NaroCnina
Mia letno 30 Din, polletno 15 Din, za inozemstvo letno 60 Dia.
«sameznaitev. 1 Din
UREDNIŠTVO ^UPRAVA: pri g. Jos. Benko v M. Soboti telefon številka 8.
Itcv. rad. poštne hran. 12.34«
dala vsako nodello
Tednik za gospodarstvo, prosveto in politiko
Na oglasni strani; cela stran 60t Din, pol strani 300 Din. — Cena malim oglasom do 30 besed 12 Din, vsaka beseda več 1 Din. — Med tekstom vsaki oglas 15»/« dražji. Pri večkratnem oglaševanju popust.
UREDNIŠTVO in UPRAVA v Murski Soboti.
í IV. LETO
Murska Sobota, 21. aprila 1935.
ŠTEV. ie
/sem naročnikom, sotrudnikom in prijateljem našega lista veselo „fllelujo".
Kristus jc vstal.
Stojimo že skoroda ob 17 letnici velikega krvoprelitja vseh narodov, j so položili na aitar domovine potke krvi, neizmerne rane in bolečine dali kot največjo žrtev samega tebe. Delo po vojni za utrditev sve-ovnega miru je pa še vedno na mrtvi ni ki. Ustanavljajo se pakti, sklicujejo konference, a zdi se nam, da je » delo brezuspešno in ničevo ! Pri neh paktih, pri vseh konferencah in pri strogi načelnosti modrih državlja-lov, jim je v ospredju le en zakon, ki ga hočejo v principu tudi izvajati, je sila močnejšega, ki se samovži-nlstvu tako dobro uveljavlja. Svetovni mir kot rezultat ugodne zunajne polpe hočejo Utrditi na način, da bi liT napadalec takoj zavrnjen, ne da bi bila potrebna prej diskusija in kon-tultacija. Tale sklep velja seveda samo za male države, ki nimajo pravic srobodnega razvoja in bi jih tudi ne našle pri onih velikih silah, ki jim jena lem, da svojo ekspanzivnost razširijo [t male države, katerim ni dovoljena [obramba lastnega teritorja in obramba življenskih, kulturnih in gospodarskih interesov. Take primere najdemo ji zgodovini stalno, tak primer je tudi Italija z njeno ekspedicijo v Abesini-|o. Jasno je, da delujejo velesile na Itm, da bi se ohtanilo ravnotežje med njimi, da bi se same zagotovile stalnost njih meja, vse pa kaže ravno nasprotno. Stalno oboroževanje med velesilami, stalno tekmovanje med seboj dokazuje, da so velesile nezaupljive in nezaupajo v ono, kar neprestano povdarjajo. Pred seboj mir, u hrbtom pa rožljanje sablje in žu-ganje 6 kopovi in s strelivom. Tak je danes položaj 1 Stanje ni prav nič drugačno kakor pred svetovno vojno. Majhen incident ob meji, majhna iskra, pa se vname vsa Evropa.
V očuvanju lastne domovine po-trebujejo manjši narodi orožje. Države ne morejo posvetiti svojih sil in denarnih zalog v kulturne in gospo-jdarske svrhe, vnovčiti morajo premo-I ženja za orožje, ki je potrebno v ohranitev očetnjav.
Zveličar, ki je zapustil na svetu glavni nauk človeštvu : „Ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe," je dal njemu tudi življenje, ki naj bi mu prineslo srečo v miru. Ta nauk pa je ie davno pozabljen. Ostal je v spo
minu še do danes vsem lačnim, brezposelnim, in bolnim, ki pričakujejo s Kristusovim Vstajenjem, vstajenje tudi lastnega življenja.
Lepi so velikonočni prazniki. Oznanja jih narava in prerojeno življenje, a miljone je ljudi, ki se teh praznikov ne vesele in ne praznujejo. Življenje jim je vtisnilo tako močne zareze in zadalo tako močne udarce, da se v trpljenju ozirajo na Onega, ki je zmagal nad trohnobo in veličastno vstal. Kristusovo vstajenje, kakor rojstvo, kliče ljudi k miru in lju-
bezni. Ko bo človeštvo odvrglo od sebe velik plašč, pod katerim je skrito vse nakopičeno sovraštvo in pohlepnost po tujem premoženju, takrat bo Kristusovo trpljenje vredno žrtev in muk, ki jih je kot odrešenik daroval v odrešenje človeškemu rodu. Ko bodo vsi naredi stali ob odprtem grobu in gledali veličastno Njegovo zmago, takrat bo slava in čast Božjega sinu vesolna. Takrat bodo klicali narodi res vsi srečni :
Kristus je vstal!
8 o
n
9
8 Ű
m
6 *
m
'(s,? ©
n ó m
6 p
h
6 N
m
M &
I
M
u 6
m n
i
M
6 %
f^dZöLeO PO SVETU
Francija premika čete na sever. V zvezi s pregrupacijo francoske vojske in zasedbo trdnjavskega pasa na nemški meji, je izdalo vojno mi nistrstvo obvestilo, v katerem pravi, da je odpošiljanje vojske iz južnih delov Francije na sever potrebno radi tega, da se na jugu izpraznijo vojašnice za nove rekrute.
Nabori v Nemčiji. Švicarski listi poročajo, da je pribežalo v zadnjem času v Švico mnogo Nemcov letnikov 1914—1916, ki so pobegnili, da jim ne bi bilo treba k vojakom,
kjer bi morali služiti dve leti. Kakor begunci zatrjujejo, se vršijo že povsod v Nemčiji vojaški nabori.
Amerika*se oborožuje. Predsednik Roosweít je podpisal zakonski načrt za 'povečanje ameriške vojske. Ker so krediti že preskrbljeni, se bo stanje ameriške vojske takoj povečalo in gradila se bodo tudi nova letala. Časopisi poročajo tudi o raznih novih izumih vojne tehnike, ki jih bodo začele tovarne proizvajati, in ki jih nato uvedejo v armado.
Tudi Švedska sledi vzgledu drugih.gšefi štaba vojske na kopnem
n mornarice so izročili vladi spomenico, v kateri zahtevajo zaradi sedanjega položaja v Evropi takojšnje povečanje oborožitve v zraku. Predvsem zahtevajo gradnjo novih letal za bombardiranje.	'
Mrzlične priprave v Afriki. Angleški listi poročajo iz Massane, glavnega mesta Eritreje, da je koncentriranih tam 20 tisoč italijanskih vojakov in 40 tisoč domačinov. Vse te čete so izvrstno izvežbane in oborožene z najmodernejšimi težkimi topovi, tanki in strojnicami, mimo tega pa razpolagajo še z dvesto lovskimi in bombarderskimi letali. Tudi v ital-janski Somaliji je vse pripravljeno in so čete vedno v alarmnem stanju. Pa tudi v Abesiniji vlada v zadnjem času velika mrzlična nervoznost in se vrše velike in obširne priprave. V zadnjem času je dobila abesinska vlada veliko število novih letal, topov, municije in raznega drugega vojnega materijala. Vse to ji je poslala Japonska. — Zdi se, da obe državi čakata, da poneha deževna doba, ki onemogoča vse večje vojne operacije. — Poveljnik italijanskih čet v Afriki napada Abe-sinijo kot nekulturno deželo in pravi, da je treba napraviti red. — Kljub italijanski izjavi, da je podnebje v Eritreji zdravo, poročajo, da se med vojaštvom iz severne Italije zelo širi epidemija malarije. — Egipt je stopil na stran Abesinije. Egiptska vlada je prepovedala odhod skupini 4000 delavcev v italijansko Eritrejo, kjer so hoteli te delavce uporabiti za vojaška dela. Egiptska vlada noče, da bi egipt-ski delavci gradili ceste in utrdbe proti Abesiniji, s katero živijo v najboljšem prijateljskem sosedstvu.
