AmfkIkanski Slovenec katoliški list za slovenske delavce v Ameriki in glasilo K. S. K. Jednote. JOLIET, ILLINOIS, 10. APBILA 1914. LETNIK XXIII IZID VOLITEV V DRŽAVI ILLINOIS, Niti suhači, niti mokrači niso dosegli prav oosebno znamenite zmage. ŽENSKE ODLOČEVALE BOJ. Springfield, Joliet, Waukegan, Moline in Rock Island ostanejo mokrim. ^ Chicago, 111., 8. apr. — Zadnja poročila o volitvenem izidu v državi Illinois se glase: Springfield moker s 3,952 glasovi Večine; Waukegan moker s 422 glasovi večine; Rockford suh s 3,998 glasovi večine, katero so priborile ženske; Quincy moker s 7,475 glasovi večine; okraj Livingstone suh; občina Vernon suha zli glasovi večine; občina Avon mokra s 33 glasovi večine; Blooming-ton suh s 45 glasovi večine; Gales-burg suh z 2,831 glasovi večine; Galva suha z 819 glasovi večine; East Galena suha s 57 glasovi večine; West Galena mokra z večino 603 glasov; Decatur suh z večino 1,787 glasov; Rock Island moker z večino 1,500 glasov; Moline moker z večino 580 glasov; Freeport suh s 140 glasovi večine; Lockport suh z 251 glasovi večine; Plainfield suh s 85 glasovi večine; Bartonville moker z večino 200 glasov; Joliet moker z večino 2,527 glasov; Aurora mokra s 1,-506 glasovi večine. Vsled izida torkove volitve bo 949 saloonov v državi prisiljenih zapreti svoja vrata. Mokrih občin so dobili suhači 114; suhih občin je ostalo suhih 29; mokrih občin, večinoma velikih, Je ostalo mokrih 60. Vseh glasov je Wlo oddanih po državi nad 210,000; od teh je bilo nad 100,000 ženskih; za suhače je glasovalo skupaj do 65,000 žensk. V državnem glavnem mestu. Springfield, 111., 7. apr. — Z večino 3952 glasov so pridobili tukaj mokrači Presenetljivo sijajno zmago. Kakor možje, tako so tudi ženske glasovale v 8v°ji večini za pridržatev gostilnic. žensk je glasovalo 4301 za suhače m 4576 za mokrače. Pri možeh je znašalo enako razmerje 3908 in 7755. Voditelji suhačev se prav nič ne trudijo, skrivati svojo osuplost nad izidom vo-"tve. Česar ne morejo razumeti, je Pred vsem dejstvo, da so jih ženski Klasovi razočarali. Mokrači so po razglasitvi volitvene-izida priobčili izjavo, v kateri je 1T,ed drugim rečeno, da so pripravljeni, skupaj is- svojimi nasprotniki delovati "boljši in večji Springfield". Samo dve osebi sta bili prijeti tekom dneva. Do resnih izgredov ni prišlo. Dasi je izza ranega jutra deževalo ^""koma, vendar so se gnetle na voliščih velike množice ljudi, zlasti žensk. ' 2e pred 10. uro danes dopoludne je b!' odddan največji del glasov. V dol-vrstah so stali glasovavci pred Slasovničnimi posodami in potrpežlji- vo pričakovali trenotka, ko so imeli izvršiti svojo državljansko dolžnost. Zmaga suhačev. Bloomington, 111., 7. apr. — Z večino 253 glasov so zmagali v občini mesta Bloomington suhači. To pomeni, da mora 78 gostilnic zapreti svoja vrata. Skupaj je bilo oddanih do 14,000 glasov. Od žensk je glasovalo 3807 za suhače in 3898 za mokrače. Volitev je spadala k najburnejšim v zgodovini mesta. Obe stranki sta se trudili od ranega jutra do sklepa oddajanja glasov na vso moč za pridobitev zmage. Pontiac, 111., 7. apr. — V okraju Liv-ington so bili danes osušeni vsi kraji, ki so se prištevali dosedaj k mokra-čem. Tudi hud udarec. Freeport, 111., 7. apr. — Freeport, ki je bil dosedaj prištevan .med najmočnejša opirališča mokraška, se je danes odločil na voliščih z večino 140 glasov za osušitev. Izid volitve je pripisati samo na račun ženske volilne pravice, s katero je bila suhačem zagotovljena večina 1019 glasov. Moški glasovi so bili oddani z znatno večino za mokrače. Freeportske gostilnice so izza petdesetih let neovirano poslovale. Sedaj pa mora nič manj nego 48 saloonov zapreti svoja vrata. Nepričakovan vmesni dogodek. Decatur, 111., 7. apr. — V občini Pa-na se danes ne glasuje o vprašanju "suho ali mokro?", v največjo žalost svetohlincev, ki so v velikih krdelih prihiteli, da obračunajo z "mokrači". Mestni klerk Walter Lester je v zadnjem trenotku zasopljen pridirjal v glavni stan s poročilom, da so ga napadli in mu odvzeli 3000 glasovnic. Lester je pristavil, da napadnikov ni spoznal. "Napad" so izvršili "mokrači", tako trde prohibicionisti. Razburjenost v Aurori. Aurora, 111., 7. apr. — Vse, kar je imelo pravico do glasovanja, je hitelo danes na volišča, kajti šlo se je za odločitev vprašanja "mokro ali suho?". Ob 10. uri danes dopoludne je bilo oddanih že 5500 glasov, od katerega števila je bilo 3000 ženskih glasov. Sveto-hlinci so trdno prepričani, da bodo zmagali z večino 1500 glasov. Pravijo, da so nekaj precinktov poplavili "float-erji" (plavači) iz Chicage, ki so bili skoro brez izjeme pripuščeni h glasovanju. Ko mine naval, se ima izdati do 200 zapornih povelj. John Haegel, 32 let star črnec, je bil danes dejan v policijski zapor pod obtožbo, da je svojo soprogo ustrelil. Haegel je bil tako razkačen nad tem, da je njegova soproga med njegovo odsotnostjo glasovala za "suho", da jo je ustrelil, trdi policija. On pa zanikuje to, a priznava, da je svoji boljši polovici očital "sušo". Njo da je to tako užalostilo, da je izvršila sa-moumor. Volitve v Chicagi. Chicago, 111., 8. apr. — Chicažanke so pomagale včeraj poraziti nesposob- PRED BITKO PRI TAMPICU. Mehiški vstaši se pripravljajo na zavzetje važne luke ob zalivu. °MNA REKA NIAGARA V KREMPLJIH LEDENE KRALJICE. bajaj Niagarski slapovi, največji v Severni Ameriki, se te dni osvo- »n IZ templjev ledene kraljice. Večji del slapov je bil čez zimo zmrzel, Mavnil v°dopadom je bil napravljen leden most. Ta slika kaže enega izmed Povi I.|.l(dcnih mostov prejšnjih zini, ko je bilo brizgajoče vodovje pod ala-Ko z'nrzlo, da so ljudje lahko brez strahu hodili čreznj. SPANSKI BEGUNI V EL PASU. Osemsto izgnancev iz Torreona dospelo v Texas. Washington, D. C., 8. apr. — Po prihodu kakih osemsto iz Torreona izgnanih Špancev v E1 Paso nastalo težko vprašanje ter med vladnimi četami in vstaši za posest luke Tampico ob morskem zalivu pričeti boj sta vzbujala glavno zanimanje danes tukaj v uradnih krogih. Spopad nasprotnikov pri Tampicu utegne tvoriti, kakor se splošno trdi, prihodnjo odločilno bitko revolucije. Podadmiral Fletcher je že danes naznanil pomorskemu ministrstvu, da begunci iščejo zaščite na krovu ameriških vojnih ladij, zasidranih pred Tam-picom. Obenem je poslal poročilo podadmirala Majo, poveljnika tamoš-njega brodovja, obstoječega iz bojnih ladij "Minnesota" in "Connecticut" ter malih križark "Chester",, "Des Moines' in "San Francisco". Po mnenju poveljnika brodovja naj bi se neborite-Ijem dal na razpolaganje vojaški prevozni parnik. V Juarezu je danes general Carran-za v razglasu glede izgona Špancev iz Torreona izjavil, da smatra postopanje generala Ville za upravičeno, da pa lastnina izgnancev ne bode zaplenjena. Izgnani Španci. Juarez, Mehika, 8. apr. — Osemsto in dvanajst moških, žensk in otrok iz Torreona izgnane španske naselbine je dospelo semkaj davi pred svitom. V potniških vozovih tesno stlačeni skupaj, so pričakovali z napetostjo prihoda Carothersa, posebnega agenta državnega departmenta. "G. Carothers nam je obljubil, da bo govoril o naši zadevi z generalom Carranzo", je izjavil Joaquin ^Fernandez, odličen član kolonije, in potem nadaljeval: "Ničesar hudega se ne bojimo, kajti nahajamo se pod zaščito ameriške zastave. Vozov ne zapustimo, dokler ne pride do nas g. Carothers." $17,000,000 pustil za seboj. Rafael Arozena, najbogatejši prebi-vavec okrožja Laguna in največji bom baževinar na svetu, je eden izmed španskih beguncev. Senor Arozena je v Coahuilski španski koloniji to, kar je Don Luis Ter-razas v koloniji mehikanskih beguncev v Chihuahui. Arozena je voditelj trgovine v okraju Laguna, posestnik mnogoštevilnih haciend in njegovo bogastvo je precenjeno na $17,000,000 s mehiškem denarju. Vse to je moral zapustiti in ubegniti s tem, kar je lahko nosil pri sebi. Toda zatrdno upa, da se kmalu povrne v svoj dom, iz katerega je moral bežati. ne kandidate za mestni odbor, a ni se jim posrečilo, da bi izvolile kaj članic svojega spola v mestni zakonodajni zbor. Glasov je bilo oddanih manj, nego se je pričakovalo. Precenjeno je, da je bilo oddanih do 332,500 glasov, vštevši moške in ženske. Samo 43 odstotkov registriranih žensk je šlo na volišča, dočim je šlo moških 53 odstotkov. Moških je bilo registriranih 455,283 in žensk 217,614. a glasovalo je prvih 240,000 in drugih 92,000. Prohibicija v zavezni mornarici. Washington, D. C., 5. apr. — Popolna prohibicija bo vladala po prvem dnevu julija v zavezni mornarici. Pomorski tajnik Daniels je nocoj objavil razglas, s katerim sc odpravi ne le običajni "častniški obed", marveč se v prihodnje prepovedo tudi opojne pijače vsake vrste na vojnih ladjah in obrežnih postajah. Odredba je bila izdana po priporočilu generalnega zdravnika pomorskega Braisteda in pomeni pač eno najznamenitejših zmag, ki so jo imeli prohibicionisti dosedaj zabeležiti pri vladi. Glasi se: • "Uživanje ali vpeljevanje alkoholnih pijač na krovu kake ladje ali v pomorski postaji v pitne svrhe je najstrožje prepovedano. Za izvedbo tega razglasa bodo poveljujoči častniki osebno odgovorni." Weyerhaeuser umrl. Pasadena, Cal., 4. apr. — "Lesni kralj" Frederick Weyerhaeuser iz Min-neapolisa jc umrl danes v starosti 79 let v svojem letovišču Oak Kodll. Weyerhaeuser je bil morda najbogatejši mož Združenih Držav. Vprašanje, ali jc on ali Rockefeller bogatejši, se je večkrat reševalo. Rojen je bil v neki vasi blizu Mainza na Nemškem 1. 1834. in se je priselil v Ameriko v starosti 18 let. Devet delavcev usmrčenih. Memphis, Tenn., 6. apr. — Devet delavcev je bilo tukaj danes usmrčenih vsled eksplozije jamskega plina v greznici št. 5 pri gradnji harahanskega mostu čez reko Mississippi. Bili so -ami belokožci, ki so pravkar stopili na mesto posada črncev. Eksplozijo je baje povzročilo to, da je železni gaban pri hitri spustitvi doli vsled drgnjenja užgal jamski plin. Nekateri delavci so bili na mestu u-smrčem, drugi so umrli pozneje v bolnišnici., Bomba v Pulju. Dunaj, 5. apr. — Najmučnejši vtisek napravija vest iz avstrijske vojne luke Pulj o grdem naklepu, ki se je primeril v hrvatskem Narodnem Domu. Neki Hrvat je našel na stopnicah smot-ko, katero je nič hudega sluteč zapa-lil. Komaj se je smotka dobro užgala, ko je sledil strašen razpok. Nesrečni Hrvat je izgubil svoj vid. Na lice mesta prihitevši ljudje so našli na stopnicah ostanke dinamitne bombe, ki je bila oči vidno v namišljeni smotki. Takojšnja preiskava ni dognala še nič gotovega. A po vsej priliki se gre pri zločinu za maščevanje od strani kakega Italijana. Novi nadškof solnograški. Dunaj, 3. apr. — Knezoškof dr. Baltazar Kaltner iz krške škofije na Koroškem s sedežem v Celovcu je bil izvoljen za nadškofa na Salcburškem. Prelat bo na salcburškem sedežu naslednik pokojnega kardinala dr. J. KatsciUhalerja. Izvoljenec, ki je bil rojen dne 12. aprila 1844 v Geldeggu, je bil poprej namestili škof v Salc-burgu., Rt. Rev. Jos. F. Buh. Pod naslovom "Starosta slovenskih duhovnikov v Ameriki" piše ljubljanski "Slovenec" z dne 27. marca sledeče: Preč. g. Jožef F. Buh v Ely, Minn., starosta slovenskih duhovnikov v A-meriki, jt obhajal dne 17. t. m. svoj cnoinosemdeseti 'rojstni dan in čez par tednov bo obhajal zlati jubilej, odkar je j" šel v Ameriko, in sicer v St. T-aui, iffii. Vzlic Visoki starosti o-pravlja Rt. Rev. Buh sam elyško župnijo, ki šteje okoli 300 faranov. Vrhu tega obiskuje tudi vsaki mesec indijansko šolo rja Tower. Rt. Rev. Buh je bil pred svojim odhodom v Ameriko kaplan v Radečah ob Savi na Dolenjskem. Sedanji starček-duhovnik je šel v Ameriko na poziv ranjkega slovenskega misijonarja Rev. Franca Pire, ki je misijonaril po Minnesoti. Buh je razširjal katoliško vero tudi ves čas med Indijanci po Minnesoti severno od mesta St. Cloud. Ozemlje, katero je oskrboval je bilo obširno in prebivalstvo je bilo jako redko, zato je pa več volkov in medvedov. Potov ni bilo in še steze so bile redke in slabe. Mladi misijonar je prestal mnogo tež-koč, kljub temu je pa za svojo visoko starost tako čil ko bi bil šele kakih 60 let star. Dne 17. marca je dosegel sivolasi in samaritanski slovenski duhovnik starost 81 .let in meseca aprila bo slavil polstoletnico odkar je pričel svoje versko delo med prebivalstvom Minnesote. Poštenim Slovencem v prevdarek. (6. dopis.) Glas iz Jolieta, 111. Misel združiti katoliško misleče Slo-ce v Ameriki v močno) agilno organizacijo, se bo zdela marsikateremu nepotrebna. Saj smo vendar vsi Slovenci po rojstvu in vzgoji že izza mladih nog itak vsi katoliški, ter si Slovenca, ki ni katoličan, še misliti ne moremo! Da, na prvi pogled je to skoro verojetno, a vendar je resnica, da Slovenci v Ameriki niso vsi katoličani. Velika je razlika med katoličanom po imenu in med katoličanom po prepričanju, in neumevanje teh pojmov je vzrok, da se vse Slovence prišteva katoličanom. Vsak v Ameriko došli Slovenec je po rojstvu katoličan, ali pa ostane katoličan tudi in ne samo po imenu, to je pa drugo vprašanje. Katoličanu v Ameriki je treba več žrtvovati kot pa katoličanu v Evropi in ravno v tem se pokaže, kdo je katoličan po prepričanju in kdo le po imenu. Življenje rojakov v stari domovini je začrtano po gotovi poti, a življenje rojakov tukaj je drugačno. Tukaj je vsakdo prost hoditi po kateri poti si kdo izvoli, in le oni, ki je več ko katoličan iz navade bo tu ostal katoličan iz prepričanja. Nevarnosti .so tu številnejše, ker je dotika z osebami in pa s časopisjem sovražnim katoličanom veliko večja. Marsikak širokoustnež se tukaj čuti prostega prodajati svojo modrost, ki bi pod evropskimi razmerami ne imel toliko korajže. Kako pa moremo organizirati katoliške Slovence v Ameriki v močno skupino? Sirom Združenih držav imamo Slovenci mnogo društev, ki se zo-vejo katoliška in od kojih članov se zahteva katoliško življenje in izpolnjevanje katoliških dolžnostij. Imamo tudi Jednote, ki so katoliške, a moremo to reči v pravem pomenu le o K. S. K. Jednoti. Razun da zahtevajo od svojih članov zadoščenja verskim dolžnostim, kaj pa store ta društva in K. S. K. Jednota zaokrepitev katoliškega mišljenja med svojimi člani? Prav bore malo ali pa čisto nič! Kaj store ta društva za razširjanje katoliškega ča- sopisja, katoliške iazumnosti med svojimi člani? Kolikrat se snido člani katoliških društev k sestanku, da se pomenijo na primer o sedanjih perečih socialnih vprašanjih ali poslušajo predavanja o teh točkah? Redkokrat! In zakaj ne? Zato ker nas ni nihče zato navdušil, nam vzbudil potrebne zavesti in nam ponudil prilike se vdeležiti takih predavanj — bo marsikdo odgovoril! In prav bo imel! Katoliška društva in K. S. K. Jednota imajo v sebi moč že vstvarjene organizacije, ki jo pa do sedaj še niso znala izrabiti v ti smeri. Nad 12,000 je članov in članic K. S. K. Jednote, a koliko jih je, ki se pobrigajo toliko, da bi si vsaj naročili njeno glasilo, jedini slovenski katoliški časnik v Združenih državah? Ali ne berejo raje slovenske liste, ki so vse kaj drugega kot pa širitelji katoliške zavesti, iz katerih zaglavij štrli le želja po senzaciji, ki prinašajo pod pretvezo novic najhujše napade in laži, napram katoliški misli in veri, in kadar se resnica spozna, pa svojih napadov in lažij nikdar ne popravijo? Tu je najti jednega izmed glavnih vzrokov, da'se širi med nami verska mlačnost. Zakaj ne širiti svoj list, svoje glasilo? In če ta list še zadosti ne vstreza, povejte česa želite, pridobivajte mu prijateljev, pomagajte vzbujati katoliško zavest, pokažite, da je dolžnost vsakega člana katoliškega društva, biti naročnikom katoliškega lista! Največji in najhitrejši odziv zavedne katoliške-slovenske rpisli v Združenih državah naj bi bila letošnja konvencija K. S. K. Jednote! Zakaj? Zato ker imamo v ti Jednoti združenih največ katoliških društev, največ močij in najboljša sredstva za uresničenje smotra, ki si ga more in mora zastaviti organizacija katoliških Slovencev. Kar imamo Slovenci v Ameriki katoliško zavednih razumnih mož lajikov, imamo jih v K. S. K. Jednoti! Kar imamo mi navdušenih, zmožnih duhovnikov, imamo jih v K. S. K. Jednoti! Kar potrebujemo mi za razširjenje katoliške zavednosti, imamo je v glasilu K. S. K. Jednote! Kaj potrebujemo še več v dosego cilja? Jedinole prave, trdne (Nadaljevanje na 8. strani.) Snežec v Jolietu. V sredo velikega tedna pod večer je pričelo v Jolietu prav močno snežiti, tako da je bilo namah vse pobeljeno, in ob mrzlem vremenu je sneg ostal čez noč. Toplomer je kazal zadnje dni do 16 stopinj pod lediščem. Na srečo rastlinstvo še ni razbrstelo in razcvelo. Znanje se širi. Vsakdo mora priznati, da se znanje neprestano širi med ljudstvom. Po-sledck tega je, da ljudje bolje skrbe za svoje telo, svoje zdravje. Spoznavajo, kaj je dobro zanje in vedo, kaj jim je storiti v slučajih nenadne bolezni. O-pozoriti želimo vsakega na Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino v takih slučajih, ker poživlja telo in izpo sem pa