je bil rojen 1 otrok, 1 otrok je umrl, poročen je bil en par. V Svečah pa je bilo poročenih 8 parov. — Na šolo smo dobili novega, mladega učitelja. Prvo, kar je otrokom naročil, je bila prepoved, da medsebojno ne smejo slovensko govoriti. Zapreti! je otrokom vrhutega s kaznijo. —- Kako je z našo šolo, priča slučaj z Bistrice. Pred začetkom veronauka so g. župnik molili običajno slovensko molitev. Kar se med molitvijo o-glasi nekaj fantalinov in izzivaje moli nemško. Kam gremo?
Rinkenberg—Vogrče. Rad se človek spominja na minuli čas, bodisi vesel ali žalosten. Kako je bilo lani pri nas? Najprej se spomnimo naših rajnih. Pet se jih je poslovilo od svojih ljubih in sicer trije moški in dve ženski, medprvimi tudi Filipov oče, mož verskega in narodnega prepričanja ter ustrežljiv pomočnik pri živinskih boleznih. V živem spominu so nam Gašparjeva mati, ki so zapustili 6 otrok, od katerih so trije v Jugoslaviji v službah. Rajnim našim večni mir! — Rojstev smo imeli samo tri, ker je hudo za botre. Hop ojset! Pa se je razlegalo dvakrat po vasi. Voglova Micka, ki je neštetokrat nastopala na našem odru kot »nevesta", igra sedaj vlogo resne gospodinje na Škijasovem domu na Blatu. Drugi par pa sta bila naša Milka in Lojzej, ki sta ustanovila novo družinico. Pri obeh nevestah je domači moški zbor pel podoknico, nakar je bil povabljen k bogato obloženi svatovski mizi. Mladim parom mnogo sreče! — Trikrat so naši društveniki nastopili lani na odru, zadnjič , v igri „Pri kapelici". Jurček, ustvarjen za oder, je vzbudil največ smeha in ga še dolgo ne bomo pozabili. Tudi nekaj novincev je nastopilo z lepim uspehom. Otroci so nastopili v božičnem prizoru »Slava Bogu na višavah", ki je mnogo ganil do solz. Na praznik sv. družine pa smo imeli družinsko proslavo s pestrim sporedom ter obilno udeležbo. Zadovoljen se je predsednik ob koncu zahvalil govornikoma, udeležencem in deklamatorjem za njihov trud ter obljubil prihodnji sestanek za mesec februarij. Za pust pa menda pripravljajo Rinkolčani veselo »Poslednji mož‘r. Bomo videli, ali imajo korajžo. Vogrjani pa bodo vabili na igro »Dva para se ženita".
V par besedah. Izdani bodo z junijem kovanci za 2 S s sliko komponista Antona Brucknerja. — Po zadnjih podatkih šteje Jugoslavija 15 in pol milijona prebivalcev. Najmanj prirastka beleži Slovenija. — Landsmannschaft namerava v več krajih Koroške uprizarjati najnovejšo plebiscitno igro »Hiša v deželi", spisano od gornjeavstrijskega pisatelja Itzinger-ja. — V volšperski okolici v la-bodski dolini so lani izkopali zabojček kosti, o katerih so sumili, da pripadajo več otroškim skeletom, kar je seve dalo mnogo govoriti. Sedaj so dognali, da gre za ovčje kosti. — Iz cestne železnice je padla Katarina Sibitz iz Grabštanja in se težko poškodovala. - V noči na 14. januarja so
skušali neznanci izropati župnišče v Pokrčah, a so jih pravočasno odgnali. — V Pliberku je umrl znani mag. pharm. apotekar Ludwig Herbst. — V Rožeku so pokopali dr. Karla Kreppler-ja. — Na Krčanjah je umrl znani tkalec in krovec, 71 letni Jurij Rebernig. — Pri Goričah je skočil v Žilo posestnik Janez Enzi iz šmohorske okolice. — S križankami v listih se je hotel rešiti gospodarskega pogina mizar Janez Zeppitz s Proboja pri Žitari vesi. Sedaj mu je sodnija odmerila 2 meseca zapora. — Koroška gorska šola Sonntagsberg pri Št. Vidu ob Glini je v Londonu razstavila zanimive slike o svojem delovanju.
Naša prosveta
Oton Župančič — šestdesetletnih.
V	zadnjih letih minulega stoletja je vrt slovenske poezije pognal bujno cvetje. Njeni najlepši
cveti so vzklili iz src štirih mladih, bogonavdah-njenih pesnikov, iz src Dragotina Kette-ja, Josipa Murna, Ivana Cankarja in Otona Župančiča.