Prijateljstvo Turčije in Jugoslavije. Pretekli teden je prispel v Beograd turški zunanji minister dr. Ruždi Aras, ki potuje v Ženevo kot sedanji predsednik zasedanja sveta Društva narodov. V Beogradu je ostal ves dan ter konferiral dopoldne in popoldne z ministrskim predsednikom in zunanjim ministrom Bogoljubom Jevtičem in bil opoldne v avdijenci pri Nj. Vis. knezu namestniku Pavlu. Dr. Ruždi Aras se je nato zvečer odpeljal s svojim spremstvom dalje proti Ženevi. Na dopoldanski in popoldanski konferenci sta dr. Áras in Bogoljub Jevt?č razpravljala o splošnem položaju v Evropi, zlasti z ozi-rom na nemško uvedbo splošne vo? jaške obveznosti, pogodbo med Fran-
NaS kandidat na Jevtifevi listi.
Neprijetno je dirnila vest naše somišljenike, prijatelje in znance, ko je izjavil v 10. številki Murske Krajine naš bivši poslanec g. Benko Josip, da ne bo kandidiral. V obvestilu jav nosti je takrat navedel, da ga vežejo interesi njegove družine in njegovega obsežnega podjetja, da se intenzivneje udejstvuje doma, Cesar pa mnogi prijatelji uradniki, kmetje, obrtniki in trgovci, kakor večina prebivalstva našega sreza ni mogla razumeti. Smatrala je delo gospoda Benka za tako uspešno, da se ni mogla sprijazniti z mislijo, da bi bil kdo drug narodni zastopnik. Od takrat dalje je legla na naš srez neka politična mora, ki je spravljala v dvome in v politično apatijo vse, kar živi v soboškem sre zu. Od javnega preklica kandidature pa do 10. aprila je oblegalo nešteto prijateljev stanovanje gospoda Benka in zahtevalo od njega, da se odpove interesom njegove lastne družine in sprejme zopet težko nalogo na svoje rame ter dela v korist celokupnega prebivalstva. Gospod Benko ni mogel dati raznim deputacijam povoljnega odgovora, ker se je zavedal izjave, ki jo je dal dne 10. marca javnosti. Sreski odbor JNS se je 7. aprila z večjo deputacijo skliceval na disciplino v stranki, toda tudi ta poskus se je izjalovil.
Ko pa je stopila pred njega dne 10. aprila deputacija županov in veljakov iz celega sreza ter odločno zahtevala, da mora sprejeti kandidaturo na Jeftičevi listi, ker bi v nasprotnem slučaju narod ne glasoval za vlado, se je gospod Benko Josip odločil, da sprejme kandidaturo predvsem zato, da podpre vlado pri reševanju današnjih gospodarskih vprašanjih, da se reši ono nerazpoloženje, katsro je zavladalo med prebivalstvom našega sreza, v korist države ter da po svojih močeh pomaga k zboljšanju prekmurskega gospodarskega položaja.
Odločitev je tedaj padla. Gospod Benko je pri nas kandidat na Jeftičevi listi. Ker se je vdal splošnim zahtevam našega naroda, pričakuje tudi on od njega, da opusti vsa zasebna mnenja in pokaže tudi sam, da
voli kandidata, ki se ga je prostovoljno izbral
Gospod Benko je kandidat v našem srezu na Jeft cevi listi. Pokažimo tedaj složnost s tem, da gremo v boj ne za delno, ampak za popolno našo zmago. V srezu imamo sicer še vei kandidatov In to na raznih listah, toda vsi ti kandidati so nam nepoznani. Kandidat pa, ki ne pozna sreza, ki ne pozna potreb in mentaiitete našega ljudstva, ne more biti naš zastopnik.
Kdor glasuje za našega kandidata gospoda Benko Josipa, ustvarja sebi in jrarodu lepša bodočnost.
Vlada na delu
za zboljšanje našega gospodarstva. Gradnja novih ieleznic. Med drugimi se bo gradila proga Sevnica-SLJani.
Vlada predsednika g. Bogoljuba Jevtiča je določila končni program novih železniških prog, ki se bodo gradile iz notrajnega posojila ene miljarde. Izmed 8 prog, ki se bodo gradile, je tudi ena, za katero so se strokovnjaki že dolgo časa borili. To je proga St. Janž—Sevnica normal nega tira z mostom ces Savo v dolžini 13 km. Elaborati za licitacijo se že končujejo in bodo v nekaj dneh razpisane licitacije za posamezne predele. Predeli, ki pridejo na licitacijo, ne bodo veliki, tako da bo omogočena domačim podjetjem s slabšim ka-pitaldm vdeležba pri gradnji. Na eni strani povzroča trganje proge na majhne predele za licitacijo večjo režijo, na drugi strani pa se daje možnost zaposlitve tudi manjšim podjetjem. Dosedaj je bila v državi v navadi taka praksa, da so pri tem zaslužili največ posredovalci, danes pa se daje možnost onim, ki bodo zares delali. Še eno dejstvo je ki ga ima vlada pred očmi in to : Nameravane nove proge naj tvorijo zaključene celote, ki bodo tako razporejene, da bodo mogle služiti čimvečjim številu krajev, da se na ta način omeji nezaposlenost.
Pravtako se bodo gradile tudi železniške proge Varaždin—Koprivnica v dolžini 42 km., Bileče--Nikšič 71 km., Priboj—Prijepolje 28 km., Uspreka— Foča—Gačko—Bileče 166 km., Skoplje - Tetovo-Gostivar 70 km., Árandjelovac—Topola 15 km in železniški most na Savi pri Zagrebu.
cijo in Rusijo, konferenco v Stresi in zasedanje Društva narodov. Tudi ob tej priliki, kakor vedno, sta oba državnika ugotovila, da so interesi Jugoslavije in Turčije v mednarodni politiki popolnoma identični v vseh vprašanjih. Sklenjeno je bilo tudi
enotno postopanje ob priliki sedanjega izrednega zasedanja sveta Druttva narodov v Ženevi.
Posebna pogodba med Čeho-slovaško In Rusijo. Pred svojim odhodom v Ženevo je dr. Benešna seji vlade obširno obrazložil stališče, ki ga bo Čehoslovaška zavzela v Ženevi in ga je vlada tudi odobrila. Glede pogodb s sovjetsko Rusijo je zunanji minister ugotovil, da ne gre za neko francosko—sovjetsko — češkoslovaško pogodbo, ampak bosta popolnoma samostojni predlogi, ena med Francijo in Rusijo, druga pa med Češko slovaško in Rusijo. Radi tega bo potoval Beneš v Moskvo šele po vrnitvi francoskega zunanjega ministra Lavala.
Potrjujejo se vesti o pogodbi med Rusijo in Francijo. Iz Moskve se službeno ugotavlja, da so resnične vesti iz Pariza, po katerih je dosežen sporazum med Rusijo in Francijo na podlagi splošnega evropskega sporazuma o varnosti in bo s tem v zvezi v najkrajšem časi končno podpisana zadevna pogodba.
Korupcija v Rusiji. Po urad nem poročilu iz Moskve so pri nekem trustu na Uralu odkrili velike poneverbe, ki znašajo več 10 miljo-nov rubljev. Mnogo krivcev je bilo prijetih. V zvezi s terorističnim giba-banjem proti sovjetskemu režimu,- je bilo te dni izvršenih zopet več justi fikaclj.