j cih. j . pa bjla n: doti? nepremisljefiosi ni -Kar?"1«' "--- na dopisnika Clev. s 31. marca. Gosp, ;rawina laž, da so Craii, da bi se Za- ? pa boljša rekt^n**-j Nadalje odgovor Amerike št. 27 z dri j dopisnik, to je ne mene trgovci podr druga uničila. Podpirali ste me sami, ker niso vsi odjemalci plačali za odvzeto blago. Dajte mi navesti samo en slučaj, kedaj sem bil v dotiki s trgovci? Nadalje očita trgovcem, da so me rešili ječmena klepati do obravnave. To je smešno, saj sem vas jaz sam skozi 3 mesece po odpustu pričakoval, da me dovedete pred' pravico, da ne bodejo ljudje imeli mene za krivca ali tatu. Dobro si zapomnite: ako bi bil jaz krivec propada in deficita, ne bi bil vas toliko časa čakal na sodnijo in aretacijo — kedaj bi bil že odšel v druge kraje in se tam mastil z $900! Pojdimo nekoliko nazaj. Saj ste vodili še tri mesece trgovino, ko seni bil jaz odslovljen, pod drugim poslovodjem; zakaj pa niste izboljšali napredka? Saj je knjigovodja vpil na seji: "Dajmo še založiti denar in čez 6 mesecev bo Zadruga na najboljšem stališču!" Zakaj pa ni?! Da sem bil pa rešen ričeta do obravnave, se pa moram zahvaliti ljudem, kateri poznajo mojo družino, da je niso pustili v pomanjkanju in bedi, ko ne bi jaz delal in skrbel zanje. Nadalje me dopisnik nazivlja lopova. Naj mi pojasni, zakaj to ime, ker meni se zdi, da je sam lopov, tat poštenja in izmeček človeške družbe. Naj to zadostuje za danes, prihod ci?! Kdor zna, pa zna!! Takih neslanosti je še več v dopisu "Prolet.", katere niso vredne odgovora. Nekaj druzega pa je, kar je nam vsililo pero v roko! Duševno revše iz Koroške se je drznilo imenovati Jezusa "Tesar-jevega sina" in tako v svoji neumni zlobnosti zasmehovati Njegovo Božanstvo. Mi molimo Kristusa, Božjega Sina, kot pravega Boga in z nami vred milijoni in milijoni katoličanov po vesoljnem svetu, mej katerimi se nahajajo in so se nahajali tudi najuče-nejši možje in svetovnoznani veleumi. Imenujemo le nekatere: Kopernik, Newton, Keppler, Euler, Ampere, Maedler, Secchi, Pasteur i. dr., ki spadajo mej najslavnejše učenjake naravoslovja in zvezdoslovja oziroma mej najučenejše zdravnike, so bili vzor ži-vovernih kristjanov. Mislimo, da :so ti možje več vedeli in znali kakor kak koroški kozji pastir, ki niti ne nosi niti ne ve imena svojega očeta! — Da je pravi Bog, je Jezus Kristus dokazal najsijajneje se Svojim vstajenjem od mrtvih. Vstajenje, katerega častiti spomin bomo obhajali prihodnjo nedeljo, je Kristusov največji čudež, spričan po pričah, vzvišenih nad vsak dvom. Te priče so vsi apostoli, ki so umrli za to resnico. Posebno pa omenjamo sv. apostola narodov Paveljna, kojega veliki duh je obsegal vso klasično omiko njegove dobe. In ta veleum piše v svojem listu (2. Tim. 1, 12): "Vem, komu sem veroval in sem prepričan." Priče so judje sami in pagani, ki so prepričani po čudežu vstajenja, verovali v Kristusa. Priče so bili veliki duhovni judovski, ki niso kaznovali apostolov, ko so jeli oznanjevati Kristusa od mrtvih vstalega, ki jih niso dolžili laži, čeprav so jih strastno sovražili, ki se niso oglasili, ko je sv. Matevž spisal svoj evangelij za izpre-obrnjene palestinske jude, kjer se go vori izrecno o Kristusovem vstajenju. Priče so tudi najtogotnejši sovražniki krščanstva, kot Celsus, Porphyrij, Hieroklas, Julijan, ki so čudež vstajenja Kristusovega od mrtvih pripisovali čarovništvu, niso se pa nikdar drznili tajiti ga. In odkar obstoji krščanstvo, ni se nihče upal utajiti, resničnosti Kristusovega vstajenja razven židovskih lakajev in propalic Renana in Straussa in voditeljev socijalistov, ki so se poleg drugih napadov drznili storiti tudi ta bogokletni napad. Tajijo zgodovinske resnice, ne kakor da bi ne bile dokazane, ampak ker nočejo verovati. Verovati pa nočejo, ker nočejo nravno živeti, ker imajo do dna izprijeno srce in raje tajijo čisto jasne resnice, kakor i, da bi se podvrgli kaki Božji zapodi, ki se ne :-klada ž njih grdim živcem. Ko bi bilo n. pr. prepoveda-:>>oge dci:n'i:e oslepariti za njih ' k< Za takimi brezverci capljajo ii: gnjusnih spisih čikažki rdeč-karji okoii "Svobode" in "Proletarca"; njim so pa poslušni spridenci po drugih slov. naselbinah. Pred temi pa svarimo in zato smo to pisali. Varujte se teh zapeljivcev, ki so v enem o-ziru še slabši, kot sam peklenšček. Hudič ima vsaj vero in mora verovati v Božjo pravičnost, "rdeči" odpadniki je pa nimajo! Zato krščanski Slovenci, varujte se jih! Varuj se ga, "Rdeč" je ta! Pokaži vrata, Izženi vere tata! Čt se komu dozdevajo preostre naše beiede, naj pa pogleda nekoliko po naši naselbini in videl bo, kake sadove rodi brezverstvo in "rdečkarija". Ali se nismo še-le pretekli teden prepričali, kako resnično je: "Kdor ni Bogu zvest, pride hudemu v pest"! Ušla je golobica, Zelo "rdeča" ptica. Golob "rdeč" ne ve pa — kam? Brezverstvo krivo je, to znam! Dopisnik v "Gl. Sv." z dne 31. marca ne odgovarjamo danes. Podpisal se je s črkama I. W. Druga črka kaže, da je kak nemec bolj "divje" sorte. Za danes le povemo, da se morda ne motimo, če ga imenujemo: Janez Weibsucher. Okrtačili ga bomo pa z njegovo lastno krtačo. Prepričani smo, da bode zadovoljen. Veselo "Alelujo" želi vsem krščanskim Slovencem Naročnik. OB ZMAGI VSTAJENJA. I. Pozdravlja Gospoda ob dnevu vstajenja vzbujena priroda, vsa polna življenja. Pa jaz bi ne zlagal mu hvalnice nove? Saj zame premagal je smrti okove! II. Če vesela ni nikoli duša moja v tihi boli, tem krepkeje pa nocoj pije radosti napoj. Pa odkod Ii radost ta? Ko napoči prvi svit, strta bo oblast pekla: Kristus vstal bo zmagovit! John Bukovinski, Pittsburgh, Pa. N. W. Phone 420. MARTIN ŽAGAR Gostilna Moen Ave. :: Rockdale, I1L Vljudno vabi vse rojake, Slovence i* Hrvate, v svojo gostilno sredi Rockdala. VSI DOBRO DOŠLI1 Geo. Svctlecich PRVI SALUN ONKRAJ MOSTA Chicago Telephone 3868. 107 RUBY STREET, JOLIET, ILL. DOBRODOŠLI! W. O. MOONET PRAVDNIK-ADVOKAT. 4th fl. Joliet Nat. Bank Bldg., Joliet Ko imate kaj opraviti s sodnijo oglasite se pri meni. 1 to jc» •<• zakonske žene i. t. ie dvukrat dve štiri, bi še njic pa se! Ani. Slov. Pozdrav vsem čitateljem Frank Kotnik. Springfield, 111., 6. apr. — Rimski modrijan Seneka je rekel: "Ako bi mogel pogledati v srce hucjobnežev, videl bi ondi tisoče mučil, ki je trgajo." To velja o naših "ta rdečih", zlasti odkar so prečitali dopis v "A. S." z dne 27. marca. V živo jih je zadel in prepričani smo, da je marsikaterega kar v dnu duše speklo, ko se je videl raz-krinkanega, ko je čital bridko resnico. In besneli so kakor napol blazni der-viši, krikali in vikali, pili in pretili, ker je bilo razžaljeno njih rdeče "veličanstvo". Kajpada mi smo se pomilovalno smejali njih onemogli jezici in čakali, kaj bodo ti junaki žalostne postave odgovorili v svojo obrambo. Skrpucali so z združenimi močmi kla-vern dopis, ki ga je priobčil "Prolc-tarec" z dne 31. marca in katerega je podpisal Podlesnik. Ovrgli niso v dopisu niti jedne naših trditev, ker jih ne morejo in ne znajo. Imenovati dopisnika "A. S." "lažnjivca", ni težko in to tudi nima nobene doka-zilne moči. Mi vzdržujemo do zadnje pičice vse in v popolnem obsegu, kar smo pisali in vračamo vse "lažnjivce" Podlesnik-u & Co.! V "Proletarcu" beremo, "kje kupuje John Podlesnik svoj biks, sol, "cvebe" itd. To pa to! To je najbrž dokaz, da niso slovenski rdečkarji največji sleparji ia »priden- « Iz malega raste veliko! Resničnost tega pregovora je neovrgljiva. Ako želite imeti kaj za starost, začnite hraniti v mladosti. Mi plačamo po 3%—tri od sto—3% na prihranke. Z vlaganjem lahko takoj začnete in to ali osebno ali pa pismeno. Vse uloge pri nas so absolutno varne. Naša banka je pod nadzorstvom zvezne vlade. Mi imamo slovenske uradnike. The Joliet | National | Bank f JOLIET, ILLINOIS Kapital in rezervni sklad $400,000.00. ROBT. T KELLY, pr-d.. CHAS. G. PEARCE, Icaiir E. WunderMch Granite CoL 804-806-808 N. HICKORY STREET JOLIET, ILL. Velika zaloga spomenikov. Naše podružnice so: Bethania in Ressure«-tion Cemetery bti** Summit, Cook Co. «* Naperville, 111. Chicago Phone 949 N. W. Phone 949 Sp _ < -t je čas v katerem skuša nečista kri izločiti več strupenin kakor v katerem dru-Ll 111 1 & U. gem času leta. Je tudi najbolj primerni čas uživati Severov Kričistilec (Severa's Blood Purifier) katerega redna raba pomaga izčistiti kri in odpraviti opahke in druge kožne neprilike. Poskusite ga. Cena $1.00. ZOPER ZAPEKO, žolčnico, slab okus v ustih, zoprn dih, kisel želodec in razne druge enake neprilike se naj uživajo Severove Tab-Lax (sladkorno odvajalo) G. Jos. Gritzman, iz Damon, Texas nam je pisal: "Bil sem zelo zadovoljen s Severovimi Tab-Lax, ter lahko vsakemu zagotovim, da bo po poizkusu zelo zadovoljen z njihovim prijetnim okusom in hitrim učinkom." Cena 10 in 25 centov. Ako vas glavav boli vzemite SEVEROVE PRAŠKE ZOPER GLAVOBOL iN NEVRALGIJO __. (Severa's Wafers for Headache and Neuralgia) in opazite njihove hitre učinke. Cena škatljice z ^ praški 25 centov. Naprodaj so v lekarnah. Zahtevajte Severove ter zavrnite nadomestitve. Ako vas ne more lekarnar založiti, naročite jih od nas. W. F. Severa Co CEDAR RAPIDS IOWA KRANJSKO. —S00! — 50! Pod tem naslovom piše "Gorenjec" z dne 20. marca: Preteklo je dne 18. t. m. 500 let, kar je bil v slovenskem jeziku vmeščen zadnji koroški vojvoda na Gosposvetskem polju. Prav te dni pa listi poročajo, da bode v kratkem za vselej zapustil koroški deželni zbor zadnji slovenski deželni poslanec, ker ne bo več izvoljen. Strahoviti napredek nemštva proti jugu bi moral Slovence prignati do t treznosti in do edinosti vsaj v narodnih in kulturnih zadevah. To pa ni mogoče, ker svobodomiselna strast tudi te zadeve izrablja v svoje namene. Zadnjo nedeljo je imela v Ljubljani I Občni zbor "Slovenska Matica". Praznovalo je to kulturno društvo svojo petdesetletnico. In kako? Ali se je znabiti ta občni zbor hvaležno spomnil slovenskih duhovnov, ki so "Matico" pomagali ustanoviti in ki so jo z agitacijo in peresom bolj podpirali, kakor vsak drugi stan? Kaj še! Po-metli so iz odbora dva duhovna, dr. Debevca in dr. Jos. Grudna ter njuna / somišljenika dr. Mantuanija in dr. To-minška, torej štiri može, ki so proti liberalcem skrajno obzirni, doktorje, ki niso bedaki, štiri profesorje in literate, ki žive le za prosveto naroda. A tudi ti slovstveniki niso našli milosti ' iu so jih pognali za Koblarjem, ker niso — liberalci. Dr. Gruden, ki piše "Zgodovino slovenskega naroda", je bil naprošen od koroških Slovencev, da jim je šel dne 18. t. m. v Celovec predavat o petstoletnici. Govoril je koroškim trpinom pod vtisom petdesetletnice onega kulturnega društva, ki obhaja svoj jubilej s palico. Po poti je pa lahko čital "Grazer Tag-blatt", ki v dolgem članku strupeno prijema slovensko duhovščino, da je i preveč narodna. Tudi ta moment tedaj pri naprednih narodnjakih ne drži. Njih geslo je: Naj gre vse na dvoje! Čez 500 let bodo pa Nemci lahko pi-| s&li, da so Slovenci — bili tudi na Kranjskem. — Matica Slovenska. Odborništvo Matice Slovenske so spričo zadnjih dogodkov odložili sledeči gospodje: Dr. Anton Breznik, dr. Fran Detela, župnik Fran Finžgar, prof. Ivan Gra-lenauer, kanonik Ivan Šušnik. Ta ko- - rak je odgovor na zahrbtno postopanje predsedništva pri zadnjih volitvah. I — Uravnava Sore. Po sedemnajstletnem čakauju se je vendar zgodilo to pomlad, da so pričele pokati mine, "ki lomijo kamen za uravnavo Sore. Delo se je pričelo ob dolenjem teku za Rakovnikom (pod Senico). I — Zgradba vojašnice v Vipavi bo "veljala milijon kron. — Ustanovni občni zbor društva za Zgradbo uršulinskega samostana s kon-"viktom za gospodinjsko šolo v Idriji se je vršil na dan sv. Jožefa v Didiče-"vih prostorih. Udeležba je bila kljub slabemu vremenu prav obilna. Ljudje spoznavajo potrebo take šole. — V Ljubljani zaznamovani potres na Japonskem. Dne 15. marca je ljubljanska potresna opazovalnica zaznamovala daljni i potres, ki se je začel ob > uri 14 minut 34 sekund, bil ob 9. Uri 47 minut na vrhuncu in nehal ob 10. uri 41 minut. Ognjišče je bilo oddaljeno 9000 km. Gre za potres, ki *e je glasom brzojavke pojavil v Ha-kiti na Japonskem, porušil več sto hiš '« ubil 11 oseb. Potres je vulkanski, Ver je začel en ognjenik delovati. • — Kako nastane iz malega veliko, ljubljanski "Slovenec" poroča: I.jub-liawoani sriio že precej navajeni na to, delamo iz muh slone. Še večja pa ie lahkovernost nekaterih Ljubljančanov, ki vsako "senzacijonalno vest" s|epo verujejo in jo razširjajo ter poučujejo s čudovito vztrajnostjo. Tako se je dne 20. marca po Ljubljani '»cuesla vest, da je dr. Furlan zadel v čredni loteriji 100 tisoč kron. Go-*P'5d dr. Furlan ima bržkone veliko "fvoščljivcev, kajti z neko vidno žalo-K,io so označevalci te senzacije govo-ri,i o "izredni sreči". Kako pa se v Ljubljani loterijski dobitki multiplici-je razvidno iz tega, da je dr. Fur-1a" zadel borih — 25 K. , — Odvetniška vest. Gosp. dr. Albin 'mola, odvetniški koncipient pri dr. Furlanu v Ljubljani, je napravil nadsodišču v Gradcu odvetniški iz-™t s prav dobrim uspehom. Smrtna kosa. V Ljubljani je u-*rU v 43. letu svoje dobe gospa Ma-Dachs, gostilničarka in posestni-jj v Florijanski ulici št. 33. — V vasi Mnšenik jc umrl bivši posestnik Ur-Kosmač v 88. letu starosti. Bil je bivšega g. župnika na Sv. Gori. ie več let občinski odbornik ter tu-1 Radeckijev veteran. — Umrla je go-Uršula Skulj roj. Zakrajšek v Po-"k*ah pri Dobrepoljah, mati deželnc-** Poslanca g. Karola škulja, v staro-J' 62 let, vzorna mati in občespošto- l*1,1 Radeckijcv veteran Anton Botjer > KOspodinja. —V Domžalah je u-^adeckijev veteran Anton Botjei ^ letu starosti. Udeležil se je voj-n 11:1 Laškem leta 1848. in vstaje na Rr*Vem I. 1849. — V Krškem je umrl ^Viktor Aumann, trgovec in posest-• » starosti 56 let. Zadela ga je srčna kap. Teden dni poprej je izgubil edino hčerko Almo, za katero je neprestano žaloval. Pravijo, da je bilo to žalovanje vzrok njegovi nenadni smrti. Bil je več let vesten blagajnik pri "Občinski hranilnici". — Umrli so v Ljubljani: Marija Robida, bivša kuharica, 78 let. — Peter Pogačnik, posestnikov sin, 13 let. — Pavel Jenkole , delavec, 41 let. — Ble-ha Helena, obč. uboga, 93 let. — Tedi-na Ivana, služkinja, 46 let. — Waltner Jožefa, usmiljenka, 76 let. — Berton-celj Fran, dninar, 5 let. — Magovac Josip, sin posestnika. — Teichmeister Jožefa, žena čevljarja, 36 let. — Tičar Barbara, dninarica, 74 let. — Pavšel Martin, delavec, 63 let. — Zakrajšek Ant. prosjak, 61 let. — Črnivc Uršula, žena delavca, 44 let. — Reiner Franc, posestnik, 32 let. — Wagentrutz Marija, mestna uboga, 69 let. —Ob oba palca sta prišla 511etni pomožni delavec v "Učiteljski tiskarni" Jernej Novelli in 191etni Žagar pri Bin-derju Lovro Ovsenar. Novelli je vr-til kolo, ki poganja stroj kalander ter je prišel pri tem z levo roko med stroj, kateri mu je deloma odtrgal levi palec. Ovsenar je pa rezal na cirkular-ni žagi drva, pri tem mu je pa spodletelo, da je prišel z levo roko do žage, katera mu je razparala palec. Oba bosta dalj časa za delo nezmožna. — Surovina. Janez Žirovnik iz Bri-tofa je šel pred šestimi leti v Ameriko. Pretepaval je svojo ženo in ker se je zbal kazni, jo je popihal čez veliko lužo. Sedaj pa se je zopet vrnil ter takoj pričel izvrševati svoj stari posel. Prav pošteno premlati vsak dan ženo, otroke in deklo, da si niso življenja svesti. Žena in nje sestri so mu srečno ušle, mož pa jih hoče posnemati ter tudi uiti, boječ se kazni, nazaj v Ameriko. — Slab izgovor. Janez Petkovšek, posestnik v Tomačevem, se je v Dov-čevi gostilni v Šmartnem pri Savi nekaj prerekal s posestnikom Francetom Maroltom. Po prenehanju prepira se je Petkovšek odstranil, a se čez nekaj časa vrnil, stopil pred Marolta in ga z odprtim nožem sunil s tako silo na desno stran prsi, da je nož predrl prsno votlino ter je bila poškodba vsled nastale notranje krvavitve smrtno nevarna. Petkovšek se je zagovarjal, da je bil tako pijan, da se le temno spominja na prepir z Maroltom, kar^pa zaslišane priče odločno zanikajo. Za kazen se mu je prisodilo 1 Yi leta težke ječe. — Ostra kazen. Ljubljanski prisi-ljenec Alojzij Koprivnik, 47 let star, iz Sela pri Fari na Koroškem doma, po poklicu pek, je bil zaradi raznih dejanj opetovano predkaznovan, ker je delo-mržen ima poseben strah pred prisilno delavnico, v kateri se je že parkrat nahajal. Posrečilo se .mu je že enkrat se rešiti prisilne delavnice na ta način, da je simuliral blaznost, a ker je po stari navadi zašel zopet na stara pota, so ga zopet nazaj vtaknili. Sicer je mislil, da ga bodo koncem pretečene-ga leta izpustili, ker se pa to ni posrečilo, si je izmislil nekaj novega. Čeravno ni bil prijatelj spovedi, se je le enkrat zglasil za to opravilo, a ko mu je pa duhovnik hotel položiti ho-istjo na jezik mu jo je obdolženec iz roke izbil in pri tem napravil zaničljiv obraz. Zopet je začel simulirati blaznost, a sedaj z manjšo spretnostjo in srečo kakor prvikrat, kajti pri zdravniški preiskavi je igral slabo svojo u-logo, pa tudi nasproti paznikom in sojetnikom je pokazal s svojim vedenjem, da igra le komedijo. Misleč, da bode pokazal le da res ni normalen, je izustil ažljive besede na cesarja. Iz vsega tega je sodišče uvidelo, da je obdolženec nepoboljšljiv, skrajno pre-frigan in drzen človek, zato ga je obsodilo na 4 leta težke ječe. — Malo časa se je veselil prostosti. France Črnologar, 30 let star, iz 5e-brelj, je nepoboljšljiv tat. Dne 26. decembra m. 1. jc prišel iz ječe, v kateri se je radi tatvine 15 mesecev nahajal. Dne 19. januarja t. 1. pa v Kraj-nikovi gostilni v Žmincu v odsotnosti krčmarja temu izmaknil najmanj 62 K. K sreči, da jc Janez Krajnik takoj zapazil tatvino in Črnologarju denar s silo odvzel. Sodišče ga je obsodilo na 2 leti težke ječe. — Fantje so se stepli v Brezovem pri Novem mestu, ko so se kot nepovabljeni gostje rano zjutraj vračali z gostije pri posestniku Jožefu Višnikar-ju. 21 letni Jožef Krašovcc je dobil v pretepu več težkih poškodb ter so ga prepeljali v kandijsko bolnišnico. — 301etnico urejevanja "Kmetovalca" je praznoval ondan, kakor smo že poročali, cesarski svetnik Gustav Pire v Ljubljani. Prevzel je uredništvo iz vsega početka ter neumorno izpopolnjeval strokovno glasilo Kmetijske družbe kranjske. "Kmetovalec" je danes najboljši jugoslovanski gospodarski list sploh. Težak je bil početek. Kmetijska družba, ki je pred 30 leti štela komaj 600 članov, jih ima danes nad 10,000 in ravnotoliko naročnikov na "Kmetovalca". Ta uspeh ima zahvaliti družba kakor tudi "Kmetovalec" edinole svojemu ravnatelju in u-redniku Gustavu Pircu. Koliko pa je s tem pomogcl »trokovno našiip kranj- skim kmetom, se ne da povedati v par besedah. Smelo lahko trdimo, da je ves tehniški napredek v kmetijstvu na Kranjskem edino delo Kmetijske družbe, to se pravi, delo njenega ravnatelja Gustava Pirca. Osobito nam je omeniti poleg izvrstnih strokovnih člankov v "Kmetovalcu" oddelek: Vprašanja in odgovori, kjer je list ta-korekoč stopil v direktno vez s svojimi naročniki. O velikanskem delu nam priča lastna izpoved cesarskega svetnika, da je deloma v listu, deloma privatno odgovoril na približno 20,000 vprašanj. 