Danes živi od teh štirih glasnikov najlepše slovenske pomladi samo še pesnik Oton Župančič, kateri je praznoval 23. januarja t. 1. svoj šestdeseti rojstni dan. Od takrat, ko je izšla prva zbirka njegovih pesmi „Čaša opojnosti", bo preteklo prihodnje leto že 40 let. Od takrat, ko so prve njegove pesmi odkrile zdravja in poguma, velikih slutenj in skrivnostnih tajn polno pesniško dušo, od takrat do danes je naš narod preživel svojo doslej notranje in zunanje najbolj razgibano in najbolj usodno dobo. Kot še nikdar poprej se je naše ljudstvo poglobilo v svoje bistvo, se zamislilo in pokopalo v vse velike življenske probleme. V vrenju in trenju duš je naše ljudstvo iskalo svojo lastno podobo, pota in cilje. In si končno pričelo zavestno in z neodoljivo silo kovati svojo lastno usodo.
V	času velikih podvigov naroda na vseh življenjskih popriščih so se oči vseh Slovencev vedno spet ozirale v svojega od Boga navdahnjenega vidca-pesnika. Potolaži našo bolest! In v njem so se razbolela vsa slovenska srca. On pa je to slovensko bolest poveličal in ovekovečil v svojih bi-serih-pesmih. Reši nas dvomov in blodenj, pokaži pot naprej! Mislil je za ves narod, gube so mu razorale čelo. In vodil je svoj rod vse više in više navzgor v kraljestvo duha, radosti in harmonije. Z višin mu je razkazoval vse postranejše daljave, ga zopet družil v sebi sprtega v spoznanju resnice in lepote. Naš besednik, še spregovori! Tedaj je zanosno pokazal na moža vodnika, ki je hodil pred njim in je rekel:
Rod, veš še, da tvoj kralj je z ognjem
kronan bil,
in da nihče iz rok mu žezla ni izvil? In da za vse, kar je razgrnil Bog ljudem sveta, za polje, goro log, za zver in dušo pravda še, še teče in vsa vroča vre?
Joško.
Oton Župančič je nedvomno največji dosedanji slovenski pesnik. Mojster je slovenske besede in slovenske notranje moči. Njegova velika pesniška dela so zbrana v zbirkah „čaša opojnosti", „Cez plan", ..Samogovori" in „V zarje Vidove", mladini je poklonil ..Cicibana" in „Sto ugank", vrhuvsega pa se je uveljavil tudi kot dramatik ter še posebno kot mojstrski prevajalec del svetovnega slovstva. Slavljenec je še danes neumorno delaven in je dramaturg slovenskega gledališča v Ljubljani. Tam so pred leti gostovali naši Šentjakobčani z „Miklovo Zalo* in šteti si smejo v ponos, da se je veliki slovenski genij izredno laskavo izrazil o njihovem nastopu. Morda bo imel naš list v kratkem priliko, da priobči krasne spominske besede, ki jih je zapisal Oton Župančič šentjakobski igralki Miklove Zale.
Tako je prav! Iz kraja V. nam poročajo, da se je tamošnja mladina enodušno odrekla običajni pustni prireditvi z godbo in plesom. Zbrala se bo na svoji oderski prireditvi, poklonila čisti dobiček za reveže občini in se razhajala trezne, jasne glave. Naj bo vzgled vsem drugim!
Tebe, kmečka žena, občudujem! Mesečnik „K m e č k a žena" ima v zadnji številki na uvodnem mestu prisrčen slavospev kmečki ženi, ki poje med drugim:	Kaj bi bila brez tebe, verna
kmečka žena, naša domovina, naša slovenska zemlja? Groblja brez cvetja, trta brez grozdja, drevo brez sadov. Mraz bi jo uničil, če ne bi imeli tvoje ljubezni, ki jo varuje in ogreva. In vendar, kakor si večkrat zaničevana in teptana! Zasramujejo te, ker je preprosta domača tvoja beseda, ker tvojo glavo pokriva navadna ruta, ker ti sije z obraza skrb in trpljenje. Po zunanjosti ter sodijo, v tvoje srce, polno bogastva in miline, ne vi-
, dijo. Ko bi jim bilo spoznati tvoje srce, razumeti skrivnost tvoje duše, bi te vsi spoštovali in te radostno in hvaležno pozdravljali, lepše ko tedaj, ko je divjala svetovna vojna in so te tudi izobraženi ljudje nagovarjali z naslovom: gospa, in te prosili kruha. Tedaj so tudi bogati ljudje spoznali, ! da je veliko tvoje dostojanstvo in poslanstvo, kmečka žena!