Francosko- ital jansko bratstvo
V	Genovo je prispelo 500 članov francoske patrijotske omladinske organizacije, katere so Italjani svečano sprejeli. V torek so odpotovali v Rim, kjer jim je bil prirejen veličasten sprejem.
Italijanske priprave v Afriki.
V	pondeljek je odpotovalo na zahtevo vrhovnega komisarja za vzhodno Afriko, de Bona, zopet 7500 delavcev. Italija bo kmalu prva država v Evropi, ki ne bo imela brezposelnih ljudi, seveda če bodo hoteli biti za tako ceno zaposleni.
PODLIMBARSKI:
Tovariš HladDiM
Pes se je s prednjima šapama vzpel po njih ter se neznansko zadri. »Le še, le še I« je podražil tovariš ter iznova dregnil. Odobraval sem njegov načrt — kjer so se vršila dobra dejanja, sem bil rad poleg — zgrabil sem za dverno kljuko ter jo premi-kastil. Amor, meneč, da hoče vlomiti tat, je od zlobe malone počil.
Tedaj je stopil iz tretjih vrat polkovni krojač Binder, slok in dolg kakor šivanka, zagrnjen v dolgo lila-sto hajlo, obrobljeno z rdečimi ob-šitki in prepeto z rdečo vrvico. V roki jp nesel gorečo svečo, po dolgi beli bradi je bil podoben svetemu Miklavžu. Drsajočih korakov se nama je bližal. Spoštljivo sva se postavila ob duri in iztegnila vratova proti nočni prikazni. A Matiček je le še z
ostrogo skrivaj poškrtal po podboju. Amor je renčal, kakor bi klical krojača na pomoč.
„Kakršnega zlodja počnete s psom, da ni miru v hiši ?" je vprašal krojač.
„Nič ne počneva, gospod moj ster. Pes je sit, pa laja. Ko bi mene kdo nasitil, bi morda tudi zalajal. Sit pes še na zvezdo laja, pravi pregovor," je prešerno rekel črevljar. Krojač ga je debelo pogledal.
„Dolgčas mu je po gospodarju, se pa z nama zabava," sem nedolžno pristavil. „Miriva ga, kolikor moreva, pa mu ne moreva zavezati umazanega gobca."
«Tega ni mogoče prestati, tu naj gospod kapitan napravi red, — basta 1 Tudi jaz sem služil svoje dni pri kirasirjih, pa takšnih neredov pri-nas nI bilo — ne 1 Ponoči naj kava-lerist spi, ali naj straži konje v konju-
šnici, ali naj čepi v zaporu z molkom na roki in nogi. In pes spada ponoči v konjušnico, če ni gospodarja doma."
„Kaj ne, gospod mojster, da vojak ni zato na svetu, da bi stal pasji mrcini za častno stražo," sem rekel jaz, ki sem čutil pred krojačem dobro porcijo revolucijonarnega duha v sebi. Veselila me je misel, da bo kapitan napravil red.
Binder se je vzpel po stopnicah v drugo nadstropje, kjer je stanoval kapitan, črez nekaj minut se je vrnil s kapitanovim služabnikom Žakljem.
Tega Žaklja se v prejšnjih časih klicali za Jaka, ko je še v ljubljanski kavarni prinašal gostom majhne ško-delice kave in za dobro napitnino tudi novine in velike kozarce vode. Pri vojakih si je naš kapitan gibčnega in bistrega fanta izbral za služabnika in mu nadel francosko ime Jaques (izgovarjaj : Zak). Žaka pa je
Vprašanje agrarne krize.
Stalno je na dnevnem redu. 1
gospodarskih in političnih shodih vseh naših časopisih. Ne samo f nas v Jugoslaviji, ki smo izrazil
poljedelska država in nam kriza na
agrarne proizvodnje gre na živce, ai pak tudi v mnogih več ali manj il dustrijskih državah. Kajti vse, tui industrijske države so navezane m kmeta, ki je najboljši kupec veliki večine tvorniških izdelkov. Vedno in vedno slišimo in čitamo mnogo razi prav o gospodarski krizi, o njeni vzrokih, oblikah, receptih za ozdrav Ijcnje. Tudi naši časopisi in konferen ce se resno bavijo že leta sem z ag ramo krizo. Do danes smo prišli ž preko vsakdanjih gesel in prazne hvali o kmetu, stebru države in gledamo vso stvar mnogo globlje in resneje v oči. Posebno vlada g. Jevtiča si ji postavila kot glavno vprašanje rešitei agrarne križe in za rešitev kmečki posesti od propada poleg naroduegi in državnega edinstva.
Pri razpletu krize našega kmetijstvi je predvsem potrebno, da sodelujejo vsa ena ministrstva, ki imajo gospodarski značaj, tako : finančno, kmetijsko, trgovinsko in prometno. Posebno potrebno pa je, da se dajo kmetu dolgoročni krediti za ureditev dolgov, da dobi kmetijstvo kredite za izvoz kmetijskih pridelkov ter za nabavo nujnih gospodarskih potrebščin.] Preskrbeti se morajo tudi dolgoročni krediti za obnovo zgradb in predela-; vo sirovin. Temelj reševanja agrarne { krize in naše kmetske produkcije pa naj bodo zadruge, ki naj uredijo vse ! naše gospodarstvo.
Drugi važen pogoj za rešitev krize je vprašanje izvoza naših kmet-skih pridelkov. S trgovinskami po-] godbami je treba preskrbeti čim večji ! brezcarinski izvoz kmetijskih proizvodov in predelanih sirovin, obenem pa z istimi pogodbami tudi čim cenejši uvoz kmetsko-gospodarskih potrebščin iz inozemstva. Znižati je treba ceno prevoza, oz. dovoliti brezplačen prevoz pridelkov do meje ter uvoženih predmetov od meje v notranjost. S tem bi se ti predmeti precej pocenili.
Tretji pogoj pa je reforma zem-ljarine, ki je nujno potrebna z ozirom
moštvo prekrstilo v Žaklja. On in pa manipulant Krašna sta bila kapitano-va desna roka. Radi smo videli veselega fanta, čeprav se je čutil za bitje višje vrste, kar je tudi bil. Za prejemanje hrane je bil prideljen naši četi. Kadar se je delila menaža, smo Žaklju spoštljivo naredili prostor, da je stal najbliže pri kotlu, smel je prvi seči po najlepšem koscu mesa. dobil je najbolj pomasljeni cmok. Čast, komur časti Posebno smo se ga obveselili, kadar je prišel v našo sobo s kapitanovim ukazom, naj pride ta in ta po priporočeno pismo ali denarno pošiljatev. Bog ne daj, da bi kdo razžalil Žaka vulgo Žaklja. Tisti bi imel opraviti.z njegovim gospodom. Podčastniki so ga pisano gledali, ker so se ga bali. Zlobnega srca al bil in umel je šalo.
na nastali položaj. Pasivnim delom države pa je treba pomagati tako, da pride tudi kmetsko prebivalstvo ter predelov do zaslužka prijavnih delih, ter da se omogočijo podpore iz državnih ali banovinskih sredstev za pospeievanje raznih panog kmetijstva.
Najidealnejše bi se rešila vsa ta vprašanja potom zadrug, ki bi kot mreža prepregle vso državo.
Ti predlogi so gotovo lep donesek za velikopotezni program načrtnega gospodarstva, ki je v zamislih vlade g. Jevtiča. V ta program pa spada nedvomno tudi prilagoditev našega kmetijstva današnjim prilikam na svetovnem trgu in možnostim izvoza pridelkov.