30 let neumornega vestnega dela v vseh panogah kmetijstva! Prav ima ces. svetnik, ako hoče sedaj uživati tudi vsaj še nekoliko življenja zase, a nenadomestljiv bo in to bo nepreračunljiva škoda za kranjsko kmetijstvo. ŠTAJARSKO — Hrastnik. Tukajšnja kemična tovarna je prišla v slovanske roke. Kupila jo je in sicer baje za 30 milijonov kron neka češka industrijska družba, katera hoče postaviti poleg tudi tvor-nico za sukno. —Petindvajsetletnica slovenske gimnazije na Štajerskem. Pred 25 leti, s šolskim letom 1889-90, se je odprla prva slovenska vzporednica na c. kr. državni gimnaziji v Mariboru. Zdaj, ko imajo avstrijski Slovenci v šentvid-ski škofijski gimnaziji pri Ljubljani prvo celo slovensko gimnazijo in zato tudi državne cele slovenske gimnazije na Kranjskem in v Gorici, mariborska vzporednica ravno ni kaj velikanskega. Toda pred 25 leti je bila to velika pridobitev, če pomislimo, s kako težavo si avstrijski Slovenci priborijo kaj takega pri današnjih nestrpnih razmerah. Vzporednica je pokazala takoj v začetku svojo življensko silo. Prospe-vala je vedno dobro, dijaki slovenskih razredov so v višjih popolnoma nemški gimnaziji z uspehom tekmovali z nemškimi dijaki, da, jih celo nadkri-ljevali. Pri prvi maturi slovenskih vz-poredničarjev leta 1897. je napravilo med 41 maturanti 8. razreda 13 Slovencev in le 2 Nemca maturo z odliko. To razmerje je ostalo več ali manj celih 25 let. — Baronica Zois v Gradcu aretirana, ker je proglasila sinčka neke kuharice za svojega otroka. V Gradcu so aretirali 20. marca, baronico Maro pl. Zois. Zadeva je sledeča: Komponist Hans baron Zois je bil pred nekaterimi tedni z veselo novico presenečen, da je postal oče zdravega dečka, ki bi pozneje kot lastnik velikega fidejko-misa podedoval ogromno premoženje. Deček je bil rojen začetkom januarja; krstili so ga na ime Egon. Veselje pa ni dolgo trajalo. Pričeli so šepetati, da ni vse v redu in da je bil Egon podvržen in da je sin neke kuharice, ki naj bi bila za sinčka 1000 kron dobila, posredovalka pa da je dobila 500 kron. Govorice so bile resnične. Sodišče je dognalo tole: Po neki stari oporoki dobita zakonska baron Hans Zois 100, 000 kron, če dobita sina, ki bi postal majoratni gospod Zoisovega fidejko-misa. Obresti teh 100,000 K bi Zoisova dobivala, da postane sin polnoleten. Ker je pa ostal Zoisov zakon s 7. oktobra 1877 rojeno Marijo Schmidt brez otrok, je baronica sklenila, da poskrbi za vsako ceno majoratnega gospoda. Stopila je v stik z babico Emo Gaber, ki ji je obljubila po zadolžnici 500 kron, če ji preskrbi novorojenega dečka, ki bi ga podvrgla kot majoratnega dediča Zoisovega fidejkomisa. Služkinji Mariji Hirt, ki je dečka povila, je Zoisova po zadolžnici obljubila 1000 kron, če ji sina prepusti in če bo molčala. Zoisova je nato svojega veselega moža varala, češ da je mati. Januarja se je podala h Gabrovi, kjer se je 21. januarja zgodil veseli trenutek. Hirtinega sina so nato 4. februarja v graški stolnici na ime Egon baron Zois krstili. Zoisova je nato silila na izplačilo 100,000 kron, a je tako silila, da je vzbudila sum. Državni pravd-nik Rassberger in preiskovalni sodnik di. Knaffl sta preiskala Zoisovo stanovanje in sta dobila toliko obtežilnega gradiva, da sta takoj baronico Maro pl. Zois aretirala. Baron Zois je šele zdaj izvedel o goljufiji. Strašno ga je pretreslo, hotel je skozi okno skočiti, a so to zabranili. Pri babici Gaber so našli original zadolžnice, s katero se jc Zoisova obvezala, da ji za njeno pomoč izplača 500 kron. Gabrova ni tajila in so jo tudi zaprli in jo z baronico vred izročili deželnemu sodišču. Tudi baronica Zois je priznala svojo goljufijo. Baronica je stara 37 let. — Smrtna kosa. V Grižah pri Žalcu je umrl g. Jernej Piki, oče tamoš-njega uglednega župana, gostilničarja in posestnika Štefana Piklna. — V Laškem je umrl cesarski svetnik Avgust Ilerden, ravnatelj trboveljskega premogovnika, v 67. letu starosti.— V Gradcu je umrl Blaž Ambroschitsch, vpokojeni šolski .ravnatelj, oče celjskega dr. Otona Ambroschitscha. — V Mariboru je umrl poštni kontrolor Hubert Lassnigg. — Smrtno ponesrečil je Anton Sušnik iz ptujskega okraja, ko je delal pri žagi v Krušici pri Sarajevu. — V Mariboru- je umrl za škrlatico odličen gimnazijec IV. razreda Ivan Zula. — V Gradcu je umrl železniški sprevodnik Anton Potokar iz Maribora. KOROŠKO. — Celovški Slovenci so dne 18. marca v veliki dvorani hotela Trabesinger praznovali petstoletnico umeščenja vojvoda Ernesta zelo dostojno in mirno. Zgodovinskega predavanja kanonika dr. Grudna se je udeležilo večinoma svetno razumništvo iz Celovca, Beljaka in drugih krajev. Bilo je navzočih tudi mnogo častnikov 17. pešpolka in enoletnih prostovoljcev, ki so z velikim zanimanjem sledili zgodovinskim izvajanjem g. predavatelja. G. kanonik dr. Josip Gruden iz Ljubljane je v lepo zasnovanem govoru razložil velik pomen ustoličevanja koroških vojvod, dotaknil se raznih razlag teh obredov med nemškimi zgodovinarji in pokazal, da je to ustoličevanje pristno slovanska uredba, seveda s poznejšimi pritiklinami, ki so nastale pod vplivom krščanstva in obredov pri kronanju nemških kraljev. Bistveno vsebino prinese letošnji Koledar "Mohorjeve družbe". — Trdnjava Malborget izdana. V Malborgetu so dne 16. marca zaprli radi vohunstva ognjičarja Franca Br-zeski, ki služi že enajsto leto aktivno cesarju. O zaprtem vohunu se poroča, da je bil ognjičar Brzeski zelo znana oseba. V Malborgetu je služil že dolgo vrsto let. Nekaj časa sem je pa izdajal veliko denarja in razkošno živel. Skrivaj so ga nadzorovali in prišli do zaključka, da toliko denarja ni mogel pošteno pridobiti. V Malborgetu je imel stanovanje s 5 sobami, ki so bile najelegantnejše opremljene. Ko so zbrali dovolj sumljivih okoliščin, so pozvali v Malborget vojaškega av-ditorja, ki je preiskal stanovanje o-sumljenega topničarja. Stanovanje je bilo tako razkošno, da je avditor vzkliknil, da še pri generalih ni tako lepih stanovanj videl. Zrcalo je bilo ,-redno 500 kron. Izdajalec je prodal Italiji tudi načrte trdnjave in vozne načrte. Vohunil je že več časa. Vojaško sodišče je zaprlo njegovo stanovanje razen ene sobe in ene kuhinje, ki so ju prepustili ženi in otroku aretiranega ognjičarja. Žene niso zaprli, kakor se je prvotno poročalo. Brze-sky je obiskoval tudi kadetno šolo, a so ga izključili radi njegove Iahkomiš-Ijenosti. — Na zastrupljenju krvi je umrl v Celovcu dekan Jožef Palle, star 50 let. dela samo vlada. Vsi so Hrvati v hrvatski kraljevini. — Zedinjenje hrvatskih zemlja. Poslanec Zagorac je v vseji hrvatskega sabora 21. marca z ozirom na to, da so ga madjarski listi označili za ireden-tarja, izjavil: Hrvatom ni treba, da bi bili iredenti. Oni lahko mirno čakajo. Monarhiji preti nevarnost od Italije, ki si želi Istre, od" Srbije, ki ji hoče vzeti Bosno in Dalmacijo, in od Rusije; mogoče pa celo tudi od Rumuiii-je. Ako se monarhija hoče rešiti, mora Hrvate in Slovence sama združiti. Če noče, potem pa se bodo Hrvati vendarle združili, seveda z velikimi izgubami. Ali ni torej najbolj pametno, da monarhija ujedini naš narod? — Protestno slovansko zborovanje v Trstu. Slovensko politično društvo "Edinost" v Trstu je za večer 18. marca sklicalo v Narodni Dom protestno zborovanje zaradi zadnjih dogodkov v Trstu. Udeležilo se je tega shoda gotovo nad 3000 navdušenih tržaških Slovanov. Na zborovanju so govorili dr. Wilfan, dr. Čok, dr. Rekar, dr. in .Volarje. Smisel izvajanj gg. govornikov je bila manifestiranje za slovensko univerzo in protestiranje proti laškim izgredom na višji trgovski šoli Revoltelli. Z navdušenjem sprejeta resolucija izreka svoje ogorčenje nad brutalnim nastopom italijanskega dijaštva napram njihovim slo vanskim tovarišem na Revoltelli in pričakuje, da poklicane oblasti izvedejo čimpreje preiskavo, ki naj pokaže, kdo je te dogodke zakrivil; nadalje se protestira proti temu, da bi se rešilo italijansko vseučiliščno vprašanje na škodo jugoslovanskemu in predno se zlasti tržaškim Slovencem ne dajo potrebne šole, kakor jih Lahi v obilni meri že uživajo; poživlja se naposled vse slovanske poslance v državnem zboru, naj v obrambo skupnih slovanskih interesov ne dopuste, da se Italijani okoristijo na škodo tržaških in sploh primorskih Slovanov. Ko so slovenski zborovalci veselo prepevaje slovanske narodne pesmi zapuščali Narodni Dom, so se začele od voltov di Chiozza proti njim valiti velikanske množice laških pobalinov in mlečni-kov. Mnogoštevilni policiji se je posrečilo napraviti med obemi na trgu Caserma nepremostljiv kordon, ki ie preprečil večje izgrede. Pripravljeno je bilo tudi vojaštvo. —Smrtna kosa. Umrl je v Gorici učitelj "Šolskega doma" g. I. Klavora, star 23 let. — V Trstu je umrl 37Ietni Pavel Jurij Maršič. — V Gorici je u-mrl vpokojeni nadučitelj Ivan Kuret, ki je služboval v Dekanih v Istri. — V Volčjidragi je umrl Andrej Bajt, krčmar ob cesti. — V Kopru je umrl 401 e t ni c. kr. kaznilniški paznik Matija Furlan, rojen na Slapu pri Vipavi, za-pustivši soprogo in štiri nedorasle o-troke. — V Trstu so pokopali Frana Bana, c. kr. sodnijskega uradnika. Nedavno je napravil izpit za opernega pevca. — V Rojanu je umrl mladi trgovec Fran Sluga. i Oscar J. Stephen * Sob« 101 in 802 Barber Bidg. JOLIET, ILLINOIS. JAVNI NOTA.lt Kupuje in prodaja zemljišča v mestu in na deželi. Zavaruje hiše in pohištva proti ognju, nevihti ali drugi poškodbi. Zavaruje tudi življenje proti nezgodam in boleznim. Izdeluje vsakovrstna v notar-Hj sko stroko spadajoča pisanja. !fj Govori nemško in angleško. Telefon Canal Siorenkam trn Hrvati aua M priporoča SlDTeiita Babic« I 1610 LOOMIS SH CHICAGO, ILL* STENSKI PAPIR Velika zaloga vsakovrstnih barv, oljev in firnežev. Izvršujejo se vsa barvarska dela ter obešanje stenskega papirja po nizkih cenah. C hi. Phone 376. %J N. W. W7 120 Jefferson St. JOLIET, ILL N. W. telefon 556 HRVATSKO. — Misijon r Zagrebu po 55 letih! Dne 22. marca se je začel po vseh zagrebških cerkvah sveti -misijon, ki ga že celih 55 let ni bilo. Misijon je sad zadnjega katoliškega shoda. — Dr. Mile Starčevič je v seji hrvatskega sabora 18. marca razvijal dr-žavnopravno stališče Starčevičeve stranke prava. Hrvatska, Bosna, Dalmacija, Istra in slovenske zemlje se imajo združiti. Srbskega naroda stranka prava ne negira, pač pa je proti temu, da bi bili Srbi v Hrvatski poseben političen narod. Tudi Slovenci so v resnici Hrvati. Obsoja pa preganjanje Srbov in veleizdajalske proccse. Razliko med Hrvati, Srbi in Slovenci Anton Bolte 101 Indiana St. JOLIET, ILL. * slovenski salun Vabim svoje znance in vse rojake, da me posetijo v moji gostilni. PRTI SLOVENSKI Zdravnik in Kirurg V AMERIKI. Specialist za moške, ženske is otročje, bolezni; zdrari tudi VSE DRUGE BOLEZNI. Kadar ste bolni, pridite k meni osebno, Urad zraven ilovenske cerkve. Dr. Martin J. Ivec 900 N. Chicago St., Cor. Clay JOLIET, ILL. Telefon N. W. 1012, ali Chicago telefona' Urad 1354 J. Dom 2192 L. VVažno uprašanjelc { Do mv °pravii -M0 najbolje in najceneje F najbolje in najceneje Konzularne starokrajske /,(V sodnijske vojaške ^^207 Hanover | IP ^CWftwaukee.Wis. « J. p. Oba^telefon Lefmi »»trgovec. Clinton in Desplaines Sta. JoUet SOUTH CHICAGO SLOVENSKI LIQUOR HOUSE John F uglna, lastnik 9510 Ewing A v«. So. Chicago, 111. Prodajem najbolj!« domače in lmporitra-so vino in Žganje aa debelo i drobilo. iiiiiiuiHiiiiiuiiuiiiiiiiiiiiiniiiiiiiuiiniiiiiiiimiii A. NEMANICH, pred«. M. STEFANICH, tajnik. S. OLHA.blag | GLAVNICA $50,000.00. Slovenian Liquor Co. 1115-17-19 Chicago St JOLIET, ILL. Usten, in inkorp. leta 1910 Družba naznanja rojakom, da ima veliko zalogo izvrstnih vin, žganja in drugih pijač, koje prodaje na debelo. Rojakom se priporoča za obila naročila. Pišite po cenik v domačem jeziku, ali pa po našega potovalnega zastopnika, . J-V< VT""**. - Potovalni zastopnik: Fr. Završnik. Naše geslo: Dobro postrežba; vašepa bodi: Svoj k svojmul Ilirija Greučica v steklenicah in Baraga Zdravilno Grenko Vino. iiiminiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiHiiuiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiii SL4VNOZNANI SLOVENSKI POP proti žeji ■ najbolje sredstvo. Cirn več ga piješ tembolj se ti priljubi. Poleg tega izdelujemo še mnogo drugih sladkih pijač za krepčilo. BELO PIYO To so naši domači čisti pridelki, koje izdeluje domača tvrdka. Joliet Slovenic Bottling Co. 913 N. Scott St. J*»1!etf 111 Telefoni Clii. 2275 N. W. 480, ob nedeljah N. W. 844 Amerikanski Slovenec Ustanovljen 1. 1*91. Frri največji in edini «loven»ki-katoliški list v Ameriki ter glasile K. S. K. Jednote. Izdaja ga vsaki torek in petek SLOTEKSKO-AM. TISKOVNA DMA. Inkorp. 1. 1899. t lastnem domu 1006 N. Chicago St. Joliet, Illinois. Predsednik Tajnik -Blagajnik Urednik Anton Nemanich William Grahek John Grahek Rev. John Kranjec Telefoni: Chicago in N. W. 100. Naročnina: Za Združ. države na leto........$2.00 Za Združ. države za pol leta----$100 Za Evropo na leto..............$3 00 Za Evropo za pol leta...........$150 Za Evropo za četrt leta..........$100 PLAČUJE SE VNAPREJ. Dopisi in denarne pošiljatve naj se pošiljajo na: AMERIKANSKI SLOVENEC Joliet, Illinois. Pri spremembi bivališča prosimo naročnike, da nam natanč.io naznanijo POLEG NOVEGA TUDI STARI NASLOV. Dopise in novice priobčujemo brezplačno; na poročila brez podpisa se ne oziramo. Rokopisi se ne vračajo. Cenik za oglase pošljemo na prošnjo. AMERIKANSKI SLOVENEC Established 1891. The first, largest and only Slovenian Catholic Newspaper in America, and the Official Organ of the G. C. Slovenian Catholic Union. Published Tuesdays and Fridays by the SLOVENIC AMERICAN PTG. CO. Incorporated 1899. Slovenic-American Bldg., Joliet, 111. Advertising rates sent on application. CERKVENI KOIEDAR. 15. apr. Nedelja 3. postna. Longin. 16. " Pondeljek Hilarij i Tarcijan. 17. " Torek Patricij, škof. 18. " Sreda Ciril Jeruzalemski 19. " Četrtek Jožef, žen. D. M. 20. Petek Feliks in tovariši. 