V nedeljo 6. februarja v Št. Ilj! Lepo in dostojno i hočejo dekleta kmetijsko-gospodinjskega tečaja j pod vodstvom gčne Hartmann-ove zaključiti svoje izobraževalno delo. V nedeljo 6. februarja prire-! dijo v prostorih pri Lederhasu od 8. ure zjutraj do 6. ure zvečer razstavo kuharskih izdelkov in ročnih de!. Popoldne ob 3. uri pa v dvorani zaključno prireditev z ljubkimi otroškimi in dekliškimi prizori, petjem, deklamacijami, tamburaši in nagovorom. Rožani onstran Drave in vi ob Dravi in jezeru, prihitete na prireditev vrlih obdravskih deklet !
i
Podjunčani! 20. februarja v Šmihel! Na to ne-
! deljo bo pri Šercerju velika podjunska prireditev, ki zna postati po svoji zasnovi in pestrem spore-I du ena najlepših tovrstnih prireditev ter bo ne-! dvomno tekmovala z boroveljskim nedavnim koncertom. Nastopili bodo moški in mešani zbori z I umetno in narodno pesmijo. Okoliška društva pro-i simo, naj ta dan posvetijo našemu koncertu.
Furnitz—Brnca. Na Svečnico 2. febr. priredi društvo „Dobrač“ ob pol 8. uri zvečer pri Pran-garju v Zmotičah vesel večer s petjem, deklamacijami in burko „Tetka na konju". Vsi prijazno I vabljeni!
i	Glainach—Glinje. Lepo smo praznovali v društ-
! vu naše družine. Do 80 oseb se nas je zbralo v i župnišču. Uvodno je predsednik g. Oraš govoril | o pomenu družine v sedanjem času, nakar je sle-| dilo petje mešanega zbora, otroške deklamacije, i govor č. g. župnika o kvarnih vplivih naše dobe I in ker se navzočim le še ni mudilo domov, je spet j sledilo veselo petje otrok in odrastlih. Končno pa I smo vsi odpeli našo himno „Nmav čriez jizaro". Udeleženci so izrazili željo, da bi se še večkrat znašli na tako lepem popoldnevu, ki dviga duha in blaži srce.
Gospodarski vestnik
O konzerviranju mesa. Meso lahko konzerviramo na dva načina. Nam vsem znani način je sušenje. Pri tem je važno, da se držimo pravil. Dobro je najprej, če pustimo meso v začetku viseti brez dima, nadalje je topel dim boljši od mrzlega. Sušilnico moramo večkrat dobro prezračiti, v pretopli sušilnici začne od mesa kapati in postane slanina žarka. Predolgo naj meso ne visi v sušilnici. Klobase samo 2 do 3 dni, manjši meseni kosi 1, večji 2 do 3 tedne. Dobro posušeno meso ima lepo svetlo-rujavo barvo in je suho. — Drugi način konzerviranja je v tem, da pripravimo iz mesa jedila in jih hranimo v posebnih dozah. V dozah lahko hranimo tudi surovo meso, izven telečjega. Pri tem je važna pravilna in snažna priprava jedil. Kuhana ali pečena ter dobro shlajena jedila denemo v doze, prilijemo nato kostne juhe, da je doza polna, in dozo s posebno pripravo nepredušno zapremo. Nato postavimo doze v velik lonec ali kotelj z mrzlo vodo, vodo segrejemo in pustimo doze do 3 ure v vreli vodi. Voda mora doze pokrivati. Nato jih v mrzli vodi ohladimo, z mehkim papirjem dobro osnažimo in shranimo na suhem. Meso v dozah lahko pustimo v dozah več mesecev. Pripravno je za gospodinjo v poletnem času, ko ima le malo časa za kuho. V najhujši sili lahko vzame sem in tja eno dozo, pogreje skoro gotovo meso, pripravi samo juho in prikuho, pa ima z malim trudom pripravljeno dobro južino. Velike važnosti je konzerviranje mesa v slučajih zasilnega klanja. Tedaj gospodarji često ne vedo, kam z mesom. Ob hudi vročini sušenje ne pride v poštev, prodati ga za primerno ceno je težko. Če ga takoj konzervira v doze, utrpi le malo izgubo. Kakšno meso konzerviramo? Surovo, kuhano in ' pečeno. Pečeno se po navadnem receptu hT o, a na lahko speče, do dobi rujavo skorjo. V doze spravljajo tudi jetrne in druge klobase. — Konzerviranja se bo treba resno oprijeti, ker nam bo nedvomno v veliko korist.	P- P-
O pitanju krav. Stare, mršave krave se ne dajo opitati, ker se naleže ,sama mast. Ker tudi nimajo stare, pitane krave dobre cene, je prodaja nepi-tanih umestnejša. Kako je s pitanjem mladih krav? Tudi tod je treba previdnosti, ker običajno nini -mo dovolj lastne pitalne krme. Najboljša moč m krma sestoji iz 4 do 5 kg slame, 30 do 50 kg ki ,G pese ter do 4 kg žitnega zdroba in oljnatih tro, i : Kdor nima vsaj pretežnega dela tovrstne krme sam, naj se s pitanjem raje ne ukvarja.