Eno je gotovo : Vsa naša gospodarska politika mora kreniti s pota prejšnjih vlad, ki so zatrjevale sicer, da smo prvenstveno agrarna država, s svojo politiko pa so ščitile predvsem druge stanove. Prepričani smo, da bo vlada g. Jevtiča, ki se je postavila na stališče kmetskih interesov, to stališče tudi v praksi uveljavila. Čuvati kmetske interese v poljedelski državi pa pomeni: čuvati upravičene interese vseh stanov.
!. Gospod ban po Pre&murjii.
Rogaševci.
Našo obmejno občino je v sre do, dne 10. t. m. počastil s svojim obiskom g. ban dravske banovine. Raz vseh hiš so se v pozdrav visokega gosta vile trobojnice. Pred občinskim
j uradom so gosta pričakovali g. žu pani občin Rogaševci, Pertoče in Gor. Slaveče, učiteijstvo, uradništvo, naši vrli gasilci in ostalo prebivalstvo. Predsednik občine Rogaševci, g: Unger je v kratkem govoru izrazil veselje tukajšnjega prebivalstva vsled visokega obiska. V imenu nemške manjšine se mu je poklonil g. Šrajner. Nadalje so g. bana pozdravili zastopniki gasilstva, učiteljstva in ostalega uradništva, zastopnik Sokolskega dru-itva in zastopnik strelske družine. Vidno vzradoščen nad prisrčnim sprejemom se je g. ban zahvalil in pohvalil naše vrlo ljudstvo, ki vkljub večstoletnemu suženjstvu je še vedno ohranilo materni jez;k in ki ni nikdar klonilo pod težo tujčevega jarma. Poudarjal je, da smo vkljub veliki oddaljenosti, ki nas loči od Ljubljane, vendar bratje po jeziku in po krvi in da se kraljevska vlada briga in da se bo tudi vedno brigala za nas na ta način, da bode skušala povzdigniti kmetijstvo na takšno stopnjo, da bode prekmurska zemlja mogla prehra-niti in preživeti nas vse. Med navdu-lenimi ovacijami navzočih se je g. ban odpeljal proti Gor. Lendavi. Šalovcl. Dne 10. aprila ob 17 25 uri je prispel z avtom v Šalovce g. ban Dr. Dinko Puc. V krasnem pomladanskem dnevu se je občina odela v praznično obleko. Velika množica naroda je pričakovala visokega gosta. Pred občin-iko hišo sta bila postavljena dva slavoloka, okrašena z napisi in jugoslov. tobojnicami. Pod slavolokom se zbral
občinski odbor z županom Žiško Janezom, duhovništvo, učiteijstvo, Sokoli, možica šolske mladine in gasilstvo, nadalje zastopniki uradov in raznih korporacij. Ko je izstopil iz avtomobila najvišji predstavnik Dravske banovine, je godba zaigrala dr-
žavno himno. Prve pozdravne besede
je izpregovoril župan Ziško Janez, ki je v svojem govoru povdarjal zvestobo prekmurskega naroda in zagotovil vernost in udanost visokemu kraljevskemu domu in ono globoko spoštovanje, katero goji ta prekmurski narod, ki je najbolj oddaljen od sedeža banovine. V imeny okoliških župnikov ga je jozdravil g.KIekl, v imenu učiteljstva in sokolstva pa g. Makari. Nato ga je v imenu šol. mladine pozdravil učenec IV. razreda osnovne šole, v imenu gasilstva pa g. Štefanec Franc. V imenu kmetijskih "podružnic je govoril g. Filo Blaž.
G. ban se je v glnljlvih besedah zahvalil za prisrčen sprejem in apeliral na prebivalstvo, da roko v roki in z bratsko ijubeznijo podpira sedanjo vlado, ki hoče odstraniti posledice težke krize. Občinstvo je nato priredilo viharne ovacije Nj. Vel kralju Petru II. Godba je nato spremila g. bana na občinski urad, kjer je sprejel razne stranke in deputacije.
Zastopniki kmetijstva v Murski Soboti.
Ob priliki banovega obiska v Murski Soboti so bite iznešene ed strani naših kmetovalcev sledeče resolucije:
Ko imamo čast pozdraviti Vas v naši sredini, si dovoljujemo Vas viso-kospoštovani gospod ban zaprositi, da nas kmetovalce, ki živimo tu ob meji, po Vaših močeh podprete v na-slednih najnujnejših potrebah :
Razlika med prodajno ceno kmetijskih pridelkov in nakupno ceno industrijskih predmetov je tako velika, da grozi kmetovalcu v takem stanju katastrofa, raditega je nujna potreba našega obmejnega sreza, da se uredi zopet obmejni promet z Avstrijo, mi-nimalizirajo cene kmetijskih pridelkov odnosno, iste prilagodijo cenam industrijskih predmetov.
» Za selekcioniranje je nujna potreba, da se nam s primerno podporo dodeli nekaj plemenskih bikov.
Radi bolezni, ki razsaja na našem krompirju prosimo, da se nam za bodočo sezono dodeli po znižani ceni zadostna množina semenskega krompirja ter tako enkrat zmanjša propast rasti krompirja v našem srezu.
Sol : že nad dve leti ne moremo dobiti zadostne količine živinske soli, katero smo prejšnja leta lahko nakupovali v poljubnih množinah tako, da ne moremo že nad tri leta dobiti ku hinjske soli one vrste, kakoršna se je pri nas vedno rabila t. j. kuhinjska sol iz Kreka, ki stane po vseh banovinah naše dežele 1 kg Din 2 50, do-čim moramo mi tukaj plačevati za kg istovredne soli, o kateri pravijo, da je baje jodirana kg za Din 1 dražje, kar oropa skoro najbolj revnemu kraju letno po nepotrebnem okoli 700.000 Din našega narodnega premoženja in
iste odnese v drugo državo, dočim imamo zadostne količine in dobre soli sami v državi.
Prosimo ponovno visokospošto-vani gospod ban, da upoštevate naše težnje ter nas po Vaših močeh podprete v korist naših življensko važnih zadevah.
M. Sobota, dne 10. apr. 1935.
Gospod ban se ja spomnil naiih reveiev.
Ko se je poslovil g. ban iz našega Prekmurja, je poklonil občinskim revežem v Murski Soboti 1000 Din-Njegovi plemenitosti izrekamo v imenu
naših revežev toplo zahvalo.
DOTTMce \?esci
—	Sprejem kandidature. Gospod Benko Josip je po neštetih prošnjah raznih deputacij končno sprejel kandi daturo. Stavil pa je na merodajne gospode pogoje, katere mu morajo Izpolniti. Ti pogoji so naše kulturne, gospodarske, socljalne in ekonomske potrebe.
—	Premeščena je uradnica gdč. Evgenija Pitamic iz tukajšnega Zdrav stvenega doma k H gijenskemu zavodu v Ljubljani. Agilni Članici je priredila Soča odhodnico. Od So-čanke se je članstvo prav težko ločilo.
—	Prašni bomo hodili po soboš-kih ulicah. Tudi letos se je obrnila soboška občina z nabiralno polo do meščanov v svrho podpisov zneska za škropljenje cest. Kakor smo pa izvedeli, se ni posrečila akcija. Tako bomo hodili prašni po ulicah in kritizirali občinsko upravo, katero pa ne zadene krivda. Šola naj se zida brez zvišanja doklad in ceste naj škropijo brez denarja. No, pri cestah se nas usmili včasih ljubi Bog, a pri šoli pa ne bo šlo brez denarja.