21. " Sobota Benedikt, opat. CERKVENI GOVOR ZA VELIKONOČNO NEDELJO. Spisal škof Anton Martin Slomšek. Vstajenje. Angel je ženam rekel: Nikdar se ne bojte! Vstal je: ni ga tukaj. Mark. 16, 6. Minili so tihi postni dnevi, žalostna opravila velikega tedna so dokončana; veselo jutro ustajenja se po svetu glasi. Spremili smo Jezusa v Jeruzalem, iz Jeruzalema na oljsko goro, na Golga-to, na mesto mrtvaških glav. Culi smo s križa veliko besedo: Dopolnjeno je, in smo videli Jezusa pokopati. Zopet danes pri grobu Jezusovem stojimo; ali grob je odprt in prazen. Angel nam oznani veselo besedo: "Vi iščete Jezusa Xazarenskega, križane-ga; vstal je, ni ga tukaj." Oh, veseli glas! oh, čudež črez vse čudeže! Nebesa veselo alelujo pojo, zemlja radu-je, pekel se trese, cela naravna ozna-nuje tudi nam novo vstajenje in večno življenje. Zaslišimo torej danes seli glas našega ustajenja in večnega življenja, kojega nam: i. Naša pamet priča; II. Božja beseda potrjuje; JII. Cela narava kaže. Kristus je vstal: aleluja! tudi mi bomo vstali! T. Zakaj mora človek umreti? Zato, ker ne more vekomaj živeli v tem strohlji-vem telesu. Bog je človek neumrljivega ustvaril, greh ga jc pokvaril; mora se torej preroditi duša v grobu svetega krsta, v kopeli prerojenja, telo v grobu strohnenja, da strohljivo obleče, kar je nestrohljivega, in umrljivo ne-umrljivo.it (I. Kor. 15, S3). Duša brez trupla ostati ne more, zakaj človek iz duše in telesa obstoji; brez trupla človek ni. Smrtno spanje je prerojenje zj novo večno življenje, kar nam priča: 1. Božja modrost. Vse vidne stvari je Bog za človeka ustvaril, solnce, mesec in zvezde na nebu; travo, rastline in drevje na zemlji, živino, ptice in ribe; zakaj pa je Bog človeka ustvaril? da bi ga poprej ko drugih stvarij konte biltf? Tako bi Bog moder ne bil. 2. Božja dobrota. Ni skoraj revnejše stvari na tem svetu kakor človek. Bolezni in težave »tiskajo tele, britkosti dušo, skrbi niti krajšajo njegove dni, in prihodnja smrt mu veselje greni. Svojih želj ne more nasititi, in tudi naučiti se dovolj na tem svetu iff more, ne potrebne popolnosti osvojiti. Ali ni živina bolj srečna, kakor človek, njeni gospodar? Ali je mogoče, da bi smrt obadvema jednak konec naredil? Tako bi Bog neskončno dober ne bil. 3. Božja pravičnost. Komu se v srce ne usmili toliko nedolžnih in pravičnih, ki po svetu trpe? Koliko kri vičnikov je, kojim se dobro godi. Ali bota Kajn in Abel jednak konec imela? Nero in sv. Pavel se razločila? Bodo ubijalci in goljufi poslednjič s pravičnimi jednako vekomaj počivali? Tako bi morala zemlja jama razbojnikov, človeštvo živo gnezdo najhujših divjačin postati, in svet v pregrehe pogrezniti se. Kaj takega misliti, bi bila največja neumnost; ziniti, bi bilo Boga preklinjati: "V resnici, veli sv. Bernard; ako je Bog, je pravičen Bog; in če je Bog pravičen, je tudi človek neumrljiv." II. Kar nam pa človeški um priča, to nam večna resnica (božja beseda) za gotovo potrjuje, da bomo ustali in tudi v svojem prerojenem telesu vekomaj živeli. Kako milo se Job v svoji revščini tolaži, rekoč: "Vem, da moj odrešenik živi. Zopet bom s svojo kožo obdan in v svojem mesu gledal svojega Boga" (Job. 19). Živo popisuje prerok Ecehijel ustajanje mrtvih (Eceh. 37, 3—12). Tako se oveselu-jejo Makabejski bratje s prihodnjim ustajanjem (II. Mak. 7). Veliko lepše in očitovestno nas večna resnica v novi zavezi ustajenje života uči. "Pride ura, v kateri bodo vsi po grobih glas Sina božjega slišali" itd. (Joan. 5, 28— 29). Tako je učil Jezus in posvetnim Saducejem dejal: "Vi se motite, in ne razumete pisma, ne božje moči. Ob ustajenju se ne bodo možili ne ženili, ampak bodo, kakor angeli božji" (Mat. 22, 29—30). "Jaz sem ustajenje in življenje" itd. (Joan. 11, 25). To so besede, ne človeka golega, ampak Sina božjega. Zato resnico je umrl Jezus in zopet od mrtvih vstal; vstali bomo tudi mi. Ustajenje mrtvih uče tudi apostoli, in med njimi najlepše sv. Pavel, rekoč: "Kristus je od mrtvih vstal, on prvenec spečih, tako bo tudi Bog one, ki-so v Jezusu zaspali, ž njim obudil. Ako se torej od Kristusa oznanuje, da je od mrtvih vstal, kako pa pravijo nekateri med nami, da ni ustajenja mrtvih? Ako ni Kristus vstal, je prazno naše oznanovanje, prazna tudi naša vera. Kakor pa v Adamu vsi umrjemo, tako bomo v Kristusu vsi oživeli" itd. (I. Kor. 15, 12). "Veselimo se, kedor se kakor glinasta posoda potrupljemo, da bomo s prenovljenjem drugega stvarjenja nebeško, Bogu dopadljivo podobo prejeli", uči sv. Ililarij, in vsi drugi učeniki sv. cerkve ž njim. Oh, veselo oznanilo iz božjih ust! "Ti nam še le življenje sladko, smrt pa lahko storiš!" III. Naše ustajenje nam kaže celo stvar-jenie. Kakor se solnce za gore skrije, pa ne ugasne, temveč drugo jutro veliko lepše zažari, tako tudi naša telesa. "Trohljivo meseno telo se vse-je, nestrohljivo in duhovno bo vstalo" (I. Kor. 15, 42—45). Naše polje, naši travniki nam o vigredi pravijo: Vstala sem jaz, vstali bote tudi vi. Oh, poglejmo o veselem 40. postu naše kopne griče, hribe in doline, kako se mlade in oblačijo, nam kažejo, da tudi nas čaka od mrtvih ustajenje, novo življenje. Jeli nismo več o vredni ko trava na senožeti, ko lilije na polju? Kakor resnično Bog živi, bomo tudi mi vstali, Bog, da bi le srečno in veselo. "Vsi bomo sicer vstali, pa ne bomo vsi pre-menjeni", uči sv. Pavel. Kakoršno seme vseješ, tako bo tebi tudi izrastlo. "Prišli bodo, pravi Kristus, kateri so dobro storili, y ustajenje življenja; kateri so pa hudo delali, v ustajenje ob-sojenja" (Joan. 5, 29). Konec. Bodi nam pozdravljena sveta velika noč ustajenja Kristusovega! Bodi nam pozdravljeno prihodnje veliko jutro ustajenja našega. "Smrt, kje jc tvoje želo? Pekel, kjer je tvoja zmaga? Smrt je v premaganju požrta. Aleluja! Bogu bodi hvala, ki nam je zmago dal po Gospodu našem Jezusu Kristusu." Amen. GABRIEL GARGAM, POŠTNI USLUŽBENEC. Decembra 17, 1899, ponoči 10:30 se je Gargam, potujoč poštni uslužbenec odpeljal na brzovlaku iz Bordeau ( Francija). Vozil se je v predzadnjem vozu vlaka. Med Bordeau in Angotile-mom je moral brzovlak voziti počasneje, ker se je pohabil stroj; nekaj kilometrov pred Angouleniom pa se ie vlak ustavil in ni- mogel naprej. 10 minut za brzovlakom pa je iz Bordeau odliitel ekspresni vlak, ki 'je kmalu dohitel brzovlak. "Komaj smo se ustavili," pravi Gargam, "smo že čuli zamolklo bobnenje vlaka, ki se nam j.; bližal po bliskovo, da nas razdrobi. Bil je to ekspresni vlak, ki je pretekel 50 milj v eni uri. Bilo je po polunoči. Komaj mine par sekund in že so razrušeni in razbiti v drobce naši vozovi, mi pa smo kakor bilke odleteli na eno stran železnice; mene so našli pod bregom 30 čevljev daleč — zakopanega v sneg. Eden mojih tovarišev, ki se je pred nesrečo ravno grel pri peči v vozu — bilo je zelo mraz — je izginil s pečjo in premogom kakor blisk; od tega trenotka pa se ne spominjam ničesar več. Stinec je bil tako strašen, da me je onesvestil. Bili smo 4 uslužbenci; eden je mrtev, dva druga sta, kakor se sliši, pohabljena za zmerom in jaz sem ležal mnogo ur zakopan v snegu. Ura je bila že skoro 7 ko so me našli. V meni ni bilo nobenega znantenja življenja. Okrog 10 ure so me z drugimi ranjenci pripeljali na angoulemsko postajo, odkoder so me vzeli takoj v bolnišnico. Po vsem telesu sem bil tako poln ran in otisk, da se nisem mogel ganiti. Zavedel sem se pozno popolu-dne. 13 dni nisem mogel zavžiti nobene hrane, srkal sem le iz pomarančnih koščkov; to je bilo vse. Januarija 1. sem pojedel eno jajce, nato sem pa jemal ravno toliko hrane, da nisem umrl od lakote, premalo pa, da bi se okrepil. Kmalu so zapazili, da sem ohromljen ali mrtvouden od ledij do stopal; vrh tega nisem mogel skloniti glave, najmanje kretanje me je prisililo k bljuvanju; bolelo me je okrog obisti — le duševne zmožnosti so mi še ostale. V bolnišnici. Dr. Decressac, zdravnik v angou-lemski bolnišnici, je obiskaval ranjenca vsak dan. Po dolgem pomišljanju se je odločil za kopeli. A kopeli so mu stanje shujšale; grlo se mu je skrčilo, in ničesar ni mogel pogoltniti vsled vnetja v grlu. Meseca avgusta, 8 mesecev po nesreči, morali so ga hraniti skoz cev. To je bilo za bolnika nova muka. Cev so mu mogli vtakniti le enkrat na dan, in bolnik je nekaj malo tekočine zavžil le vsakih 24 ur. Naposled si je za nedelje izprosil, da ga niso mučili s cevjo; te dneve je skušal brez cevi pogoltniti nekaj juhe in mleka. Vidno je hujšal in postajal tenjši. V zadnjih 4 mesecih so se mu naredile rane na obeh nogah — rane grde na videž, nekak prisad. Ona strašna kolizija na železnici je celo telo pohabila tako, da mu ni služil niti en ud, in že se je skoz okončine smrt vsiljevala v njegov organi- niku mnogokrat govorili o Lurdu; a Lurd je bil bolniku praznoverje: "To je le praznoverje," se je odrezal. Meseca avgusta 1901 je bolezen dospela na višek nevarnosti. Rane na nogah so se shujšale in Dr. Tessier je zopet silil s trepanacijo. Da bi se izognil operaciji, sklenil je zapustiti bolnišnico. Če že mora umreti, hoče vendar vsaj prej videti še svojo družino, zato pa želi iti s te postelje in iz te bolnice, ki ga spominjata tolikega gorja. Mati in prijatelji mu prigovarjajo naj roma v Lurd. Res se da vpisat za potovanje, pa le zato,, da otide iz bolnišnice. Bliža se Veliki Šmaren. Svetujejo mu, naj se za ta praznik pripravlja z devetdnevnico, a on se kar ne more privaditi molitvi. Tri dni molijo okrog njega, tudi on moli, pa le nerad, ker to, kar se godi okrog njega, ga ne gane. Prejeti tudi noče sv. zakramentov, češ, da bo storil to prišedši v Lurd; na prošnjo drugih pa se uda. Izpove se in 16. avgusta prejme sv. obhajilo v zelo malem drobcu sv. hostije, kar zavžije z veliko težavo. V Lurd! Vožnja je težavna, ker Gargam je ležal v postelji celih 20 mesecev in ni mogel ne vstati, ne gibati se. Njegova strežnica in tri druge osebe spremljajo bolnika, ki ga prineso na nosil-nici na vlak. Seboj imajo tudi cev, da ga hranijo. 20. avgusta dospe v Lurd ob 6. zjutraj. Dospevšemu v Lurd GABKIEL GARItAU zent. Mozeg in meso sta bila kakor razdvojena, tako sta bila pretresena. Dr. Decressac jc v izpričevalu izjavil, da je bolezen v mozgu, ki mu bo polagoma provzročila smrt; verjel pa ni več, da se je ohromenje izcimilo iz otisk v mozgu ali iz pretresenih živcev. Dr. Tessier jc pa mislil, da je mrtvoudnost prišla od stisnjenega mozga in je zato do zadnjega silil s trepanacijo. Več zdravnikov je izjavilo, da ni poškodovan noben ud, le živčevje je pokaženo vsled močnega sunca. V pariških bolnišnicah usluž-beni zdravnik je pa rekel: "Naj se bolezen zove kakor hoče, on je poškodovan povsod, in ozdraveti ne more." Zdravniki se niso ujemali, kaj je ta bolezen, edini pa so bili, da je bolezen neozdravljiva in da je smrt blizo. Več nego 10 zdravnikov je obiskalo Gar-gama. Poleg teh zdravnikov so ogle*1-dali bolnika tudi zdravniki železniške družbe in poštne uprave, ki so poslali natančna poročila na okrajno sodišče v Angouleniu in lia višje sodišče v Bordeau. V mnogih obravnavah so razpravljali le o tem, kako visoka bodi odškodnina temu trpinu. Ker je vsakdo pripoznal, da Gargam« ne more , pomagati zdravniška izvedenost, ponudila mu je železniška družba visoko pokojnino 3000 frankov na leto, nade-| jajoč se, da Gargam tako ne bo živel dolgo. V razsodbi bordeauške sodnije se bere: "Ta nesreča je privedla Garga-ma v pomilovanja vredno stanje — naredila ga jc v resnici pohromljenca, le razum mu je še pustila. Pohabljenemu v najboljših letih so uničene vse nade. Potreboval bo, dokler bo živel, dve osebi, da mu strežeta po noči in po dnevu." _ Gargam jc bil star 31 let; bil je izvrstno izobražen in izborno izšolan — zategadelj, se mu je obetalo zmerom više mesto, a lej, ves up je šel po vodi. Naveličal se jc živeti. Vzgojen v liceju prestopil ni 15 let cerkvenega praga, in niti najmanjšega verskega znaka ni pokazal. Sestra prednica je v bolnišnici mnogokrat klečala v molitvi ob njegovi postelji, a za vse to se je bolnik presneto malo brigal, in bilo mu je le zoprno. Prve tedne obiskaval ga je v bolnici duhovnik; toda Gargam mu je s poudarkom zatrjeval, da nima vere in duhovnik je polagoma opustil svoje obiske. Ljudje so /bol- ponudi njegova mati križ in mu reče moliti. A on se obrne v drugo stran — njegova duša je še zaprta milosti. Odneso ga naravnost v duplino, kjer še tešč prejme mal drobec sv. hostije. V hipu mu zagomezi in ga zasrbi po nogah, ki so bile brezčutne tako dolgo, in neizrekljivo čuvstvo ga spreleti po sv. obhajilu. Moliti hoče, a močno ginjenemu manjka besed; njegovo ih-tenje ga duši. Prevzet je od vere svojih otroških let; presunjen je v dno svoje duše; zamaknjen je; z napopisno ljubeznijo gleda v podobo presvete device. Prišel je iskat zdravja svojemu telesu, a zadobil je zdravje tudi svoji duši. Na duši ozdravljenega od-peljajo v lurško bolnico, kjer ga še hranijo skoz ccv; prenašajo ga tudi še na nosilnicah, kajti on je še zmerom pohromljencc, v katerem 'pa biva ne-otemnjen razum. Okrog 2. ure pop. odneso ga v kopelnico, kjer ga previdno spuste v vodo na deski. Zelo se čuti pomirjenega; moli vneto in glasno, ozdravljen pa še ni. Ozdravljenje. Od kopelnicc ga prineso pred cerkev sv. rožnega venca, kjer se vrši ob 4. procesija s sv. Rešnjim telesom; po potu, koder se pomikajo duhovniki s sv. Reš. telesom, so razvrščeni na obeh straneh bolniki, ki ali leže ali sede. Tudi naš bolnik leži ob potu bledejši in slabši. Vsled dolgega potovanja jc utrujen in vsled razburjenosti po dnevu je obnemogel. Komaj se mu pozna, da je živ; naposled pa izgubi zavednost — obraz je mrzel in višnjev. Možje primejo za nosilni-co, da bi ga odnesli; njegova strežnica pa se temu proti vi: "Če umrje, zakrila mu bom glavo in nihče ga ne bo videl." Kako bi tudi ti možje mogli z bolnikom prodreti skoz dve vrsti, bro-ječi 30 tisoč ljudi! Kar Gargam nalio-doma odpre oči — zavest se mu je povrnila. Misleč da je procesija s sv. Rešnjim telesom že minula, žalosten je močno. Kar zasliši od daleč za vrstami bolnikov pretresljive klice o-gromnega ljudstva, ki na kolenih pred sv. Rešnjim telesom prosi pomoči nesrečnim trpinom z gromovitimi pozdravi: Gospod, mi Te molimo — Gospod, mi v Te upamo — Gospod, mi Te ljubimo — Hozatia, sinu Davidovemu — Ti si Kristus, sin živega Boga — Ti si moj Bog in moj Gospod — Jezu.i, sin Davidov, usmili se me — Gospod, reci le besedo, in ozdravljen bom — Gospod, stori, da vidim — da slišim — da hodim — Zdravje bolnikov, prosi za nas — Izkaži se nam za mater...! Navdušenje narašča, kakor ob času, ko je šla judovska množica za milim Vzveličarjem. Duhovnik blagoslovi vsakega bolnika z monštranco. Sv. Rešnje telo se bliža tudi našemu bolniku; že se skuša vzdigniti na svoja komolca, a pade nazaj; skuša se vzdigniti drugič, a zabranijo mu, rekši: "Za danes je že dovelj, jutri boš srečnejši — jutri boš ozdravljen." A naš trpin se vzklone tretjič in za-kliče okolu stoječim: "Pomagajte mi!" — .in vstane in naredi nekaj korakov za Najsvetejšim; ker pa nima ne obleke, ne čevljev, ustavijo ga in polože na nosilnico. A on je ozdravljen, o-hromljenje je izginilo, lahko se giblje in premika. Ne bo mu več treba posluževati se cevi; on ni več tisti umirajoči pohabljenec, ki so ga hoteli skriti malo preje. Ozdravil je, veselje se mu bere na obrazu, sledovi bolezni se mu pa še poznajo. Burno ga pozdravlja množica, ko ga neso v bolnišnico. V zdravniški preiskalnici. Lurdski doktor Boissarie piše: Še tisti dan so Gargama zahaljenega prinesli v zdravniško preiskalnico, kjer ga je čakalo 60 doktorjev, vseučilišč-ni profesorji, domači in tuji zdravniki, mnogi časnikarski poročevalci, verni in brezverni. Njegova mati, njegova strežnica in mnoge dame so ga spremile iz bolnice. Bolnik vstane pred nami; zelo je suh; samo velike oči v upadlem in bledem obrazu so še žive. Kakor starček je, pa nima še 32 let. Vsi smo razburjeni; hitro sledi vprašanje za vprašanjem; natančna preiskava pa je nemogoča, prevelika množica se gnete okrog nas in pred vratmi. Drugo jutro pa niti vsi zdravniki ne morejo v preiskovalnico; stoje na stoleh in klopeh in ljudstva je toliko, da se vse te-re. Gargam je tu, pa brez nosilnice; vstopi v lepi obleki, ki so mu jo preskrbeli. Njegov odvetnik iz Angou-lema je ž njim. Rane, ki so bile včeraj še gnojne, se vidno celijo; razločno in odločno pripoveduje podrobnosti svoje bolezni; pripomni, da je po dolgem času sinoči prvikrat jedel kakor drugi ljudje — brez cevi, izvrstno je tudi spal. Suh je pa tako, da je kakor okostnica brez mesa. Profesor Desplat iz Lille ga izpra-šuje in narekuje zapisnik in potrdi o-zdravljenje. On ne najde nobene or-ganične poškodbe, misli pa, da je bil bolan vsled pretresenih živcev. Da pa se bolezen prav razvidi in razpozna, ne smemo pozabiti na nogah ran, ki se vidno celijo in ki izpričujejo tvarno, vidno in čutno poškodbo; ne smemo pozabiti, da je bil še včeraj na nosil-nici tak kakor bolnik v zadnjih zdih-1 jejili; v eni sekundi je takorekoč oživil. To hipno ozdravljenje presega natorne sile; takega bolnika ne mo-(Nadaljevanje na 5. strani.) Vsakdo zna, da je telefon najcenejši in najhitreši glaso-noša. Oseba s kom hočete govoriti je lahko bogve kako daleč, pa se nanjo zmislite ali jo želite kaj prašati pa greste lepo par korakov ali se samo nr se-dežu obrnete in začnete takoj govoriti ž njo. Telefon je najvrednostja stvar na svetu, če se vzame v prevdarek. Prav po ceni za par centi na dan pa imate zvezo z vsemi ljudmi. Chicago Telephone Co. Joliet Citizens Brewing Co- North Collins St.. Joliet, III. IPiite Elk Brand" pivo I Izdelovalci najboljšega piva sodčkih in steklenicah. MM)4t>^04*0«0*C4»0*C' Ta banka plača 3% obresti na vlogah Joliet Trust & Savings Bank Barber Building, Joliet, 111. Glavnica $100,000.00 Jamstva M $50,000.00 ARCHIBALD J. McINTYRE, Pred. ERVIN T. GEIST, ka»ir. THOS. F. DONOVAN, Podpred. TA BANKA JE POD DRŽAVNIM NADZORSTVOM. Bell phone 1048. Orfanizovana v Joliet-u, 111. dne 2. aprila 1894. Inkorporovana v državi Illinois 12. januarja 1898. Predsednik..................................Paul Schneller, Calumet, Mich. fodpredsednk:..........Frank Boje, R. F. D. No. 2, Box 132, Pueblo, C®lo. H. podpredsednik:............M. Ostronič, 1132 Voskamp St, Allegheny, Pa. Glavni tajnik:..................Josip Zalar, 1004 N. Chicago St., Joliet, III. I Pomožni tajnik:......Jos. Retns, 729 Putnam Ave., Ridgewoad, N. Y. City. Blagajnik:..........................John Grahek, 1012 Broadway, Joliet, 111. Duhovni vodja:..............Rev. Josip Tomšič, Box 657, Forest City, Pa. Zaupnik:..........Mart. Muhič, Cor. Main and Center Sts., Forest City, Pa. Vrhovni zdravnik:..........Dr. Jos. Grahek, 841 E. Ohio St., Allegheny, Pa. NADZORNIKI: toton Golobitsh, 805 N. Chicago St., Joliet, 111. Aug, Poglajen, 2300 S. Robey St., Chicago, 111. John Mravintz, 1114 Voskempt St., Allegheny, Pa. George Thomas, 904 E. B St., Pueblo, Colo. John Povsha, 311—3rd Avenue, Hibbing, Minn. ča Franc Keržič. Pomisliti je treba, da taki člani so po navadi prisiljeni se seliti in so večinoma pri malem denarju, in potem pa še prestopni list plačati, ali je to bratsko? Bratom delegatom priporočam, da naj gledajo na to, da se člani ne obremenijo preveč. Jednota naj bi prevzela Otroški oddelek, zakaj to je čez vse potreba, ker mladina bode stare oziroma umrle člane nadomeščevala; obžalovanja vredno je pa to, da morajo Slovenci pri drugorodcih otroke zavarovati, ko je vendar toliko slovenskih Jednot. Ob priložnosti se že še oglasim. John Zalar, predsednik dr. št. 79 K. S. K. J., Waukegan, 111. Gabriel Gargam, poštni uslužbenec. (Nadaljevanje s 4. strani.) 