Beljaški trg minulega tedna: Krompir 12—16, karfijol 60—100, koleraba 50, česen 80—1.20, belo zelje 40, modro 40, kislo 60, hren 1.50—3.00, peteršilj €0, redkvice 10, repa 10—15, pesa 40—50, kisla repa 40—50, endivija 12—15, špinača 1.20 do 1.40, čebula 40—50, izluščen bob 50—70, grah 84 —1.30, leča 58—1.50, jabolka 40—60, hruške 70,
| izluščeni orehi 3.40, neizluščeni 1.00, posušene slive 1.20, goveje meso 2.40—3.00, telečje 2.00—3.40, svinjsko 2.00—3.20, prekajeno meso 2.40—3.80, prekajena slanina 2.80—5.50, sirova slanina 2.40 do 2.60, kanuni 4.00—4.40, gosi 3.00—3.20, race 3.00—3.50, jajca 20—22, svinjska mast 2.60—2.90 S | za kg.
Listnica uredništva. G. V. G. Knjigo sprejeli, a bi imeli s priobčitvijo težkoče. Hvala za pozor-; nost! — G. O. I, Hvala za laskavo priznanje! A 1 nazlepša hvala in zahvala je v širjenju našega : glasila. — G. F. K. in drugi. Nepredvidene težko-I če so zapoznile dotiskanje nemških prilog našega ; lista v posebni knjigi. Razpošljemo jih te dni in j priložimo položnico. — G. S. J. Z navedenim član-I kom o potujčevanju naše mladine se v celotj tudi ' mi ne moremo strinjati. Vendar ne zadene krivda v Vašem pismu omenjenega. — Anonimnim dopisnikom. V zadnjem času se množijo slučaji, da prihajajo na uredništvo vsebinsko prav zanimivi dopisi in poročila — a brez podpisa. Poudarjamo na tem mestu, da je tajnost vsakogar imena strogo zajamčena in da nosi za dopise odgovornost uredništvo, izvzemši slučaje, da se hoče dopisnik v listu podpisati sam in to izrecno navede. — V interesu rednega poslovanja uprave je, da se vse zadeve, tičoče se naročnine, inseratov in ostalih tehničnih zadev našega lista odpremijo na njen naslov. Prosimo torej blagohotne pozornosti. — G. G. A. Priobčimo v naslednji številki. — Gosp. M. F. Mnogo hočeš vedeti. A samo to: Kdor se igra na dve strani, med dvema stoloma obsedi. Prav?
Zimski ostanki
meter po 70 groše».
Barbanti za perilo in obleke, flanele, nitkasto blago, modre, črne, rdeče in modne tiske, posteljnino v vseh barvah, Oxforde, Sifone, klot -molino, jagard-brisače, Sevijote, zimske dirndle razpošiljamo po povzetju.
Dolžino ostankov 2 — 6 m. Naročite po želji :
30 metro» za šilingov 21'—.
Pol kilograma lepih ostankov za krpanje S P—. Ako ne ugaja, vrnemo denar. Od S 20' - poštnine prosto. Ceniki zastonj !	e
R. & iosefine Uf EIS S, Ufien 9., Porzellangasse 14
Harmonij, dobro ohranjen, zelo primeren za organista, se ugodno proda. Več se izve pri Tomažu Ilgovc-u, Lovanke, p. Eberndorf.	I
Za S 5 na mesec dobavlja **
posnemalnike
Jas. PELZ, Wien XV., Mariahilferstr. 164
Ceniki zastonj	Zastopniki se iščejo
Za malo denarja
moške obleke 58.—, 48.—, 39.—, ženski plašči 35.—, 25.—, 19.—, ženske obleke 19.—, 13.—, 9.—, Hu-bertus-plašči 28.—, 22.—, 19.—, delovni in nedeljski čevlji 18.—, 15.—, 13.—.
Trgovina Elba, Villach,
Weissbriachgasse 12	3
i Originalna Melotte-mlečna centrifuga
najboljši in najtrpežnejši p o s n e in a 1 n i k sedanjost
Pinje, posode za mleko itd. itd.
P a r i I n i k i
Brabantski, obra-čevalni plugi kakor drugo poljsko orodje
Ceniki zastonj, ugodni plačilni pogoji	73
Melotte Werke, IV., Mayerhofg. 16-20
Sposobni upravičeni zastopniki se iščejo
Lastnik: Pol. in kosp. društvo za Slovence na Koroškem v Celovcu. — Založnik, izdajatelj In odgovorni urednik: Dkfm Vinko Zwitter, Klagenfurt. AcluPzelgasse 5.
Tiska Ljudska tiskarna A^t. Macbàt in dn>*ba, Dunaj, V., Margaretenplatz 7.