—	Koncertni večer. Požrtvovalni orkester tuk. sok. društva je pod spretnim vodstvom brata prof. Justina imel dne 13 t. m. svoj vsakoletni koncert. Koncert je pokazal, kaj zmorejo sistematično izvežbani glasbeniki, ki se tako idealno udejstvujejo pri tuk. Sokolu. Pri zadnjem koncertu je bil vsakemu viden velik muzikaličen napredek. Opazil se je tudi velik kon-tak s publiko. Višek večera je bil dosežen takoj pri prvi točki Hmol simfonije, ki je bila naravnost vzorno podana. Ugajali so tudi Ksstičevi narodni motivi kakor tudi Auberova uvertura in Rubinstein. Solista sta precizno in čustveno izvajala svoje točke, Posebno pa saksofon-solo: jugoslo-venske narodne, ki jih je priredil br. Justin (izvajal brat Nadaj) ter vijolni solo: Massenet (izvajal br. Hofbauer). Pripomniti moramo, da si želimo še mnogo enakih lepih večerov in smo prav hvaležni za umetniški užitek.
—	Prazniki se bližajo, naši delavci pa odhajajo za kruhom. Pred tukajšnjo borzo dela čaka dnevno več stotin delavcev, ki pričakujejo zaposlitve in z njo seveda kruh, ki jim je najpotrebnejši. Že v raznih štev. naše Murske Krajine, pa tudi na raznih skupščinah, smo povdarjaii gostoto našega prebivalstva, kar povzroča izselitev v tujino. Danes se štejejo oni, ki odhajajo, med srečne, a ostane doma še velika množina, ki ne more dobiti dela. Obračamo se do oblasti s prošnjo, da vendar nekaj ukrene za naše delavce. Davki so veliki, denarja pa ni!
Zdravstveni dom, javno kopališče. Pred prazniki bo odprto javno kopališče v petek cel dan, mesto v soboto popoldan. Uprava.
I — Prvo gostovanje polnoStevil-nega orkestra Glasbene Matice ljubljanske v Murski Soboti. Opozarjamo naše c. čitatelje na izredni muzikaini dogodek, katerega nam bo nudilo gostovanje Glasbene Matice ljubljanske v soboto dne 27. t. m. ob 20. uri v Sokolskem domu. Prvikrat bomo imeli priliko slišati v Murski Soboti tako številni in odlični orkester, ki šteje 30 članov Ijublj. konzervato-rija in orkestralnega društva Glasb. Matice ljubljanske pod taktirko znanega komponista in dirigenta prof L. M. Škerjanca. Kot solista nastopita s spremljevanjem orkestra naš slavni operni basist g. Betetto, član ljublj. opere in direktor drž. konservatorija v Ljubljani, dolgoletni Član dunajske dvorne opere, drž. opere v Műnchenu itd. ter naš priljubljeni violinski virtuóz prof, Karlo Rupel. Spored koncerta je skrbno izbran in toliko prester, da gotovo vsak poslušalec pride na svoj račun. Podrobneje o sporedu bomo poročali v prihodnji številki našega lista. Predprodajo vstopnic je prevzela trgovina Hahn Izidora. Ne zamudite prilike udeležiti se te visoko-umetniške prireditve.
—	Oglas za dobavo mesa za vojsko. V smislu rešenja gosp. ministra vojske in mornarice od 21. II. t. 1. E. P. br. 1950 in na osnovi čl. 82 98 zakona o drž. računovodstvu se obvešča, da se vrši sedma javna ustna pogodba za dobavo svežega govejega mesa za to garnizijo za čas od 1. maja do 30. sept. 1935. Interesenti naj se prijavijo dne 20. apr. ob 11. uri v pisarni komande mesta v M. Soboti. Kavcijo v znesku 3000 Din morajo položiti do 10. ure istega dne v komandi. Konkurenti morajo imeti seboj listine, ki so predpisane z zakonom o drž. računovodstvu. — Iz pisarne komande mesta M. Sobota.
Oglas za prodajo odpadkov jedil -- pomij pri 5. četi 36. pp. Jelačič. Dne 20. aprila t. 1. ob 11. uri se bo vršila v pisarni komande mesta v M Soboti licitacija za prodajo odpadkov jedil — pomij. Interesenti naj predložijo do 10. ure tega dne pri komandi mesta znesek 100 Din. Seboj morajo prinesti potrdilo o vplačenem davku in overenje o državljanstvu. — Iz komande mesta M. Sobota.
—	V Mariboru izide veliki adre-sar za bivšo mariborsko in deloma tudi ljubljansko oblast.
—	Tudi v nesreči sreča. Ko se je vračal avto, ki je last g. Turka ml., v M. Soboto, je na poti pri Moravcih nastala v avtu hipna eksplozija. Imel je še toliko časa, da je za-klical potnikoma: „Gori", tako da so se gospodje še ob pravem času rešili iz avta, ki je bil takoj ves v ognju. Razen povzročene škode ni bilo dru. gih žrtev.
se tudi, da se pripravlja komedija „Županova Micka". Tudi tam se sliši neko neumno govorjenje od enega člana, kar je najbolj grdo za njega, da se gre vtikat v stvari, ki ga nič ne brigajo. — Prosimo br. odbor, da postopa strogo proti takim predrzne-
žem, ter ju briše iz članstva, ker takih sokolov ne potrebujemo. Dram. odsek, korajžno na delo, da se kmalu vidimo pri : „Županovi Micki" 1
— RogaSevci. Naše Sokolsko dru štvo je v letošnjem letu prav jasno dokazalo, da se v polni meri zaveda Sokolskega dela. Oživelo je ne samo delo v telovadnem odseku, kjer nad 20 članov dvakrat tedensko redno poseča telovadbo, ampak oživel je tudi pevski odsek od katerega priča* kujemo, da nas bode v doglednem času razveselil s kakšnim nastopom. Največji napredek pa moremo opaziti pri dramatskem odseku. Tekom dveh mesecev so nas igralci razveselili že z drugo igro. Ako so nas v prvi igri samo razveselili, so nas pri tej kar očarali z vsestransko dovršenim podajanjem. To pot so igrali Finžgarjevo ljudsko dramo „Razvalina življenja", ki se je na splošno željo občinstva uprizorila v soboto zvečer. Nimam namena ocenjevati posameznih igralcev, povedati pa moram, da sta v vsej igri prednjačila žganjar Urh in dekla Tona. Vse ostale vloge so bile tudi prav dobro podane in opaziti se je moglo, da so se vsi igralci res vživeli v svoje vloge. Ako pomislimo, da so pri tej igri sodelovali večinoma oni člani, ki so v sedanjem letnem času prezaposleni z delom na polju in ki vkljub temu žrtvujejo ves prosti čas napredku Sokolskega društva s tem, da prihajajo redno k vajam, kjer se večkrat tudi do polnoči zamudijo, tedaj moramo takšne člane samo pohvaliti in postaviti za vzgied vsem onim fantom in dekletom, ki stoje samo ob strani in gledajo. Med občinstvom smo tokrat pogrešali prav mnogo stalnih obiskovalcev, katere pa je najbrže zadržalo nam nenaklonjeno vreme. Le pogumno v tem pravcu naprej, podpirali vas bomo vedno s čim številnejšim obiskom! — G. u piscu članka Rogaševci, ki je bil priobčen v zadnji štev. „Murske Krajine" in ki nas želi „predramiti iz spanja, ki se nas zadnji čas glede gledaliških pri
reditev loteva" svetujemo, da naj se v bodoče podrobneje informira o delovanju našega Sokolskega društva. Prepričani smo namreč, da vprizoritev dveh iger tekom dveh mesecev popolnoma zadostuje ne samo za naš kraj, ampak tudi za napor naših igralcev.