1 POROTNI ODBOR: Mih. J. Krakar, 614 E. 3 St., Anaconda, Mont. George Flajnik, 3329 Penn. Ave., Pittsburg, Pa. Peter Staudohar, Box 701, Chisholm, Minn. PRIZIVNI ODBOR: Frank Banich, 1858 W. 22nd St., Chicago, 111. John Zulich, 1165 Norwood Road, Cleveland, Ohio. Frank Petkovšek. 720 Market St., Waukegan, 111. Uradno glasilo:Amerikanski Slovenec, 1006 N. Chicago St., Joliet, Ills. DENARNE POŠILJATVE NAJ SE POŠILJAJO NARAVNOST NA GL. TAJNIKA JEDNOTE IN NA NIKOGAR DRUZEGA. NADALJNJI IZKAZ PRISPEVKOV ZA STAVKUJOČE ČLANE IN ČLANICE K. S. K. J, V MICHIGANU. Prenos zadnje izkazanih prispevkov.................................$232.00 ^ Nadalje darovali: "ruštvo Marije Device 33, Pittsburg. Pa..................$20.00 društvo Marije Sedem Žalosti 50, Allegheny, Pa..........$38.50 "ruštvo sv. Družine 151. Indianapolis,Ind.................. 2.55 $ 61.05 rejo tako hitro ozdraviti vsi zdravniki in znanstveniki na svetu. Strmeti moramo tudi nad načinom, kako je ozdravel. Marsikdo, ki je prej Gargama videl bolnega, osupne, ko ga vidi zdravega. Proti domu. Gargamov povratek je vzbudil veliko razburjenje. Kakor hitro se je po postajah orleanske proge raznesla novica o njegovem vstajenju, ime nje govo je hitelo od ust do ust. Njegov povratek je bil v resnici pomenljiv dogodek za vsakoga — od najnižjega u-službenca do postajnega načelnika na oni progi. Ozdravljeni Gargam je pozneje pisal Ilirskemu zdravniku to le: "Poštna uprava v Parizu je prejela od zdravni- (17. dopis.) Nekaj predlogov. Eveleth, Minn., 26. marca. — Ker se vsi člani in članice K. S. K. J. zanima-;fcov mnogoštevilna izpričevala o mo jo za prihodnjo konvencijo, zato si Jem brezupnem stanju. Ko sem se pri spodaj podpisani štejem v dolžnost, nJeJ zglasil, poslalo me je zopet k svoda tudi jaz polagam par vrstic na po- Jem» zapriseženemu zdravniku. Moja lje cvetoči organizaciji K. S. K. J. in 'zJava, da sem ozdravel v Lurdu ga je nje delegatom. Zatorej k stvari. Pa ze!° razkačila, ker on je eden naj- a) Člani in članice naj tvorijo eno' radikalnejših članov socialističnega in isto stranko, namreč bratsko slogo. °db°ra' Rekd ml je' da Cenjena društva naj bi vpoštevala de- "Sveta Mati božja, zahvalim se Ti!" Mož stegnjen na deski se je oprijel njenih strani z rokama, tenkima kakor kremplji in se tresoč se vzdignil in usedel na nosilnici. "Pomagajte mi," je zaklical in dve debeli solzi sta se udrli po suhem obrazu. "Jaz čutim, da morem hoditi." Hitro mu pomagajo in on stoji pred nami, kakor da bi bil vstal od mrtvih — brez klobuka, brez hlač, oblečen samo v nočno srajco in kopelno ©bleko. "Pustite me hoditi," je klical z zamolklim glasom. "Ali ga slišite, ali ga slišite," klicala 'je njegova mati; zadnjih 20 mesecev namreč ni mogel govoriti glasno. In pred očmi tisočin gledalcev, strmečih na obeh straneh procesije, ta' pohabljenec, čegar noge so tanke kakor valički in čegar stopala so polna ran, naredi 5 omahlih ko- rakov, potem pa izmučen pade vznafc na roke, ki so bile pripravljene ujet* ga. Šel sem z množico za njim. Ko •so ga nesli v bolnico. Mnogo mesecev je govoril le v presledkih, njegov telo od kolka do stopala ni čutilo razbeljenega železa, s katerim so včasib zdravniki poskušali na njem. Danes zjutraj so rane na nogah, iz katerih je včeraj še teklo, skoro do cela ozdravljene. Že tudi nekaj barve ima na obrazu in govori precej razločno. Gospod Gargam nam je povedal v zdravniški preiskovalnici, da se je njegova vera začela še le z boljšanjem njegovega stanja." Tako omenjeni list. Ravno tako je to opisal svobodomiselni Journal. (Po knjigi Dr. Boissarie.) mi moram brez odloga nastopiti svojo službo in se torej pri upravi zglasiti. S tem me je torej proglasil za ozdrav-, s T , ... . . ljenega, kar sem seveda čutil tudi sam; .. *Ca ™ZnJ° d? ega" tezJ' sem bil že 24 funtov, obseg nog je pa narastel za 12 centimetrov. Toda jaz sem hotel vživati dopust še nekaj časa iz osebnih nagibov; in lavce ravnotako kakor trgovce v društvenih uradih. - tov in društva naj plačajo zamudo ča sa. Ravno v tem predlogu je dosti nasprotstva. Eni pravijo: naj Jednota plača in drugi: ne. Dragi bratje, rav- ker sem hotd podtajnika poitnega u- Skupni prejemki ..........................................$293.05 JOSIP ZALAR, gl. tajnik K. S. K. Jednote. VOŠČILO. t Vsem članom in članicam si. K. S. K. Jednote želim vesele praznike in Sfečno alelujo. JOSIP ZALAR, gl. tajnik K. S. K. Jednote. Društvene vesti. Aurora, Minn., 3. apr. — Naznanjam atloni društva Marije sv. Rožnega tnca št. 131 K. S. K. J., da se bode ts''a prihodnja seja dne 19. aprila ob , Ur' popoldan. Dolžnost veže vsa-Ba člana, da se udeleži seje, ker se e vrše v korist društva in Jednote. °*(lrav vsem članom! John Roblek, tajnik. j. —> da si izvolite predsednico in g s'iikarico dr. v napredek, sebi pa Chicago, 111., 5. apr. — (Iz urada Marije Pomagaj, št. 78 K. S. K. J.) *nanjam vsem članicam imenovane-uštva, da bi se v obilnem številu j|^ez'le seje dne 19. aprila. Še mir-j. teri ni znano, da se je odpovedala ^ predsednica A. Ulešič pred-j lstvu, in to pa radi odhoda i» Chi-. Ravno tako tudi zapisnikarica ^atorej Pridih v obilnem ^°volj„ost. ^ ^lanjam tudi, da se bo natančno 'lik 0 0(' vsc'1 članic spričevalo °nočne spovedi, to velja tudi za ' so na potnih listih, da mi izro-o ? lr°ma pošljejo izpričevalo, in to !}|.' Nadalje opominjam sestro o,|"V ^Uračič, da naj se oglasi do pri-iltij Ie Seje ali pa na seji dne 19. apr.; "e oglasi v tem času, bo susp., navzoči pri zadnji redni seji, da se bode prihodnjo sejo žrebal cekin od $10 za pomoč društvene blagajne; žrebanje bode le med člani in vsakega člana bode Jednotina številka za žrebanje, tako da ne more nobeden prigovarjati: moja številka je manjša ali pa prevelika. Vsak član bode plačal v ta namen 50c. Za stavkarje sobrate v Michiganu je odposlano na pristojno mesto $20.00, katere smo zbrali oziroma dali iz blagajne! Sklepom mojega pisanja voščim vsem sobratom in sosestram naše slavne organizacije vesele velikonočne praznike. Sobratom stavkarjem voščim v imenu gornjega društva obilo uspeha na bojnem polju proti kapitalu. "Amer. Slov." obilo zvestih naročnikov. John Filipčič, I. tajnik, 5609 Carnegie Ave. 'i "v Veni zanjo, kje da je in kaj ini-• adalje opominjam sestro E. Žu-lti>|U prc,lc'1ajte z Vašim obrekovanj* mene, sicer bo treba dokazati Nadalje naznanjam, da tiste e' kterc nočejo plačevati na pose vsaka sama oglasi na j,, 1'n tajnici doma, da se podpiše ')0tcni prosta poškod. doklade. K 1», "V Pa voščim in želim vsem čla-v" «'*nic. S Si Si Si Si Si Si » Si Si Si Si Si Si Si m s ii PREDLOGI IN RAZPRAVE Si S ČLANOV K. S. K. JEDNOTE. £ 5S5 Si S W Si ffi Si ffi Si K K Si Si Si S Hi S Op. ur. Pod tem zaglavjem bomo priobčevali vse dopise, nasvete, predloge in razprave članov K. S. K. J., namenjene v korist naši slavni organizaciji, katera se tako najprimerneje pripravi na svojo letošnjo konvencijo mcseca avgusta v Milwaukee, Wis. >lo i slavne K. S. K. M 'j*.uiočinia «osestrama J. Novak >r'h' ')il 'z,'l'kam v imenu dr. „ ^°>Uagaj naše sožalje, umrli-t{, '^ogomu pa naj sveti nebeška Marija Kobal, tajnica, 2040 W. 22 Pl. ijo'^Jand, Ohio, 5. apr. — (Naznani J ' "rada tajnika društva sv. ioi„ ' ° K. S. K. Jednote sc tem H>v )u,ino naznanja članom gori * društva, kakor po sklepu Pijr c aprila t. 1., da se društvo Sil, 'no u,lcl<'ži sv- n,aie na Ve" "H'Si .? "edeljo in počasti Vstajenje V.,: >sP°da Odrešenika. Člani so "i zdravo Veliko noč. Na- % 4v, da e skupno zberejo v Knau- »n s ripetj' 110 "deleže in ne sramujejo 'Piti ^galije »a svoja prsa » kot -i vrs,0> pač pa stopite v vr-uMt„ l,,i '» možje društva! Z ii, •/""■dravoni voščim vsem čla-L®n,c»m K. S, K. Jednote ve-0n°čnc praznike. b Jo». F. Rus«, I. tajnik. V. r......~ir Ho "lje pa Device št. 33 K. onim, kateri nit S. K. j bili (16. dopis.) O centralizaciji in dr. Polagoma so pričeli člani K. S. K. J. prihajati na dan z nasveti glede prihodnje konvencije, katera sc bode vršila v tekočem letu. Torej naj mi bode dovoljeno, da tudi jaz izrazim svoje mnenje. Glede centralizacije sc nikakor ne strinjam s tem, kakor to priporočajo nekateri, ker to bi ne bilo v splošno korist, ampak s tem bi se le prisililo člane k večjim stroškom in s tem bi se napravila bratska jednakopravnost. Res lepo bi to bilo, vendar pomislimo, da veliko društev je, ki prav lepo napredujejo pod sedanjim sistemom, ko plačujejo le 5(lc v bolniški sklad. In zakaj potem nakladati članom večje stroške, ako jih treba ni in ko že zdaj nekateri težko plačujejo. Tukaj bodrili opozorjen, da velika društva v ve-lieih mestih lahko izhajajo, da pa mala v malih mestih ne morejo. Nato hočem že vnaprej odgovoriti. In sicer društvo, katero si želi centralizacije, mora računati na to, da bode treba več plačevati; iu če se tega ne ustraši, naj si napravi (ako ga silijo finančne zadeve) samo ta sistem, ni treba pa še druge siliti k večjim stroškom. In to bode bratsko. Druga stvar je pa to, da ako Jednota prevzame centralizacijo, člani zgubijo vse veselje do društva, ne marajo hoditi na sejo, ker se ne brigajo, kako društvo napreduje. Tajniku bode treba povišati plačo, ker bode imel več dela, in odkod vzeti? Zopet nakladal No, naj zadostuje o tem. Omenim naj še to, da sc ne strinjam s tem, da bi morali člani, kateri >c preselijo iz enega mesta v drugo, plačati kako vsoto v Jcdnotino blagajno z.a prestopni list, kakor to priporo- no tukaj pokažimo bratsko slogo. Ko liko je malih novih društev, katera niso zmožna plačati delegate; a kadar pride dan 1. januarija ali 1. julija, so ravno tako asesana za naklado v pokritje stroškov, kakor druga društva. c) Prihodnja konvencija naj sklene, da ne bi nobeno društvo K. S. K. Jednote poslalo več kot dva delegata h konvenciji, najsi šteje kolikorsibodi članov in članic. Kakor se je dozdaj godilo, prišli so štirje dr. delegati in še kakšen gl. odbornik spadajoč k istemu društvu in so tvorili skoro večino. d) Ženska društva naj bi bila ravno tako zastopana po svojih članicah oziroma delegatinjah, kakor moška; in članice naj bi bile deležne ravno iste podpore oziroma poškodnine, kakor možje oziroma člani. e) Društva naj plačujejo bolniško podporo 6 mesecev in po 6 mesecih naj Jednota plačuje po $20.00 na mesec, in to za 6 mesecev. V slučaju neozdravljive bolezni ali poškodbe naj bi se izplačala cela usmrtnina članu ali članici, ki preneha biti član društva in Jednote z istim časom. Za bolniško podporo morajo biti vsi člani in članice zavarovani, ker le tako moremo napredovati; po sistemu, kakor ga imamo sedaj, je nemogoče. Tukaj sem navedel par predlogov v preudarek cenj. članom in članicam K. S. K. Jednote. In sedaj hočem še pripomniti, da treba malo več zanimanja in sobratske ljubezni, in da osebnost se mora pozabiti, ne kakor žali-bog pri zadnji konvenciji v So. Chi-cagi, kjer je samo par delegatov imelo prosto govoriti, ostali so pa sedeli kakor kanoni odzadaj, in to ravno radi osebnosti. Zatorej na noge, društva! Izberite si može, na katere se bodete zanesla. Ne glejte na njih stan ali osebno prijateljstvo, ampak na njih poštenost in znanje ter jih pošljite na prihodnjo konvencijo v Milwaukee, Wis., ker tam jih čaka trudapolno delo za obstanek in procvit slavne K. S. K. Jednote. Poživljam vsa cenjena društva, da vsako društvo, spadajoče h K. S. K. Jednoti, gotovo odpošlje vsaj enega delegata na prihodnjo konvencijo; posebno društva v Minnesoti se potrudite, da se enkrat vsi zadovoljimo in si zadovoljno padamo roke, kakor nas narodna pesem uči: Z bratom brat sorodno desno. Toliko za danes, ob priliki kaj več. Z bratskim pozdravom Martin Shukle, Box 541, Eveleth, Minn., bivši in sedanji delegat društva sv. Cirila in Metoda št. 59 K. S. K. J. ČESTITKA k dvajsetletnici naše slavne K. S. K. J. Spisala Mary Blaj, Chicago, 111. Kdo preštel bi vse cvetlice, ki pomlad jih obudi, kdar naravi nežno lice pomlajeno zarudi? Kdo preštel bi vse zvezdice, ki bliščijo nam z neba? Kdo preštel bi vse vodice, ki potekajo z gora? Kot nebrojne so cvetlice in nebrojne so vode in neštete so zvezdice, nekaj še nešteto je: Jednote naše so dobrote, Jednote naše tud' gorje, Jednotine so še težkoče, Jednotine so še želje! O draga, kakor dosedaj deli dobrote tud' tedaj, ko dvajset let nam zapustiš, med svet po druge odlutiš. Čeravno krasen je ta svet, vendar povsod ne cvete cvet in niso dobri vsi ljudje, iskreno ni jim vsem srce. A kaj, če mnogo je laži, če mnogo zlobe in strasti: Ti vedno čvrsta, arčna atoj in nam značaj ohrani avojt rada ustno obvestiti o čudežu, napotil sem se takoj k njemu v Pariz. Povedal sem mu, da so ohromenje in rane na nogah popolnoma izginile v Lurdu; da sem bil takrat kakor okostnica, da pa se mi je stanje zmerom boljšalo in sicer brez povratka. Smehljal se je in bil je prav prijazen; prosil sem ga, naj pregleda mnoga njemu došla zdravniška izpričevala o moji bolezni, in prepričal se bo, da sem bil na smrti ležeč trpin 20 mesecev. Podtajnik mi je dovolil vse, kar sem zahteval, in tudi moj ravnatelj in nadzorniki so mi bili zelo naklonjeni. Prepričal pa sem se pri teh obiskih, da je poštna uprava prejela mnogo zdravniških izpričeval o moji brezupni bblezni; vsak dan so pričakovali moje smrti." Čitatelj, če to ozdravljenje ni čudež, ali ni pa vsaj čudno? Kaj je angleški časnik poročal o tem ozdravljenju? Angleški časnikar, judovski poročevalec opisal je v "Daily Mail" tako le to čudovito ozdravljenje: "Zlata mon-štranca se je bliščala v solnčnih žarkih, ko je mož (Gargam) stegnjen na nosilnici nerazločno klical, žena poleg njega stoječa pa je ihteč vzkliknila: ZAHVALA Ob prebritki izgubi našega iskrenoljubljenega, dobrega brata, svaka, strica itd. Josip-a Živec došlo nam je od vseh .strani toliko tolažilnih izrazov sočutja, da nam ni mogoče se vsakemu posebej zahvaliti. Zato se tem potom vsem najiskrenejše zahvaljujemo. Posebna zahvala še preč. duhovščini, nadalje g. John Filaku, predsedniku dr. sv. Jožefa, ki je pok. tolažil ob zadnji uri, društvenikom sv. Jožefa št. 2 K. S. K. J., gg. pevcem, ki so zapeli pok. v slovo .srce ganljive žalostinke. Hvala lepa za častno spremstvo ob krsti vsem skupaj kakor tudi g. Johon A. Težaku za oskrbo sprevoda. Bog plati vsem! Joliet, 111., 4. aprila 1914. John in Frank Živec ter ostali žalujoči. John Vidmar 1112 North Broadway JOLIET, ILL. Kupujem in prodajam zemljišču, hiše in lote; zarara-jem poslopja in pohištra proti ognju. s; SiSSiSSiSHigSiffiSiiiSiSSiSSiSHi^Hi^SiSSi^HiSSi^Siffi Sizifi iS Si Si m s; Si s Si m s; s Si m s; m s; m s; m s; s Si Si m s; s Si m s; ii Si a s; a Si s Si % Si a Si a Si !£S Si m s; K Si a Si Si a Si ^ Si Si Prihajajo Nazaji pno stvar smo izpre- videli, odkar smo oznanili našo pomladno razprodajo, da se mnogi odjemalci, ki so kupili obleke pri nas, zopet oglašajo za nove obleke za pomlad in leto 1914. To je jako lepo znamenje, ki kaže, da so ljudje zadovoljni za našimi oblekami, ki so lepe, moderne, trpežne in da vsebujejo vse one lastnosti, katere jim pripisujemo v oglasih. Za to pa naša prodajalna si pridrži vse stare in pridobi mnogo novih odjemalcev Kupenheimer obleke v naši zalogi so delane po najnovejši modi in iz najnovejše vrste tkanega sukna. Novo blago, nova moda in nove barve. Cene od $12.50 do $25.00. Prodajamo tudi vse vrste finih čevljev. The Eagle Mat. Simonich, vodja. 406-8-10 N. Chicago St. JOLIET, ILL. Si S Si Si Si S Si Si m Si m Si m Si m Si a Si m Si m Si Si m Si s Si m Si Si m Si a Si m Si m Si m Si ii Si m Si Si Si ^ Si Si m Si SiSi^SiSiSi^SiSiSi^SiSSi^Si^SiaSiaSi^Si^SiSSi^SiaSi^SiaSiaSi^Si^Si bfi Si s s m s fa K s a Junaštvo in zvestoba. s ffi S Zgodovinska povest iz časov Francoske revolucije. (Spomini častnika Švicarske garde Ludvika XVI.) g Nemško spisal Jos. Spillmann S. J. Poslovenil * * * ifi S m •s Jli^ffi^Si^Sfi^S^K^bfi^Bi^a^Hi^ffiiiai^Sfi (Dalje.) Pravkar sem hotel odložiti knjigo, ki sem jo bral pri zadnji svetlobi, ko je krik in tuljenje bližajoče se množice preko streh prodrl v mojo celico. Spočetka sem mislil, da ljudstvo daje duška veselju nad kako novo zmago tretjega stanu, in da pojde mimo. A ne, tok se je zajezil, in tuljenje je naraščalo. Ni bilo dvoma, veljalo je nam. Iz tisočerih grl je zdaj prodiralo na moje uho: "Odpreti! Odpreti! V imenu naroda!" in koj so zagrmeli udarci kladiv in sekir na vnanja vrata ječe. S hreščanjem so se zrušila, in čul sem, kako se je tok razlil v obokano vežo in na dvor ječe. Zdaj sem videl skoz zamreženo okno vlomivce: pijani vojaki, nesramno nališpane dekline, potepuhi v raztrganih jopičih, ženske v cokljah, klateži, vajenci, rokodelci, cestni pometači, ženske s trga, plavci, brodarji s Seine, vse glava pri glavi, vpijoči, tuleči, kakor v divjem vrtincu se prerivajoči. Zdaj sem tudi videl, kako so izza omrežja oken na nasprotni strani zaprti vojaki stegali roke in pozdravljali svoje tovariše. Stotine glasov je odgovarjalo: "Prihajamo! Živela svoboda! Smrt trinogom!" Nisem vedel, naj se li te razbrzdane dr-hali bojim ali veselim. Mar nisem bil v njih očeh služabnik trinogov? Še je bilo treba razbiti nekatere težke, okovane hrastove duri in mreže, predno je bila prosta pot v gornja nadstropja. A močni železni drogovi in težka kovaška kladiva, ki so jih vihtele žilave roke, so kmalu opravila svoje delo, in zdaj se je tolpa zadrvila po stopniščih. Eene duri za drugimi na našem mostovžu so se z močnim pokanjem rušile s stožerjev; zdaj so odnehale tudi moje. in skozi odprtino v ulomljeni deski se je vlila jarka luč baklje ter mi osvetljila nekaj divjih obrazov. "Ah, častnik Švicarske telesne straže!" je iznenaden vzkliknil eden od vojakov. "Ali si plemič?" "Ne." "Pustite ga čepeti! hlapec trinogov je," je zavreščal nekov klatež. "Čujmo!" je rekel neki krojaški pomočnik. "Prijatelj, zakaj ste pravzaprav tu?" "Ker sem zoper izdano povelje—" "Dobro! Dobro!" je zavpilo več vojakov. "Tudi on se je uprl trinoštvu! Tudi ta je žrtev strahovlade! Brat, o-svobodimo te!" Že so spet zagrmeli udarci sekir na duri, zdrobile so se na kose, in predno sem se ovedel, so me že uporniki dvignili ter me nesli, kakor vse druge jetnike, zmagoslavno po stopniščih doli in ven na cesto. Nisem vedel, ali naj se sramujem al i veselim, da sem na ta način in od takih ljudi zadobil prostost. A kaj sem hotel storiti? Nepregledna množica je napolnjevala ceste dol do Seine in, kar je oko neslo, na nasprotno stran. Vse hiše so bile jarko razsvetljene, in vsakega jetnika je pozdravljalo blazno vriskanje. Mahoma se je uredil slavnosten sprevod, in ob svitu bakelj so nas nesli skoz gosposke ulice predmestja Saint-Germain, čez Novi Most mimo I.ouvra v Palais Royal, kjer je začelo razkošno in nebrzdano pirovanje. Nemogoče mi je bilo, uiti besnemu roju; potisnili so me v eno od mnogih kava-ren, in po meni bi bilo, ako ne bi nazdravljal svojim rešiteljem in Francoskemu narodu. Rlazno vrvenje je vladalo krog mene. Na prostranem dvoru ogromne palače je plapolal velik ogenj, in ob njegovem krvavem svitu je drhal plesala pod obloki dreves. Tudi mene so silili k plesu, a izgovarjal sem se. da sem truden, in gledal sem, kako bi se odtegnil lahkomiselni družbi. "Vendarle je aristokrat!" je dejalo neko dekle in skomignilo z rameni. "Ta tu!" je zaklica! mož, ki je iz mimoidoče tolpe mahoma pristopil k meni. "Ta — zdi se mi, da poznam tega trinogovega biriča!" A tudi jaz »ein ga prvi hip spoznal. Ril je stru-poviti Marat, čegar sovraštvo sem si bil nakopal ob otvoritvi državnih stanov. Oči so se mu grozljivo bliskale iz bledega obraza, ko je s srdom roparske živali planil name. "Nesramni hlapec trinogov!" je za-vpil nad menoj. "Kako prideš med ta svobodni in krepostni narod, ki se raduje svoje zmage nad trinoštvom?" Z močno roko sem ga rinil od sebe in dejal: "Svobodni in krepostni narod me je sem prinese! ter me drži tukaj dalje, nego mi je ljubo." "Mir-r-r, prija-t-telji —, br-ratov-stvo," je bebal zraven mene pijan desetnik in srditega nasprotnika objel krog vratu ter mu s poljubi zaprl usta. "Ta mož je š-š-vicar; hrabri Š-š-vl-carji so naši br-ratje; ne b:bodo streljali 11-na Fr-r-ancoze! l)aj, br-rate, pij z mano enega ž-žganega in zapoj-mo: Ko imam dober napoj, mislim, da je ves svet moj! In zopet je v svoji opojni ginjenosti objel Marata krog vratu. Ta hip sem porabil in posrečilo se mi je, uiti pijani tolpi na ulico Saint-Honore. XIII. Adjutant. Gologlav in brez meča, v močno raztrgani uniformi, kakršen sem bil prišel iz njih rok, ko so me s silo odnesli iz ječe, sem krenil na pot in sem zarana prišel v Versailles. Vest o vojaškem uporu je bila že prej došla tja. Koj sem se javil pri majorju Bach-manu. Sprva me je hladno pozdravil; a ko sem mu povedal dogodke zadnje noči, mi je dal roko in rekel, da sem storil svojo dolžnost. Sklenil je predlagati, da se mi ostanek zapora odpusti. Čas je že tako resen, da je vsak potreben pri polku. Zaenkrat naj z moško besedo obetam, da ne grem iz vojašnice. Nekam slabe volje sem odšel v svojo sobo, kjer sem od utrujenosti in vročine kmalu zaspal. Šele proti večeru sem se zdramil, ko je nekdo trkal na vrata. Vstopil je Reding in mi prijazno podal roko. "Upam, da mi odpustite," je rekel, "kar sem iz dolžnosti moral storiti zoper vas." "Samemu sebi ne morem odpustiti, da sem se dal slepemu srdu zapeljati v tako pregrešno dejanje. Vam pa moram biti večno hvaležen, da ste s prihodom o pravem času zaprečili hujše zlo," sem odgovoril, in prisrčno sva si stisnila roke. V Redingovi sobi sem našel Karla Franca, ki je bil prišel sem iz Saint-Germaina. Tudi on me je bil obiskal v ječi in zdaj se je od srca veselil moje rešitve. Mej malim obedom smo se razgovarjali o položaju. Kralj je bil zbral 30,000 mož krog Versaillesa in bil staremu vojvodi od Broglie (b. Brolji) izročil poveljstvo nad temi vobče zanesljivimi četami. Ako bi tedaj tudi odpadli Pariški polki, kar je bilo po včerajšnjem uporu pričakovati, bi nje in poulično svojat vendarle mogel potlačiti z Versaillesko močjo. "Ako zdaj nič ne tvega, je zgubljen," je dejal Reding. "A kaj še hočejo izsiliti iz kralja?" sem vprašal. "Saj je že prostovoljno ponudil odpravo najhujših krivic." "A te ponudbe nočejo sprejeti 'iz roke tiranije,' kakor se izraža Mira-beau, ampak le 'iz roke naroda'. Nočejo več kralja po božji milosti, marveč kvečjemu kralja po ljudski milosti. Uveljaviti hočejo Rousseaujev (b. Ru-so-jev) nauk, da je kralj le pooblaščenec narodov, da ima vso oblast od naroda, ki ga potemtakem lahko odstavi in spodi, ako mu ni več po misli. Že zdaj odrekajo kralju pravico, razpustiti njihov zbor, ki mu je tako puntar-sko odpovedal pokorščino. Zdaj se mora odločiti, ali je še kralj gospodar, ali pa ta zbor. Ako bo tem Mirabeau-jem in Sieyesom in Baillyjem pustil tako dalje postopati, ne da bi se branil, sam sebi zadrgne vrv krog vratu in povrhu še cerkev v deželi sv. Ludvika izda najhujšim njenim sovražnikom pod nož." Že naslednji dan mi jc sporočil major Bachmann, da sem zapora prost. Obenem me je imenoval za enega svojih adjutantov ter mi rekel z očetovskim glasom, da upa, da se bom po-sihmal bolj pametno držal. Dan za dnem smo imeli naporno službo in bili vedno pripravljeni za odhod. Tedaj je neko nedeljo zjutraj prinesel Reding iz grada vest, da je kralj odpustil Neckerja in pozval novo mi-nisterstvo z Brogliejem kot vojnim ministrom. "To pomeni boj revoluciji," je dejal veselo razburjen. "Vendarle se je kralj zdramil! Zdaj se lahko še vse dobro izteče." Koj za njim jc prišel major. Za deset minut je stal polk v vrstah na dvorišču vojašnice. Bachmann jc kratko in ognjevito spregovoril o kraljevi dobroti in o nesramni drznosti poslancev. Končal je z besedami: "Naša dolžnost je očitna. Kralju smo prisegli zvestobo; le njemu, ne pa temu ničvrednemu Mirabcauju in njegovim tovarišem smo dolžni vojaško pokorščino. Ne dajte se torej zapeljati, kakor so se v svojo sramoto dali nekateri vaši Francoski tovariši. Rrezčastno so prelomili .vojaško prisego! Nikoli naj kaj takega ne poreko o Švicarjih! Naše geslo ostani vedno staro: 'Junaštvo in zvestoba'! Živio kralj!" "Živio kralj!" so se navdušeno ozva-li vojaki. Robni so zadrobili, in polk je odkorakal na prostor pred gradom, kjer se je postavil pod kipom Ludvika XIV. Stari vojvoda Broglie in kraljev mlajši brat, grof od Artois, vrhovni poveljnik Švicarjev, sta razgledala naše vrste. Dva bataljona sta nemudoma dobila povelje, odriniti v Sevres (b. Sevr) in Memlon (b. Mcdon), da prestrežeta zvezo med Parizom in Ver saillesom, mej tem ko sta oba druga bataljona ostala na mestu v obrambo gradu. Pri tein je bilo razglašeno, da je kraljeva volja, da se njegovemu ljudstvu prizanaša; le na izrecno njegovo povelje je smeti rabiti orožje. Gotovo so mislili, da že sam pojav naših čet zaduši vstanek. Major s svojim štabom se je pridružil Diesbachovemu bataljonu, od katerega j« bila tudi Redingova stotnija; ta bataljon je imel nalog, zasesti mostove čez Seino pri Sevresu in Saint-Cloudu (b. Sen-Kludu.) Jaz pa sem imel nesti povelje Švicarskima polkoma v Boulognei (b. Bulonji) in Passy-ju Ko sem se še mudil v tem zadnjem kraju, je že došla vest iz Pariza, da je odslovitev ministra Neckerja vse meščanstvo razburila. Brez odloga so vrli vojaki odrinili proti glavnemu mestu. Šel sem s polkom Salis-Samaden, ker sem imel navodilo, dogodke sporočiti našemu štabu. Ko smo v brzem pohodu skozi Eli-sijska Polja prišli na Trg Ludvika XV., ga je pokrivala povodenj ljudi. Pravkar je prihajala po Kraljevi Ulici (Rue Royal) iz Veudomskega Trga hrumeča in tuleča tolpa, spredaj dva mladeniča noseča Orleansov in Nec-kerjev kip, in vse je vpilo: "Živio naš kralj Orleans! Živio njegov minister Necker! "Princ od Lambesc (b. Lam-besk) je imel nalogo, z oddelkom dra-goncev braniti most na škripcih, ki vodi s trga v Tuilerijske vrtove. Ko je sprevod bližal mostu, je princ zaja-hal naproti in velel kričačem, da se ustavijo. Oblak kamnja in črepinj se je usul nanj v odgovor. Tedaj je velel svojim konjikom, ustreliti s pištolami črez glave razgrajačev. Strel je počil, in glasno vreščeč od strahu in srda se je obrnila množica nazaj. Ker pa nihče ni bil ranjen, se je naglo vrnila in zasramovala konjike: "Ha, ha, ne drznejo se, streljati na ljudstvo!" Zdaj je nekaj ljudi planilo k mostu, da ga zavrtijo in tako dragoncem prestrežejo povratek. Tu je princ zdirjal pred svojim vojem proti mostu ter je enega najbolj predrznih, ki mu je hotel zgrabiti vajeti, ranil na ramenu. Obenem je bil star mož pogažen, in mladenič, ki je nosil Orleansov kip, je padel. Te so bile prve žrtve revolucije. Ta nastop in naš prihod je zadostoval, da se je drhal razkropila. Tolpa se je vrnila, noseča ranjenca s sabo, v Palais Royal, odkoder je bila došla. Zdaj nam je princ Lambesc pripovedoval, da je mlad, vročeglav advokat, Kamil Desmoulins (Demulen) eden od zarotnikov, v Palais Royalu imel ognjevit govor in pozival k očitnemu puntu, čim je bila prišla v Pariz vest, da je Necker odslovljen, združena z govorico, da je Narodni Zbor razpuščen. "Nemudoma bi trebalo obkoliti Palais Royal in zajeti celo gnezdo zarotnikov, sicer se razširi ogenj po vsem Parizu, predno bo noč," je dejal princ oberslajtnantu Bachmannu, bratu našega majorja, ki je poveljeval polk Salis-Samaden. "Prav rad, če bi imel ukaz," je odgovoril ta. "Ali prevzamete odgovornost?" "Ne smem. Izrečno mi je ukazano, kriti le dohod v Tuilerije in pri tem nikogar raniti," je rekel princ in skomignil z rameni. ."Ta .nolovična naredbe, s katerimi nič ne opravimo. A javite nemudoma te dogodke v Versailles." Jaz sem dobil ta nalog. "Javite, da če nocoj ne nastopimo, bo jutri v ce leni Parizu punt," je rekel princ. Kar me je konj nesel, sem naglo dirjal v Sevres. Major Bachmann me jc po slal s poročilom naprej h grofu od Artois; zakaj tudi 011 si brez izrečnega povelja ni upal, naskočiti Palais Ro-yala. Prišedši v Versailles sem spotoma šel v palačo, dasi ves prašen, ter sem se dal zglasiti pri grofu od Artois. Rekli so mi, da obeduje s kraljevo družino in zdaj ne more nikogar sprejeti. "A gre za važno vojno vest," sem silil. Častnik straže je javil telesnim slugam, sluge komorniku, komornik 1 ceremoniarju, ceremoniar višjemu ce-i remoniarju. Ta, marquis de Breze, ' me je naposled spustil v Oeil de Boeuf I (b. ej d bef), veliko preddvorano mej kraljevimi in kraljičinimi sobami. 1a-! ko se imenuje ta krasna dvorana radi i velikega ovalnega okna nad kaminom Tukaj lahko sporočim svojo vest 'mon sieur-ju' (b. monsieju), kadar bo j spremljal kraljico v njene prostore, so ! mi rekli, llotel sem še siliti v višjega I ceremouiarja, a ta mi je s sladkim na ( smehom velel, da pred vsem Treba o bred držati, in me pustil samega. Mislim, da je bil stari gizdalin čvr-j j sto prepričan, da vsaka mala prekrši tev dvornega obreda pomeni hujšo nesrečo, ko pa izguba stolnega inesta! i In nič manj ko za to je šlo v teh lirah! Imel sem dovolj časa, ogledovati dragoceno opravo dvorane in lesten-1 ce iz zlata in kristala. Zdaj sem stal pred eno zdaj pred drugo izniej podol jezdečih starih kraljev, ki so bile vdane v stensko ploskev. Potem sem obču doval sloveči horizontalni pas zidu, ki na zlatem in belem polju predstavlja otroke, ki igraje tekajo za ptiči, krote leve in zmaje, vihte meče in lučajo i sulice. Da bi zadrževal svojo nestrp-! nost, sem jih žc opetovano seštel in večkrat obupno pogledal nu mirno ido čo uro z nihalom na mramornem kaminu. Naposled so se vendarle odprle dvokrilne duri, in dva telesna lovca sta stopila ob nje, mej tem ko jc ccrerao-niar s svojo službeno palico stopil naprej in zaklical: "Prostor za kraljico!" Maloštevilni plemiči, ki so bili tal hip v dvorani, so napravili špalir. 1 udi | jaz sem stopil v vrsto in čim sem za gledal grofa od Artois, sem ga na zlic vsem obredom zaprosil, da me nemudoma zasliši. Kraljica, gredoča vštric njega, me je začudena pogleda la, a koj me je spoznala in rekla "Lej no, mladi prijatelj Zurlaube novi Gotovo v kraljevi službi ob tej nenavadni uri?" "Nikoli bi se drugače ne drznil, tako prašen stopiti v te prostore. Da, V (Nadaljevanje na 7. strani.) George Leparc & Sin 400 Ohio Street JOLIET STAHA GOSTILNA -^- NAJBOLJŠA ^ POSTREŽBA. JOSIP ZALAB JAVNI NOTAR, 1084 N. Chicago St.. Joliet, III izdeluje vsakovrstne pravoveljavne li stžne in izvršuje vse v notarsko stroke spajajoče zadeve za Združene Držav in staro domovino. Chicago tel. 1048. N. W. 770. Geo. Laich SALONER IN AGENT PAROBRODNIH DRUŽB, se priporoča rojakom v naklonjenost. Pošilja denar v staro domovino, hitro in točno in po dnevnem kurzu. Prodaja fina vina, likerje in smodke. ROJAKI DOBRODOŠLI1 3501 E. 95th St. So. Chicago, 111. GoodsQeeil aw- 512 Woodruff Bid?. J soba 312 Woodruff Bldg. JOLIET, :: ILL. ZAVARUJE PROTI: POŽARU, TOČI, VIHARJU, TUDI OKNA IN DELAVCI Hitro in ugodno uredi poškodbe.^ ZA Zavarovanje proti požaru, mala in velika posojila pojdite k a sch01stedt&c0. 