—	Vučja gomila. Prostovoljna gasilska četa v Vučji gomili priredi na velikonočni pondeljek, dne 22. aprila t 1. dve igri in sicer „Zamorec" veseloigro v 1 dejanju in »Laži zdravnik" veseloigro v 2 dejanjih. Prijatelji gasilstva vljudno vabljeni.
—	Gomllica. V naši vasi so oblasti že dalje časa sumili, da predaja nekdo utihotapljen madžarski tobak. In res, ko so dne 30. marca izvršili pri njem hišno preiskavo, so našli večjo zalogo prepovedanega blaga. Vsemu temu sledi rek : Kakor pridobljeno, tako izgubljeno.
—	FikSinci. Na cvetno nedeljo so nas zopet iznenadili Podmladkarji rdečega križa s krasno uspelo prire ditvijo. V nabito polni šolski sobi so nastopili Podmladkarji z deklamacija-mi, petjem in igrico „Pepelka" tako pogumno in ljubko, da so bili številni gledalci prijetno iznenadeni. Ves spored je izborno naštudirala in spretno vodila šol. upraviteljica gospodična Ivanuša Angela, ki se kljub službenemu preobremenjenju ni strašila ne truda, niti šrtev. Iskreno smo hvaležni gospodični upraviteljici za prelepe učne in vzgojne uspehe, ki jih vidimo pri njej zaupani šol. mladini in upamo, da nas kmalu zopet iznenadi s slično prireditvijo.«
—	Dolnja Lendava. Nedoletna pas tirica je neopažno izmaknila svojemu gospodarju 1000 Din ter si nakupila raznih sladčic ter nogavic v iznosu kakih 200 Din, a ostanek pa je zakopala na vrtu. Trgovci, katerim se je zdelo sumljivo, da deklica poseduje toliko denarja, so zadeyo prijavili orožnikom, katerim je dekietce priznalo tatvino. Ko je pokazala orožnikom, kam da je na vrtu skrila denar, ga je odkopavala tako, da je na nje ga zemljo metala ter tarnala, da ga je nekdo že našel in odnesel. Iz te bode še kaj! — Dne 15. tega meseca okrog 10. ure je vozil blagajnik iz Hodošaga v Medjimurju skozi Dolnjo Lendavo na biciklju od cerkve proti Kroni.
—	Nekatere gospodinje se pri tožujejo, češ da se tkanine ne izdelujejo več tako trpežno kakor pa pred vojno. Toda te pritožbe so zmotne. Prezgodnjemu razpadanju tkanin so kriva največ pralna sredstva, ki se jih v zadnjih letih gospodinje poslužujejo pri pranju. Tista gospodinja pa, ki
pere svoje perilo s priznano dobrim milom Zlatorog, se gotovo ne bo pritoževala, da se ji perilo predčasno trga. Kajti Zlatorog-ovo milo perila nikdar ne trga, temveč ga še celo krepi s tem, da ga očisti vsake nesnage. Zlatorog-ovo milo je res dobro, izdatno, pa — domače. Priporočamo ga !
—	Osebne vesti. Dne 13. aprila 1.1. je promoviral na zagrebški univerzi za dr. medicine, sin splošno priljubljene in širom Prekmurja poznane pridne gostilničarke Juljane Žekš na Tišini, gospod Zoltan. Naš novi dr. je po-sečal gimnazijo v Murski Soboti, zato mu še s tem večjim veseljem čestitamo. — Gospod Ernest Nadaj, sin našega vinotržca, je napredoval v čin rez. konjeniškega poručnika. Med našimi rezervnimi častniki je on edini konjeniški poručnik. Pridružujemo se tudi mi častitkam. — Dolgoletni slu-žitelj pri tukajšnem sreskem sodišču g. Podlesek Franc, je vpokojen.
—	Gorica. Prosvetno društvo „Kmečki Glas" na Gorici vprizori dne 22. aprila (na velikonočni pondeljek) ob 4. uri popoldne igro v 3 dejanjih „Stari grehi" v gostilni g. Kuhar Janeza v Puconcih.
—	Gasilska prireditev. Moravska gasilska četa priredi v nedeljo 28. aprila v gostilni Titan Josipa igro: „Kakšen gospod, takšen sluga" in še dve burki. Gasilski prijatelji so uljudno vabljeni. Začetek igre bo ob 14. uri. Po končani igri ljudska zabava.
—	TeSanovcl. Na Velikonočni ponedeljek priredi prosvetno društvo „Sloga" v šoli tri kratke igre. Vstopnina 5, 3 in 2 Din. Pričetek ob 15 (3) uri popoldne. K obilni udeležbi vabi — Odbor.
—	Rakičan. Dramatični odsek tu kajinje Sokolske čete je vprizoril igro v 3. dejanjih : „Fernando." Vsi igralci so rešili svoje vloge prav dobro. — Prosimo pa, da se pijanih ljudi več ne spušča k predstavi, kakor se je to zdaj zgodilo. Dotični, ki je tudi sam član tukajšnje čete, ni lepo od njega, da prihaja pijan k sokolski prireditvi razgrajat. — Se nekaj ! Sliši
Oblini zbor Rdečega bpiža v Murski Soboti.
(Nadaljevanje.)
Po ustavi je stopil na kraljevski prestol Nj. Vel. Kralj Peter II., sin Velikega pokojnika, je kri njegove krvi. Mlad je bil poklican na kraljevsko mesto, mlad je moral dati slovo mladostnemu rajanju ter se posvetiti vladarskim dolžnostim. Ko mu žnlimo srečo, zdravje in dolgo življenje, mu zagotavljamo vso svojo lojalnost in vdanost.
Pozivam Vas, da mu vzkliknemo trikratni Živijo.
Priporočam slavnemu občnemu zboru, da odpošljemo na naslov Kralj, pisarne Nj. Vel. Kralja ter na naslov
predsednika društva R. k. Njegovemu Kr. Visočanstvu Knezu Pavlu sledeče brzojavke :
I.
Kabinetna pisarna Njegovega Veličan-sva Kralja Petra II.
Beograd
Na občnem zboru člani društva Rdečega križa v Murski Soboti prosijo sprejeti izrsze popolne udanosti in neomajne zvestobe.
Predsednik.
II.
Njegovo Kraljevsko Visočanstvo knez Pavle
Beograd
Na občnem zboru zbrani člani društva Rdečega križa Vas prosijo kot vrhovnega predsednika sprejeti
udanostne pozdrave in izraze popolne udanosti.
Predsednik.
Poslovanje društva Rdečega križa se je povsem prilagodilo novemu zakonu. Dosedaj je vodil vse posle Oblastni odbor Rdečega križa, s 1. I. 1935. pa je sreski odbor prevzel in upravlja vse posle po čl. 28. zakona.
Organizacija Rdečega križa, to je sreski odbor murskosoboški ima 10. občinskih odborov in 8 poverje-ništev. Vse edinice imajo enotne knjige za administrativno in računsko poslovanje, uvedene so kartoteke za evidenco odbora in kartoteke za pobiranje članarine. Za proračune in obračune so istočasno uvedene enotne tiskovine.