203 Woodruff Bldg. Oba tel. 169 Joliet, 111. TR0ST Sc KRETZ — izdelovalci — HAVANA IN DOMAČIH SM0DK Posebnost so naše "The U. S." 10c in "Meerschaum" 5c Na drobno se prodajajo povsod, na debelo pa na 108 Jefferson Street. Joliet, lil Slama, Seno. Pripeljem tono finega sena $15, ali $14.50 na treki. Žakelj fine moke $1.25 v prodajalni ali $1.30, če jo pripeljem, ali $5 za barel in vožnjo. Zmes za kokoši po $1.85 sto funti. Imam zalogo vse vrste sena in kla-je za konje, krave, kokoši in drugo živino. Prodajem tudi žagovino. W. H. BERST 201 E. Washington Street in 116 S. Joliet St., JOLIET, ILL. N. W. tel. 1. — Chicago tel. 2520. NOVA GOSTILNA Matt. Stefanich Corner State & Clay Streets across the track, one block south ol Ohio St., Joliet, 111. Frank Bambich urar in zlatar, 5231J4 Lotus Alley PITTSBURGH, PENNSYLVANIA. Se priporočam rojakom in jih vabim da me posetijo v obilnem številu v mojem lastnem domu in salunu. Še zahvalim vsem za dosedanjo naklonjenost. — DOBRO-DOŠLI! Phone Canal 498. August Poglajen, 2300 S. Robey Street CHICAGO, :: :: ILLINOIS Gostilna SE PRIPOROČA ROJAKOM. Emil Bachmanj 1719 So. Racine Avenue. CHICAGO, ILL. Smo v istej hiši že 12 let, le ime Ct ste se je premenilo. Najstarija slavensko-krščanska tvf ka BARJAKA, BADŽA, KAPA, R' GALIJA, MARŠALSKIH ŠTAPd VA i. t d. Prodajemo zlatne znakove za V slovenska i slovanska društva. Pišite po naš veliki ilustrovani c> nik, tiskan u svih slavjanskih jez« koji šaljemo na zahtjev svakome dava. Vlastnik je Čeh, ali govori sloven Imamo na stotine zahvalnih dol sov od Vam poznatih slovanskih štev. Metropolitan Drug Stol N. Chicago & Jackson Stt. Slovanska lekarni + JOHNSONOVI + "BELLADONNA" 0BLI21 tU OBUb s voijw 6utofl 10 B*ST>. »1. REVMAT1Z18I HR0M0STI BOLESTI . KOLKU bolestih . Členkih NEVRALdJ!, PROT1NU OTRPLOSTI M&C SLABOTNEM KRIŽU SLABOSTIH . ČLBflOH FLJUiNH N HSNW BOtBB* j MRAZENJU « ŽIVOTU VNETJU 0PR3® MRS" S3 PRHHLAJEtlU BOLESTIH r LH3JU BOLESTIH . KRIŽU HUDEM KAŽUU Vsaka pametna oseba zavaruje svojo obitelj zoper revščino v slučaju nenadne in prezgodne smrti s tem, da si zavaruje svoje življenje. Sicer je dolžnost in želja vsakogar, da podaljša svoj život in ohrani svoje telo zdra-vo. Kakor hitro kdo počuti IZGUBO OKUSA, RIGANJE, TEŽAVE V ŽELODCU, KOSMAT JEZIK, ZABASANOST, BOL V ČREVIH, HRBTOBOL, ŽGANJE SRCA, NENADNO SLABOST, -naj takoj začne rabiti ■ TRINERS [(1 v----- ELIXIR ^ BITTER-WINE / > THINEnOVO Horke VINO — < N ^m^m .-II— "•^W.r.db/JOSEPH TRINER & Ashland Ave. Trinerjevo Ameriško Zdravilno Grenko Vino Ta želiščna priprava mu da hitro pomoč in popolno zdravje, ker očisti telo in ves sestav brez neprijetnosti, ter odstrani zaostalo in neprebavljeno hrano-Istotako začeli ranjeno drobje ter ga okrepča, da deluje brez pomoč«-Odstrani tudi zabasanost, ter tako prepreči posledice iste. Rabite to slavno zdravilo kakor hitro čutite katero omenjenih ncpril'k-da preprečite nebrojne nadloge, ker daje naravni okus, telesno moč in bi»tf duh. — Istotako prinese novo ljubezen So življenja, čist obraz in stal"0 zdravje, kjerkoli mogoče. V vseh lekarnah. Ne jemljite ».otiare IkoV. JOSEPH TRINER, 1333 1339 south ashland ave. chicagi) luj OBA TELEFONA 67. ** Pravijo da bo spet štrajk 1. aprila, zato kupite premog za poletje zdaj ko dobite pri nas Najboljši Wilmington Premog $3.50 TONA American Coal Co. 1210 N. Chicago St. JOLIET, ILL. JUNAŠTVO IN ZVESTOBA. (Nadaljevanje s 6. strani.) EDINA SLOVENSKA TYRDKA Eaateve, regalije, znake, kape, pečate in ts« potrebščine z društva in jednete. »elo prve vrste. cene nizke. F. KERŽE OO. 2711 S. Millard At®. CHICAGO, ILL. slovenske cenike pošiljamo zastonj mmmmMM^mmiur*mmm*jm*ma3MiammmcMa*raMm*KmtmMMmMm ličanstvo, prinašam vesti, a ne veselih, iz Pariza in zelo mi je ža!, da jim morem šele zdaj sporočiti grofu od Artois." "Čakati so vas pustili, ne da bi nas obvestili o vaši pričujočnosti?" je vpra šala kraljica in pogledala marquisa de Breze. "Veličanstvo — obred..." "A kaj — take dni, kakor so sedaj! Ali naj po zamudi vsled obreda prestol in država gresta po zlu?" Marquis je obrnil oči proti nebu, kakor bi hotel reči: Da, zdaj verjamem, da je dvor izgubljen! In ko je slišal naslednje kraljičine besede, bi bil sko,-ro omedlel. Zakaj Marija Antoinetta je rekla grofu od Artois: "Monsieur, dam vam na razpolago svojo delavno sobo, da lahko nemudoma zaslišite poročilo tega častnika." S tem mi je velela iti za njima. V neki sobi svoje knjižnice me je hotela pustiti samega z Artois-jem; a ta je zahteval, da tudi kraljica posluša moje poročilo. "Hči Marije Terezije," je rekel prav s francosko vljudnostjo, "je vsaj toliko generala ko jaz in mi bo na pomoč s svojim svetom." Povedal sem torej, kaj se je zgodilo v Parizu ter končal z besedami princa od Lambesc: "Ako ne ukrenemo še danes, kar je potrebno, bo jutri Pariz za nas izgubljen." Dostavil sem, kar je rekel major Bachmann, da so zvesti Švicarski polki pripravljeni, sami udu-šiti vstajo. Enega samega udarca treba, a naglo in odločno treba udariti. Major torej prosi grofa od Artois, naj se še danes postavi na čelo svojih Švicarjev. "Potem boste jutri lahko stopili pred kralja z vestjo, da ste oteli prestol in oltar." Kraljica je prva spregovorila: "Živio naš kralj Orleans! Živio njegov minister Necker!" so klicali. Monsieur, to nam kaže izvor in cilj vstaje. — Ali naj ne tvegate vsaj zdaj, tega izdajavca in njegove pomagače vreči v Bastijo? Ko sem to zahtevala pred otvoritvijo teh nesrečnih državnih stanov, so mi rekli, da bi taka naredba povzročila vstajo. Zdaj imamo vstajo vseeno!" Čisto prav govorite, Veličanstvo," je rekel grof od Artois. "Strinjam se z vami popolnoma. Tega nesrečnega Orleansa, ki bo še bogve koliko škodoval naši rodbini, bi bili morali že kdaj v Bastijo poslati. A za danes ni moči nič več storiti. Stvar treba poprej razpravljati v vojnem svetu. Jutri bom imel čast, biti navzoč pri jutranjem sprejemu Njegovega veličanstva; pri tej priložnosti ga bom prosil, naj bi če le mogoče že dopoldne povabil na LJUDSKA BANKA Vložite svoj denar na obresti v največjo in najmočnejšo banko y Jolietu Vlade Zd. Držav, Poštne Hranilnice in Države Illinois. Hranilnica Nad 12,000 najboljših ljudi v Jolietu ima tu vložen denar. Pod vladno kontrolo. 3% obresti od vlog, Začnite vlogo z SI. First National Batik PREMOŽENJE NAD $4,500,000.00 yiBmmmmmmmmmmmmmmttmwmmwmmmmmmmm»mmmm*mf*mm»mm*mmmmmmmšmmmmmmmmmmmat domaČa naravna ohiska vina kakor Delaware, Catawaba, I>res, i Conkord prodaja Josip Svete 178§-82 E. 28th St., LOltAIN, OHIO. # C»«kerd, rud.če vino, /Jrt- (.Ion............. OUC D.Uwar. b.lo vino, ■•Ion«.......... $1- Catawba rumeno vino, O A _ Salona............OUC Pri naročilu na 50 GALONOV SOD ZASTONJ. Pri naročilu 25 galonov je priložiti $1.50 za sodček. Raap.iiljam (a od 25 galonov naprej. Naročilu je pridejati denar ali Money Order. Vina »o popolnoma naravna, kar jamčim. # STRANI OBSEGA Veliki Slovensko-Angleški Tolmač . prirejen za slovenski narod na podlagi drugih mojih i!°v«nsko-angleških knjig za priučenje ANGLEŠČINE BREZ UČI-^LJA. Vsebina knjige je: Slov.-Angl. Slovnica, Vsakdanji razgovora Angleška pisava, Spisovanj« pisem, Kako se postane državljan po- ""»jriijeg« Slov.-Angl. in Angl.-Slov. Slovarja. , *4nogobrojna pohvalna pisma od rojakov iirom Amerike dokazuje-' ^ je to edina knjiga brez katere nebi smel biti nobeden naseljenec. Cena knjige v platnu trdo vezane je $2.00, ter se dobi pri: J« J- KUBELKA, 538 W. 145 St., New York, N. Y. °i*ki priporočajte Amerik. Slovenca tam, ki so jih vsak hip pričakovali. Po vseh kovačnicah v mestu so se usipale iskre izpod silnih.udarcev, ki so kovali sulice; 50,000 so jih baje nakovali v 36 urah. Sicer pa so počivale trgovine in delavnice. Naslednje jutro so vdirali v prodajalne orožja, potem v kraljevo orožarno, kjer je bilo shranjeno staro bojno orodje. Mahoma se je iz vrst meščanov sestavila 'meščanska bramba', da bi krotila drhal, ki je pleneč vdirala v zasebne hiše, češ, da o-rožja išče. Brambovci so nosili ko-karde v Pariških barvah ter se postavili v službo mestnega zastopa. 3000 mož Francoske telesne straže je tudi odpadlo od kralja ter so sebe in svoje topništvo dali na razpolago mestnemu svetu. Tako se je bilo v Parizu čez noč vse spremenilo, ko v Versaillesu še sanjali niso o kaki nevarnosti. (Dalje prih.) VESELA ALELUJA! Po celem svetu se prepeva doneča in vesela Aleluja. Kako bi se ne ra-doval tega veselega praznika ves katoliški in verni narod! Kakor mi verujemo, da bode nam prišla zopet lepa zelena spomlad. Vsa narava bode vstala zopet od dolgega zimskega spanja. Oživela bode zopet in ozelenela. Kje so sedaj cvetlice, ki bodo kinčale pisano livado. Ni jih nikjer. Ali mi verujemo, da se bodo ozelenele iz semena ali iz korenin, in kmalo nam bodo pokazale svoje nežne glavice, z vsakovrstnimi barvami, tako da sv. pismo piše, da še kralj Salamon ni imel tako krasne obleke kot jo imajo one. Če mi vse to verujemo, kar vidimo, moramo tudi verovati, kar nas uči naša mati sveta katoliška cerkev. Da ne bodejo zastonj besede našega Gospoda Jezusa Kristusa, ki jih je spregovoril čez osem dni po svojem vstajenju: Blagor njim, ki niso videli in so verovali. Ne bodite neverni, ampak verni. Jezus je bil Bog in človek, zato pa nam je pokazal s svojim vstajenjem, da mi verujemo, da je bil Sin božji. Ko bi Jezus ne bil vstal od mrtvih, bi naša vera ne bila tako močna. Mi bi ne verovali, da je bil Sin božji. Ali on ni bil iz tega sveta, zato pa se je povrnil v svojo domovino. Ko so Marija, Magdalena in Marija Jakopova in Šaloma kupile dišeča mazila, da bi Jezusa mazilile, ni ga bilo že več v grobu. Skrbelo jih je, kedo jim bode kamen odvalil od groba. In glejte: sedel je mladenič v belem oblačilu in kamen je bil že odvaljen. To je moč božja. Samo mi smo kot tista dva učenca njegova, ki sta šla v mesto Emavs in Jezus je šel z njima drugod kot v cerkvi, kjer so ravno tisti obredi kot v stari domovini. Kdor pa nima nič vere, da še v cerkev ne gre in da ne sliši peti vesele Aleluje, taki pa ne ve, da je vstal Jezus od mrtvih. Za njega ni vesele Aleluje. Poslušajmo glas naše matere sv. katoliške cerkve, ki nas tako milo prosi: Posvečuj in spoštuj zapovedane praznike in tudi tebi se bode prepevala vesela Aleluja tukaj v ti solzni dolini in enkrat tam v večnosti, kjer bomo gledali Jezusa, ki je Vstajenje in življenje. Aleluja! Ko Aleluja se glasi, se skala od groba odvali, pečati vsi se razdrobe, Jezus mogočno iz groba gre— Aleluja! Aleluja! Jakob Prestor. Poaor, rojaki Dobil sem iz Washin-tona za svoje zdravila serialno žtevilko ktere jumči. da so zdravila prava in koristna. P* dolgem času »e mi je posretilo iznajti pravo Alpen tinkture in Pomado proti izpadanju in za rast las, kakorSne šedosedaj aa svetu Hi bilo, »d katera moškim in ženskim gosti ln dolgi la»je retni-čno popolnoma zrastejo in ne bodo več izpadali ter ne osiveli. Ravno tako zrastajo moSkim v 6. tednih krasni brki popolnoma. Revmatlzem v rokah in nogah in križicah v 8 dneh popolnoma ozdravim, kurja očesa, bradavice, potne noge ln ozebline se popolnoma odstranijo Da je to rssnica jamčim s $500. Pišite po cenik katerega pošljem zastonj. JAKOB WAHCIC, 1092 E. 64th St. Cleveland, Ohio. Michael Conway 106 Leughran Bldg. Cass and Chicago Sts. JOLIET Cyclone in Tornado Insurance Posojuje detiar,zavaruje proti po aru. surety bonds Chicago tel. 500 (Fiv« fe«»dr*L) in nista ga spoznala. Šele ko je začel posvet vojvodo Broglie, mojega bratajlomiti krtth, tedaj pa sta ga spoznala od Provence, in ostale. Potem bomo morda že jutri večer ali v torek izdali povelja našim četam." "Šele jutri večer, ali morda v torek? In ste culi, kaj nam je princ od Lambesc sporočil po tem častniku: 'Ako ne ukrenemo še danes večer, kar je potrebno, bo jutri Pariz za nas izgubljen?' Brez odloga grem k Njegovemu veličanstvu, naj izda Švicarjem pričakovano povelje." 'K temu mojega kraljevega brata nikdar ne sklonete, ne da bi prej zaslišal svojni svet. A vojni svet nocoj sklicati, ni več mogoče. Sicer pa, Veličanstvo, se brez potrebe vznemirjate. Tako naglo Pariz ne bo izgubljen. Ako bi se tudi vsi meščani dvignili zoper kralja, in ne sami ti berači in klateži, najeti od Orleana — poveljnik, vreden svoje vojske — kje naj vzamejo orožje, streljivo in topništvo! Ne, ne! Sicer smo Lambescu in vrlim Švicarjem zelo hvaležni za poročilo in njihovo ra-dovoljnost — a ni taka sila! Nič se ne mudi! — Nocoj me vabi princesinja Lamballe in nekatere druge zvezde našega dvora na večerno šetnjo skozi park in na vožnjo v čolnih ob mesečini. Saj te krasne julijeve noči so prava uteha po vročom dnevu in naporni službi. Ali boste morda tako milostni, da počastite našo malo družbo s svojo ljubeznivo in visoko navzočnostjo?" "Hvala. Po takih vesteh ne morem imeti veselja do zabave in bi s svojo resnobo utegnila kaziti dobro voljo zbrane družbe. A ne smem vas dalje odtegovati vašim prijateljem." S tem se je Marija Antoinetta princu poklonila, in jaz sem šel z grofom jod Artois nazaj v dvorano, kjer me je precej neprijazno odslovil. Velel mi je, naj jutri po deseti uri spet istotam pričaku jem daljnjih navodil. Gredoč po stopnicah sem si mislil, kar je Mirabeau kmalu pozneje izrekel z besedami: "Kraljica je edini mož na dvoru". Da bi bil Ludvik XVI. s svojim dobrim srcem družil le še del njene odločnosti, koliko plemenite krvi bi ne bilo teklo! Zvečer je grof od Artois z lepo prin-cesinjo Lamballe, z vojvodi, in vojvo-dinjami duhovito govoreč in veselo se smejoč šetal mimo pljuskajočih vod nih umetnij, lesketajočih mramornih soh, temnih tisovih seči; v brezskrbnem miru so veslali po jezeru, od meseca obsijanem, in nič niso slutili divjem vojnem metežu, ki je ob isti uri vršal po Pariških ccstah. Po bliskovo se jc iz Palais Royala v najbolj daljna Pariška bivališča ran nesla vest, da more ljudstvo, da so na stotine mirnih meščanov na trgu Ludvika XV. poslrelili, da je princ od Lambesc starčka, ki je kleče prosil za življenje, razsekal na kosce; Narodni Zbor da jc razpuščen, poslanci zaprti; Pariz da namerjajo do tal porušiti; zdaj se treba bojevati za svobodo. Bobni so ropotali po ulicah; vse je klicalo k orožju; razdirali so cestni tlak in skrle nosili v gorenja nadstropja, da bi je metali na glave Artois-jcviin ee- in odprle so se jima oči. Jezus pa ji ma je izginil. O Gospod, ne daj se nam šele takrat spoznati, ko nas boš že zapustil! Daj nam, da bi te spoznali o pravem času, da bi tudi mi s teboj enkrat prepevali veselo Alelujo! Da bi tudi mi o-stali enkrat k večnemu življenju! In z veselimi se veselili tam v naši domovini, tam kjer ni ne trpljenja, ne solza. Daj nam ti, o Jezus mili, da bi se srečni s svojimi in tvojimi prijatelji veselili! Pripoznamo, da nismo mi za to solzno dolino, ustvarjeni smo le za eselo domovino. Kako praznujemo velikonočne praznike? Spominjam se še iz svojih mladih let. Jaz sem Gorenjec. In tud vočin mav po gorenšč napisat. Pr nas je bva navada taka na Veliko noč. Zutrej in pa dapovne smo šl h maš, poj popovne smo pa začel iz 'piršm devat kufčije, ini so štručal, ini so sekal; seveda, da deklet tud ni mankov. Ble so prov fajn napravlene. So imele rdeče čikle, pa bele bertohe. Seve da so pa imele tud dost pirhov, sej je bva usaka zane udinana. Ta narmn sje zgovariva po 15 ali 20 pirhov. Hvafci soj h pa imel po cev pehar. Seveda da zdej pi nč več toko. Cash čeb na imu hvabc velik pirhov, biv kuj šustran, sej b tud nč na bvo špasa na Veliko noč, čeb na imu pirhov. Toko j h je pa nastavn po tih in otroc smo mo pa kr metal krajcerje. Tud ta velč fantin so sekal, seveda, da so rajš pr dekvah. Če je bva fest dekle, tok ni ubeden votu usekat, zato de gaj poj bi rada imeva. Vsak je mucslu, da ga štma, če mo je le mejhn zobe pokaza-va. Če sej pa mav zasmjava, je pa že zvečer na vokn bobnov in klicov: Mi ca, Mica! Vse drugače je na Tirolskem. Tam pa ne vedo dosti za pirhe. Ako greš v gostilno, tam ti da kelnarca ali natakarica najprvo eno cvetlico, ki jih imenujejo velikonočno srečo (Ostern glueck). Seveda, da pa se mora potem tudi kaj vrniti zato. Kmetje pa se veselijo z mladim jagnetom, ki jim je ve liko, zato da dobijo velikonočno meso le od mladih jagnetov, in privoščijo si tudi dobre in žlahtne južnotirolske kapljice. Bil sem v Nemčiji. Tam pa se jako te dni aH velikonočne praznike zaba vajo s "Zimmergewehrom" ali s sobno puško. Imajo vsakovrstne stvari, se veda le kar ugaja bolj dekletom. Kdor dobi prvi srečko, tisti pravijo da ima največ sreče pri dekletih. Navzoče pa so tudi dekleta. Kdor najboljše zade ne, tistega vsa dekleta poljubijo. To je veselje v Nemčiji. Bil sem tudi eno leto v Švici. Tam pa imajo žc bolj naše veselje, namreč s pirhi, samo da tam jih grejo streljat Ali pa trkalikajo. Samo pri nas gre vse za pirhe, v Švici pa vse za denar. Tukajšnjih razmer pa ne bom popi soval, ker jih vsi dobro poznate. Tu kaj pa sploh ni nobenega veselja nikjer JOHN PRUS STAVBENIK IN KONTRAKTOE Stavi in popravlja hii«. Woodruff Road. Joliet, IB N. W. Phone 809. MIHAEL K0CHEYAR SLOVENSKI GOSTILNIČAR Cor. Ohio in State Sts. Joliet, IH. << Vsem Slovencem in Hrvatom pripo. ročam mojo gostilno HOTEL FLAJNIK" 3329 PENN AVENUE v kateri točim vedno sveže PIVO, ŽGANJE, VINA IN RAZNO. VRSTNE DRUGE PIJAČE. Priporočam se cenjenemu občinstvu ▼ najobilnejši obisk. — Vsi znanci in neznanci vedno dobrodošli). NA SVIDENJE! P. & A. Phone 351-W. Geo. Flajnik, lastnik 33» Pcnna Ave. Pittsburg, Pa. John (irahek ...G-ogtilničar... Točim vedno sveže pivo, fino kalifornijsko vino, dobro žganje in tržim najboljše smodke. Prodajam tudi trdi in mehki premog. TELEFON 7612. 1012 N. Broadway JOLIET, ILU GarL^ey, Wood & Leunon ADVOKATI. Joliet National Bank Bldg. Oba tel. 891. JOLIET, ILL. J. C. A&ler & Co. priporoča rojakom svojo Mesnica Tel. 101 Joliet. HI Bray-eva Lekarna Se priporoča slovenskemu občinstva v Jolietu. Velika zaloga. Nizke cene. 104 Jefferson St., blizu mosta, Joliet. Hrratsko-Slovenski l)om. GEO. MIKAN salun 201 Ruby St., Joliet, 111. Chicago Phone 2952. Joliet Steam Bid Hm Professional Cleaners and Dyer« STRAKA ft CO. Office and Works, 642-644 Cass Oba telefona 488. The Will County National Bank N. W. 1252. NAJBOLJŠA POSTREŽBA. Dvorana za zabave in veselice. Kegljišče (Bowling Alleys) Free lunch vsak dan. :: Dobrodošli! Glasba po nizki ceni — Mance & Cigo Co. Oscar Weinbrod BUFFET 321 RUBY ST. JOLIET, ILL. Chicago Phone 349. Kadar se mudite v okolici moje gostilne se oglasite pri meni za okrepčilo. AUSTRO-AMERICANA PARO-BRODNA DRUŽBA Direktna črta med New Yorkom Avstro-0 grško. Nizke cene Dobra postrežba, električna »/itljava, dobra kuhinja, vino brezplačno, kabin« 3. razreda na parobrodih Kaiser Frana Jostf I. in Martha Washington. Na ladijah se govor« vsi avstrijski-jeziki. Družbni parobrodi na dva vijaka Za vh nadaljna pojasnila a« obrni na glavne zastopnik«: PHELPS BROS. A CO. 2 Waanington 8t, N«w York, H. T. ali na njik pooblaščen« zastopnik« v Zj«d. državah ia Kanadi. •f Joliet, Illinoia. Prejema raznovrstne denarn« vlog ter pošilja denar na vse dele sveta. Kapital in preostanek $300,006.00 C. E. WILSON, predsednik. Dr. J. W. FOLK, podpredsednik. HENRY WEBER, kaiir. R. F. K0MPARE SLOVENSKI PRAVNIK ADVOKAT DVE PISARNI V So. Chicago, Ills,: Soba 218 — 9206 Commercial Av«. Telefon: South Chicago 579. V Chicago, Ills.: Soba 612 — 155 North Clark Street Telefon: Randolph 810. Antonija Rifel izkušena babica. N. W. Phone 1042. 512 N. Broadway Joliet. Uk Kadar se mudite na YOgal« Hnby and Broadway ne pozabite vstopiti t MOJO GOSTILNO ay'w boite najbolje potteeieni. Fino pivo, najboljia ttna in tmedke. Wm. Metzger Ruby mnd Broadum? JOLIET Vpišite se v naš četrti in zadnji cena $350 po $8 ali $10 mesečno ZASTONJ! — Poduk na klavir 1 leto — ZASTONJ! (Nadaljevanje s 1. strani.) volje, da se to uresniči. Na ti konvenciji naj bi se enkrat za vselej zadal smrtni udarec onemu polovičarskemu katoličanstvu, ki se tako sili vriniti v to o/ganizacijo. Jasno naj se tam pove, da kdor hoče ostati res pravi njen član, ta naj bo zaveden katoliški Slovenec, za polovičarje naj pa v nji ne bo prostora. Za razširjenje zavednosti je najob-hodnejše potrebna izobrazba. In kje se more ložje širiti izobrazba kot pri katoliških društvih? Vsako društvo naj bi bila nekaka šola, nekako izobraževalno društvo, kjer bi se člani, še neuki v branju in pisanju lahko tega naučili. V ti smeri je razvoj društvene ga delokroga brezmejen. Članom je treba vzbuditi željo in veselje po izobrazbi, pokazati jim, kaj jim nedosta-je brez iste. In ko se jim to vzbudi, potem je cilj že nekako in v mali meri dosežen. Kjer je več društev v enem kraju, kako lahko bi z malim naporom združili to svoje delovanje, razpolagali bi čez več učnih ali vodilnih močij in dosegel bi se večji vspeh z istim naporom! Kjer so že društva, bi bilo vsta-navljanje posebnih izobraževalnih društev nepotrebno. Katoliški Slovenci! Moč imamo v rokah, moč mogočne organizacije, ki poseduje ves potreben materijal, ali ne bodemo tega izrabili v svojo korist? Ali naj pustimo, da talenti naše K. S. K. Jednote še nadalje ostanejo zakopani? Mimo nas dere močna vodna sila, ali naj isto še nadalje pustimo ne-izkoriššeno? Vprezimo jo v dinamne stroje svoje dobre volje, da nam bo širila luč, po kateri naj bi hrepenel vsak vnet in zaveden katoliški Slove nec! Te luči, žfclje po izobrazbi in po znanju, naj bi ne bilo sram nikogar! To bo najboljši upor polovičarstvu, prepodile se bodo zmote ko megla in tako bi bil lahko vsak član K. S. K. Jednote ne samo katoličan po navadi ampak tudi po prepričanju. Vprašajmo se, je-li še K. S. K. Jednota kdaj kaj žrtvovala, da pokaže katoliški značaj? Sedaj je čas, da se to v dejanju pokaže. Ali ne moremo mi po svojih razmerah storiti toliko za katoliško misel med Slovenci kot so storile za njo organizacije drugih na-rodnostij po svojih razmerah?"Knights of Columbus so podarili pred kratkem katoliški univerzi v Washingtonu pol milijona dolarjev za razširjenje katoliške izobrazbe v ti deželi, kar so nabrali v dveh letih in pol med svojimi člani in ni prišlo niti dva dolarja in pol na vsakega člana. Marsikdo je mislil, da bo zbranje pol milijona dolarjev po prostovoljnih doneskih nemogoče ^ tem kratkem času. A bila je volja; in kjer je volja, tam se tudi najde pot do cilja. Catholic Order of Foresters so na zadnji konvenciji darovali $50,000 društvu za razširjeva-nje katoliške cerkve v Združenih drža vah. Nemški Central Verein žrtvuje velike vsote denarja v boju proti socializmu, bodisi da širi poljudne spise, bodisi da pošilja govornike po raznih mestih, ki prirejajo predavanja proti prosti vstopnini. Vsaka katoliška organizacija v Združenih državah, ki se z zavestjo ponaša s svojim katoliškim imenom dandanes nekaj žrtvuje za svoja načela, ali naj se jedinole mi Slovenci samo bahamo s katoličan-stvom? Govorite zavedni katoliški rojaki! Josip Dunda. ganizacija "Slovenska Narodna Podporna Jednota" s sedežem v Chicagu je po svoji načelni izjavi svobodomiselna. Leta 1909. je štela 104 podružnice z blizo 5000 člani. Ima tudi nekaj ženskih podružnic in izdaja svoje mesečno glasilo. S tem še ni rečeno, da so vsi člani te organizacije svobo-domiselci, vendar pa je ta jednota poleg svojega človekoljubnega namena: gmotna podpora v slučaju bolezni, nesreče in smrti, odtrgala že marsikaterega rojaka od cerkve. Ogromna večina članov te organizacije se ne zmeni več za cerkev. Središče sloven skill svobodomiselcev v Ameriki je Chicago. Tu je sedež "Slov. Narodne Podporne Jednote", tukaj se tiskajo lib. časopisi. Večji del chicaške naselbine ima popolnoma brezverski značaj O tem se bere v "Svobodni Misli" (leta 1909.) št. 5 in 6, stran 84: "Po ročamo se civilno, umrle pokopavamo civilno, otroci rastejo, ne da bi jih kdo oblival s kakšno krstno vodo. Mlad naraščaj pošiljamo v javne šole, kjer nimata Bog in vera nič opraviti. A to je samo začetek. Upamo, da pridejo do nazorov svobodomiselne misli tudi rojaki po ostalih ameriških naselbinah, da vržejo od sebe verski o-klep. Naj se rimski zmaj še tako o-teplje in riga strupene sline (!), razvoj človeškega razuma gre naprej in se ne ozira na pasje lajanje v dolini. Motijo se tisti, ki mislijo, da bodo stare preperele verske bajke vedno flika-li s hitečim napredkom razuma. Cas je, da se našemu ljudstvu očitno pove resnica na glas, da so ljudje ustvarili boga, ne pa nasprotno, da je vera v nadzračna bitja tisto zlo, ki ga še priklepa na staro barbarsko dobo, na dobo suženstva in pasjega podaništva "Svobodna Misel", le naprej!" Spričo velike nevarnosti, ki preti Slovencem v Ameriki od strani teh bo-gotajskih organizacij, je ameriška slovenska duhovščina sklenila se organizirati v "Zvezi slovenskih duhovnikov" in začeti veliko društveno akcijo, da se vsi ameriški katoliški Slovenci zdruzi-jo okoli svoje edine izrečno katoliške organizacije "Slovenske Organizacija ameriških Slovencev. Ljubljanski "Slovenec" z dne 21. marca t. 1. prinaša pod gorenjim naslovom sledeči uvodnik: Slovenci v Ameriki se precej razvijajo kulturno in gmotno. Imajo cerkve, šole, društva, podporne enote, liste, sploh vsa sredstva, brez katerih kulturen narod ne more obstati. Ali v vseh teh stvareh ni bilo dosedaj nobenega sistema, nobene centralizacije. Vse jc v kosih, vsak je zidal, kakor je vedel in znal in kjer je bilo najbolj potrebno. Amerikanski Slovenci kot taki nimajo nobene skupne organizacije, nobene centrale, nobenih skupnih vezi. Zlasti je obžalovanja vredno, da so prevzeli ponekod vodstvo slovenskih izseljencev v roke napolizobraženi ljudje, ki so bili na Slovenskem prave duševne, večkrat tudi moralne ničle. V Ameriki igrajo ti ljudje prvo vlogo ill so ponekod duševni vodje naših izseljencev. Zlasti je kvaren vpliv njihovega časopisja. Ta nadutost, napihnjenost in psevdoučenjaštvo, kakor je najdete v teh amerikanskih listih, je brez primere. Članki, ki jih prinašajo nekateri amerikanski slovenski listi, bi delali vso čast prononsiranim bogatajcem in anarhistom. Razen "Amerikanskega Slovenca" so slovenski amerikanski listi deloma versko indiferentni, deloma katoličanstvu sovražni. Izrazito katoliškega lica vsaj nima nobeden drugi. Sicer se pa na izseljencih samih, ki pridejo nazaj, takoj pozna vpliv dobrega ali pa slabega lista, ki ga je v Ameriki bral. Druga stvar, ki je v Ameriki med našimi ljudmi zelo razvita, so slovenske podporne enote, neke vrste strokovna društva, ki podpirajo delavce v slučaju bolezni, nesreče in smrti. Teh enot je veliko. Niso samo podporne organizacije, ampak imajo tudi vpliv na verske razmere. Pri društvenih sejah se govori več ali inanj o verskih vprašanjih. Sklepa se o cerkvenih pogrebih, z denarjem teh organizacij se pospešuje časopisje tako, kakoršna je pač enQta. Kar se tiče verskega stališča teh enot, je žal večinoma zelo slabo. Or- Katoliške orgiuu^a^ijv., ------------ Jednote". Poleg "Amerikanskega Slovenca" bo zastopal katoliško misel pred vsem tudi mesečnik "Ave Maria". "Slovenska Katoliška Jednota", ki ima svojega duhovnega voditelja, bo skrbela, da izvršujejo.njeni člani svoje verske dolžnosti, bo. zlasti podpirala Rafaelovo družbo in poiskala v vsaki naselbini zanjo zastopnika, bo naprosila duhovščino v domovini za izkaznice za izseljence, da bodo prišli v Ameriki takoj z duhovnikom v dotiko in bo seveda tudi lajike za dobro stvar zainteresirala. Tako je trdno upati, da se bodo katoliški Slovenci v Ameriki obvarovali dušnega in moralnega zla, ki jim preti od strani ondotnega svobodomiselstva in da nam Amerika ne bo več toliko duš pogoltnila. OBJAVA. Rojakom naznanjam, da sem zopet začel razprodajati zemljo v slovenski farmarski naselbini v Wausaukee, Wis., kjer je kupilo zemljo že nad sto rojakov in se jih je tudi že mnogo naselilo ter si postavilo svoja domovanja. ' V prvi vrsti povdarjam, da se prodaja ta zemlja izključno le Slovencem, da dobi tedaj vsak kupec rojaka za soseda. Jaz sam sem tukaj naseljen s svojo družino, tako da morem vsa-kteremu v vseh možnih ozirih pomagati in mu na roko iti. Svet, katerega prodajam, je v splošnem jako rodoviten ter se pridela na njem vsakovrstne pridelke kot v starem kraju. Podnebje je ugodno, voda zdrava in dobra, ravno tako imamo tukaj vedn* dober trg za vse pridelke, ki se prav lahko in dobro prodajo. Kraj, ki je jako prijazen in zdrav, nudi tudi vse ugodnosti, kot po večjih mestih. Tu imamo med drugim dobre šole, cerkve, mlekarno kmetijske družbe, banko, različne trgovine, dobra pota in jako ugodno železniško zvezo z vsemi državami Unije itd. Postrežba je poštena in solidna. Vsakdo, ki svet kupi, dobi čiste lastninske papirje brez vseh obveznosti, kakor Deed in Abstract in to brez odlašanja ali kakih posebnih stroškov. Tu se ni bati, da bi bil kdo goljufan ali da bi izgubil denar ali zemljo, ker garantira za to Grimmer Land Co., ena največjih zemljiških družb, ki la-stuje na stotisoče akrov sveta. Da je vse to resnica, Vam lahko dokaže veliko število rojakov, ki so tukaj kupili zemljo, in številna zahvalna pisma, ki ^o v uradu vsakomur na razpolago. Povsod tu naokoli je cena zemlji že poskočila, a jaz prodajam rojakom še po isti ceni kot lani, to je od $15 do $20 na aker. Tudi povrnem vožnjo vsakemu, ki kupi najmanj 40 akrov zemlje. Pogoji so jako lahki in ugodni. Za natančnejša pojasnila se obrnite pismeno ali osebno na. A. MANTEL, Wausaukee, Wis.. MALI OGLASI Kdor kaj išče za vsakokratno priob- čonje po 25c. Za zahvale, naznanila in drugo po 2 centa od vsake besede LEPA PRILIKA. — PODPISANI prodajam svoje posestvo na Selih pri Beli cerkvi na Dolenjskem. Vse poslopje je kar je za enega kmeta. Dva vrta, 11 njiv, lepi travniki, in 3 hoste. Kdor želi kupit ta se naj obrne na Jos. Rifelj, 201 Stone St., Joliet, 111. 2t PRODAM DVA BARITONA IN EN kornet in en klernet in ene gosli in en boben. Kdor želi to kupiti naj se oglasi pri: Mrs. Jos. Stukel, 209 Indiana St., Joliet, 111. It POZOR FARMERJI! — STALNO službo želi dobiti na kaki farmi trezen in pošten slovenski mladenič. Oglase naj se pošilja na John Scliu-te, Whiting, Ind. 8,000 AKROV FARMSKE ZEMLJE. Nad 8,000 akrov rodovitne farmske zemlje lastujejo Slovenci na Willardu in okolici, v državi Wisconsin. To je največja slovenska farmska naselbina v Ameriki. Naselbina ima svoje šole, pošto, postajo, trgovini, faro s cerkvijo itd.; še to pomlad dobi svojo zadružno sirarno. Vodstvo občine je v slovenskih rokah. Kaj sličnega se rojakom nikjer drugje ne nudi. Lep vspeh starih naseljencev Vam zago tavlja Vaš vspeh. Še veliko zemlji na prodaj. Cena je tudi letos samo $18.00 aker; zakaj bi potem plačevali več za zemljo na slabšem kraju? Plačilni pogoji po Vaši volji. Vsa nadaljnja pojasnila daje LEO ZAKRAJŠEK, državni naselniški zastopnik za Wisconsin, naselniški zastopnik za "Soo Line" železnico ter za Fairchild North eastern železnico in upravitelj ADRIA COLONIZATION CO. 124 — 5th Street, Milwaukee, Wis. Stare dopisnike opozarjamo na naš novi naslov. Mi hočemo tvoj denar ti hočeš naš les če boš kupoval od nas, ti bom* rt« lej postregli z najnižjimi tržnimi c« nami. Mi imamo v aalogi vsakovral nega lesa. Za stavbo hiš in poslopij mehki ia trdi les, lath, cederne stebra, desk it šinglne vsake vrste. Naš prostor je na Desplaines ali. blizu nevega kanala. Predne kupiš LUMBER, oglasi m pri nas in oglej si našo zalogo I Mi ta bomo zadovoljili in ti prihranili denas J. W. LYOINS Nas office in Lumber Yard na voglt DES PLAINES IN CLINTON STS FIRE INSURANCE. Kadar zavarujete svoja poslopja zopei ogenj pojdite k ANTONU S C H A G E R North Chicagi Street v novi hiši Joliet National Banke. Math. Gerdesich GOSTILNA Broadway and West Avenue. BRADLEY, ILL. Kadar se mudite v naši okolici nt pozabite se oglasiti v mojem talunu. NAJBOLJŠA POSTREŽBA, Chi. Phone: Office 658, Res. 3704 Uradne ure: 9—12 a. m. 1—5 and 7—8 p. m. Ob nedeljah od 10. do 12. Dr. S.Gasparovich Dentist :: Zobozdravnik Joliet National Bank Building 4th Floor, Room 405. JOLIET, :-: ILLINOIS. HllllllUlIllllllllllllllllllllllinilinillllllllllllllllllllllllll Chi. tel. 3399. N. W. .tel. 1257 Louis Wise 200 Jackson St. JOLIET, ILL gostilničar VINO, ŽGANJE IN 8M0DKK. Sobe v naiem in Lunch Room. POZOR, ROJAKINJB I Ali veste kje je dobiti najboJjle m« «o po najnižji ceni? Gotovol V mesnic J. & A. Pasdertz •e dobijo najboljše sveie in praht jene klobase in najokutnejie aaaae Vse po najnižji ceni. PridUa torej ti poskusite naše meto. Nizke cene in dobra poitreib« t« naša getlo. Ne pozabite torej obiskati aas v našej mesnici in grocerili m »p-lu Broadway and Granit« Stroata. Od«. Phone 27M. N. W. AMERIKANSKI SLOVENEC, 10. APRILA 1914. Naročite zaboj steklenic novega piva, ki se imenuje ter je najboljša pijača E. Porter Brewing Company Ota telefona 405. S. Bluff St., Joliet, III J 120 akrov, 20 čistih, 4 milje od mesta, dobra pota, šola blizu farme. Reka gre čez farmo. Cena $1700, ali $400 takoj, ostalo na lahke obroke. 40 akrov, 4 milje od mesta s 35,000 preb., mala hiša in hlev, 5 akrov čistih, poleg slovanskih kmetov. Cena $900, ali $300 takoj. 80 akrov ravnega polja, ki se lahko uredi, 2 milji od slovanskega mesta, cena $900, $300 takoj. 40 akrov 3 milje od slovanskega mesta, 8 akrov čistih, cena samo $450. Nekaj gotovine. Še mnoge druge farme v Wisconsin in Michigan. GRIMMER LAND CO. Room 1007— 133 W. Washington St. CHICAGO, ILL. PIVO V STEKLENICAH. J Cor. Scott and Clay Sts. Both Telephones 26. JOLIET, ILLINO^ Rojaki priporočajte Amerik. Slovenca- Iz tovarne naravnost v vaš dom — postavi Stegar Piano Store — ta krasni klavir* En dolar takoj. Ostanek $1 na teden. 121 N. CHICAGO ST. PAUL G. BAXTER, lastnik. JOLIET, ILLINOIS. 40 akrov farma 3 milje od mesta, 8 akrov čisto, hiša, dobra pota, cena $600, ali $200 takoj, ostanek po 6 odstotkov. Cena članom Navanda FARME V WISCONSIN. Fred Sehritig Brewing Co. PRIDITE ZGODAJ! ŠE NOCOJ! ODPRTO DO 9. ZVEČER. ElPšlB Vstopite v naš klub danes! Rabimo še nekaj članov. To je najboljši najpoštenejši in največji piano klub. tJ^H Piflnn 7 3 Q tfl n i Pridite k nam' da vam doPov«no. Vrednostno je za vsakogar. Čitajte spo-OwwU I lullU CaolUIIJ dnje in pomislite, če je mogoče kaj vrednostnejega: 1. Eno leto učimo igrati zastonj. 2. V slučaju smrti klavir zastonj. 3. Tunamo in uredimo zastonj. 4. Prost stol. 5. Damo klavir zastonj, če dobite 12 članov za ta klub. 6. Premenimo piano tekom dveh let zastonj. 7. Piano damo zastonj, le $50 in. nekaj malega dela. 8. Desetletno jamstvo zastonj. 9. Privedemo na dom zastonj. 10. Damo $350 piano zastonj vsakemu društvu, cerkvi ali šoli, ki nam preskrbi 12 novih članov. >> Ko se 50 učencev zglasi, se zaključi ta klub. Učenje zastonj eno leto pomeni: Ena naloga vsak teden. En dolar na teden kupi piano za $175 in učenje za celo leto. Zaupajte nam, kot mi vam. Mi damo to ponudbo, da si vsaka družina lahko omisli klavir in uči svojo deco igrati, in to brez posebnih stroškov ali dolgov. . Vsakdo, ki zna igrati na klavir se smatra nekako bolj dobrodošlega v družbo in se smelo čuti bolj izobraženega. POSLUŽITE SE TE PRILIKE!