Nenadoma mu je odpovedala zavora, nakar je z vso silo treščil v mimo Idoči voz. Zalet je bil tolikšen, da je biciklist zletel več metrov daleč ter si izpahnil roko in se .ves razpraskal. Peljati so ga morali k zdravniku in potem v bolnico v Čakovec.
Gornja Lendava :
—	Streljačka družina ima neprestane skrbi radi streljišča. Že trikrat je morala menjati prostor pri čemur je imela vedno precejšnje stroške. Tudi sedanji prostor je morala radi odpovedi zapustiti. V enoletnem obstoju štiri strelišča. Res redek in žalosten slučaj. Od onih, ki smo že radi premoženskih razmer in raznih obljub pričakovali največ naklonjenosti, so se v tem pogledu pokazali popolnoma pasivni. Ne vemo, če je to na pravem mestu v nacijonalnem ozitu! Končno pa bomo o tej zanimivi zadevi v dogledem času izčrpno poročali.
—	DruStveni dom. Že skoraj nad 10 let se v našem kraju v „oblakih" zida društveni dom. A sedaj so znova nekateri prosvetni delavci sprožili to misel tako, da je prišlo minulo nedeljo do ankete vseh krajevnih društev, kjer se je pokazala velika volja in pripravljenost zidati prepotrebno gledališko dvorano. V načriu je popolnoma nova dvorana, ki bi jo zidala gasilska četa s pomočjo občine in vseh tuk. društev. Priporočamo, da se prične takoj z delom in se opu-stijo vse, „kaprice" in eventuelni sebični nameni posameznikov, kajti pred očmi moramo imeti vedno občo korist našega kraja. S pridobitvijo primerne dvorane bi se kulturno in prosvetno delovanje v G. Lendavi podvojilo. Z združenimi močmi se da vse doseči, samo volje je treba. K stvari se povrnemo.
—	Prilika do zaslužka. Tukajšnje mesto občinskega poslovodje je ponovno razpisano, vsledtega se nudi absolventom z niž. tečajnim izpitom lepa prilika do zaslužka. Interesenti si naj ogledajo kraj in seznanijo z razpisom.
Lep sprejem bana v obmejnem kraju. Trdkova je minulo sredo zelo veličastno sprejela g. bana. Pri sprejemu je bilo zbrano vso ondotno občinstvo, šolska mladina z učiteilj-stvom in krajevni zastopniki. V imenu občine je g. bana v zbranih besedah pozdravil g. župan Bokan, v imenu kraja pa g Kolman Karol. Pozdrawni govor je imel tudi učitelj g. Meškco. Majhna deklica pa je deklamirala lepo pozdravno pesmico. G. banu so se izročile razne pereče prošnje v ugodino rešitev. Sicer se je pa tudi sami s prijaznimi razgovori s prebivalci zanimal za domače razmere, kar je ma prebivalstvo zelo dobro vplivallo. G. bana bodo vsi ohranili v lepem spominu.
—	Kmet. nadalj. Sola v Kuzmi je imela 31. marca svoj zaključek. Zaključne slovesnosti se je razen redmih slušateljev udeležilo tudi mnogo ostta-lih mož in fantov. Zbranim je v lepeem govoru predočil važnost kmet. naad. šol. vodja tečaja g. Koglot Jožef, šcol. upravitelj v Kruplivniku. Navzoče je bodril k posečanju teh tečajev tudi g. župan Fartek in se obenem zahvaklil predavateljem za ves njihov trud.
Gornja Radgona.
—	Ugotovljena identiteta utopljenca. Dne 7. aprila t. 1. v obmejni teki Muri v Apačah najdeno truplo neznanega utopljenca, je identificirano
jn sicer je to neki Friderik Tandl, rojen dne 21. julija 1908 v Kalchu, okraj Weiz, pristojen v Gradec v Avstriji.
—	Obesil se je v petek, dne 12. aprila t. 1. zjutraj 241etni viničar Alojzij Jaušovec, uslužben pri gostilničarju Mencinger Janezu v Zbigovcih. Že večkrat poprej je pripovedoval domačim in tudi drugim ljudem, da bo izvršil samomor z obešenjem, vendar nihče od teh ni slutii, da bo nesrečnež to svojo namero v resnici tudi izvršil. Še dan pred izvršenim samomorom se je razgovarjal z raznimi sosedi in nihče ni opazil pri njem znake dušev-ne zmedenosti. Kakor običajno vsak dan, je vstal tudi minuli petek, dne 12. t. m. rano zjutraj. Okrog 5. ure se je podal k bližnjemu studencu v dolino po vodo. Ker se pa isti le pre. polgo ni vrnil in so ga domači začeli pogrešati, so se v opravičenem sumu, da se ni zgodijo kaj hudega, podali k studencu, kjer so opazili nesrečneža obešenega na drevesu poleg studenca.
—	Osebna vest. H glavni carinarnici v Gornji Radgoni sta dodeljena na službovanje kontrolor Mihalič Milan iz Karlovca in carinik Mojsilovič Radmilo iz Kotoribe, katera dva sta službo že nastopila.
—	Smrt profesorja Mihajla Pu-pina. Pred kratkim je v Ameriki umrl «lavni profesor Pupin. O tem znanstveniku prav laskavo piše ves kulturni svet. Po rodu je bil Hrvat, sin kmetskih staršev, ki se je v mladosti preselil v Ameriko in se tam s svojo pridnostjo povspel do profesorja na kolumbijski univerzi. Izumil je marsi-kaj, kar služi danes celemu svetu. Bil je na mirovni konferenciji Vilsonov ožji sodelavec in se imamo samo sjemu zahvaliti, da je danes Bled z Bohinjem naša last. Tudi Koroške se bi nikdar zgubili, ako bi poslušali «jega.
—	Smrt na tračnicah. V bližini Žente je povozil v pondeljek v noči «kspresni vlak moža, katerega identiteto še niso ugotovili.
—	Samomor odvetnika dr. Vite Alkalaja. Obesil se je v Karadžičevi ulici v Sarajevu ugledni odvetnik dr. Vita Aikalaj. Vest je povzročila v Sarajevu največjo senzacijo, ker je bil odvetnik zelo soliden človek, o katerem ni bilo mogoče misliti, da namerava izvršiti samomor.
—	Izdaja ciganskega Usta v Beogradu. V Beogradski okolici in sosednji banatski širini je mnogo ciganskih naselbin. Med njimi so tudi aeki ciganski učenjaki, ki so sedaj začeli izdajati v Beogradu ciganski Ust z imenom „Romano Lil". Urednik je Svetozar Simič. Izhaja dvakrat mesečno. To je tretji ciganski list na «vetu.
—	Nehvaležnost otrok spravila «četa v obup. Slikar Schal, ki živi v Budimpeštu, je imel otrok. Dva sina sta se že pred leti preselila v Ameriko. Ko sta se opomogla, sta v Ameriko povabila vse štiri sestre ta-
ko, da je slikar z ženo ostal sam doma. Pisal je ponovno otrokom, naj se spomnijo vsaj s pismom tudi njega, > toda zaman- Slednjič je obupal in se , hotel obesiti, kar je pa žena preprečila.
—	Usodno rjovenje lev«. Na
ladji po baltiškem morju so prevažali leva. Ko je nastopila noč in sedla na površino morja huda megla, je kape-tan dajal s sireno signale, da prepreči morebitni karambol z drugo ladjo. Lev je vsakokrat enako kot sirena rjovel in tako motil pravilnost signalov, kar bi povzročilo skoraj nesrečo, ker bi se ladja skoro zarila v neko drugo, ki je vozila v nasprotno smer.
—	Bogatinka v obliki beračice. Nedavno je na Koroškem umrla Ana Koničeva. Vsi so jo smatrali za navadno biračico in dajali raznovrstne milodare. Po smrti so oblasti odredile pregled njenega stanovanja in v splošno začudenje našli v njenih cotah 5000 šilingov, kar znaša v naši valuti okoli 40 000 dinarjev.
—	Srečna ženitev z zsmorko. Anglež Eden se je pred leti hudo zaljubil v neko zamorko in jo slednjič, kljub ugovoru svojcev oženil. Zakon je bil nad vse pričakovanje srečen. Žena Edena je povila hčerko in sina. Pred kratkem je Edenu žena umrla, kar ga je hudo užalostilo. Dasi je bil trezen In skrben gospodar, je začel po ženini smrti pijančevati. Med tem se mu je hčerka zaročila z nekim boi-gatim trgovcem in hotela očeta skupno z zaročencem in bratom odvaditi pijančevanja. Ko so ga nekoč v neki krčmi prigovarjali k poboljšanju, je mirno potegnil samokres in ustrelil hčerko in sina rekoč : «Združeni bomo vsaj v smrti 1"
Potek tekme Mura-Drava.
Domače nogometno igrišče je bilo v nedeljo, dne 7. aprila prizo rišče prvenstvene tekme med Muro in ptujsko Dravo. Zanimanje za to tekmo je bilo precejšnje, gledalci so napeto sledili posameznim fazam te ostre, živahne in do zadnjega ogorčene bitke za točke.
V	začetku igre prevzame inicija-tivo Mura ter vehementno napade na nasprotnikov gol. Levo krilo ne izrabi ugodne prilike pol metra pred vrati ; sledi bomba Kardoša, ki se pa žal, odbije od gornje prečke. Mura je v premoči, vendar pride Drava do vodstva. Kos sicer brani, ali mu žogo iz joke nasprotnik potisne v gol (0:1). Sledi 11-metrovka, ki jo vratar Drave drži. Vse to deprimira domače moštvo, ki pride iz tira. Dvajset minut smo gledali lepe in smiselne poteze Dra-vašev . Videli smo kako lepo je napredovala ter smo prepričani, da bo igrala vidno vlqgp v našem nogometu. V drugi polovici prvega polčasa so prišli do besede tudi domačini in krepko napadali. Drava se žilavo brani. Igra se vrši v večini v kazenskem prostoru Drave kjer zagrešijo dva foul-a. Tako Mura izenači (1:1) ter pride do vodstva (2:1).
V	prvi minuti reprize Drava izenači radi pogreške domače/obrambe (2:2). Obe mpštvi sedaj pritisneta. Igra je precej Časa odprta, vendar pride Mura zopet v vodstva (3:2). Drava ima zopet .priliko, da izenači, toda diktirano enajstmetrovko Kos btavuraznp brani. Šele sedaj se znajde Mura, ki vodi napad za napadojn. Kardoš prodre, toda v kazenskem prostoru ga rušijo. Enajstmetrovko realizira Türk (4:2). Zadnji gol je pa-
del iz lepe kombinacije Šrimpf Debelak ki pošlje žogo z glavo v gol (5:2).
Tekmo je sodil g. Kopič iz Maribora dobro in objektivno.
Mariborski Rapid v M. Soboti.
Na velikonočne praznike i. s. v
nedeljo, dne 21. t. m. ob 4. uri in
pondeljek ob 3. uri odigra Rapid prijateljsko nog. tekmo z domačo Muro. Rapid nastopi v svoji najboljši postavi. Rapid je pri nas gost, katerega smo vedno radi videli na športnem prostoru in upamo, da bo tudi tokrat pokazal lepo in fair igro. Upamo, da bo domača športna javnost videla lepo, napeto in vseskozi prijateljsko tekmo in da bo temu primerno s svojim obiskom podprla naše Muraše.
Mura : Ptuj 4:0 (3:0).
Tekma je bila ostra, tipično prvenstvena. Mura je nastopila brez Kardoša I. in Vogrlnčiča, ki še vedno čutita posledice zadnje tekme. Bili so v izraziti premoči, vendar niso znali izkoristiti marsikatere zrele situacije. Tudi edina enajstmetrovka je ostala neizrabljena. Kos v golu ni imel prilike, da bi se izkazal, branilca sta bila na mestu, krilska vrsta je lepo podpirala napad in ugodno je izrie-nadil mladi Debelak. Napadalci so igrali požrtvovalno, vendar j h je spremljala smola. Pri zadnji tekmi proti Dravi smo imeli priliko videti lep finisch Mure. Tudi sedaj bi ga videli, ako Ptujčani ne bi — brez vsakega razloga — zapustili igrišče. Ta nesportska gesta se ne da opravičiti. Gledalci disciplinirani, incidenta ni bilo, igralci zdravi brez vsake večje blesure, toda vzrok bojazen pred katastrofalnim porazom, pri tem so pa oškodovani gledalci, Ptujčani radi stroge kazni, najbolj pa seveda Mura, ki bi imela priliko svojo gol-razliko res lepo popraviti.
Sodnik g. Bizjak je bil objektiven.
Prvenstvena tabela:
1. Mura	6	6	0	0	20.6	12
2. Gradjanski	5	4	0	1	12:5	8
3. Drava	7	3	0	4	19:15	6
4. Ptuj	7	2	0	5	14:19	6
5. Panonija	5	0	0	5	0:20	0
...................................................................
Velikonočna fl) 1 E} II C darila	■	S I k
(remenke), bonbončkl i. t. d. se dobijo ▼
slaščičarni Novak Sidonije v M.
Soboti, Aleksandrove cesta. uiiuiiiiiiiiiiiiiiuiiuHmiiiiuuiuiuiiimujiiiiiiiuiiuiiiuuiiuiiiiH
Obvestilo.
Cenjenemu občinstvu naznanjam, da sem preselil svojo vrvarsko obrt iz Petanjc v Mursko Soboto in sicer na Lendavsko c. št. 13. (prej g. Šega). Priporočam se cenje-njim odjemalcem in prosim, da pridno podpirajo mojo obrt. Istočasno naznanjam, da prevzemam tudi predivo v izdelavo vrvi.
BENKO JOSIP, 3	vrvar.
Kuharico in vajenca
sprejme takoj gostilna TÜRK, Murska Sobota.
Mladega trg. pomofnlka
takoj sprejme trgovina z železnino. Znati mora slovenski in madjarski Jezik. Zglasi naj se osebno ali pismeno pri TIVADAR FRANC-u trg. z železnino v Dol Lendavi.
DmiIsm n0T0 sezidanoposlop-rroaam je s trgovino. K poslopju pripada tudi 1 oral zemljišča Dalje prodam tudi poslopje s posestvom y Vane-čih. Obsega 5 malih oralov prvovrstne .zemlje pri glavni cesti. — Interesenti se naj ^glasijo v trgovini LOVENJAK TEREZIJE v Sebeborcih St 96.
KITI ETI JSTVO
Plemenski sejmi.
Zveza tuk. živinorejskih selekcij skih organizacij priredi v sporazumu banske uprave plemenska sejma dne 25. aprila v Turnišču in dne 26. aprila v Puconcih na sejmišču. Začetek obakrat ob i/4 9 uri. Banska uprava namerava nakupiti na teh sejmih krog 20 plemenskih bikov. Ker bodo nakupovali plem. bike tudi treski kmet. odbori in občine, bo promet jako živahen.
Vprašanja in odgovori.
Vpr. : S čim naj napolnimo silo ? Silo sem zgradil lani pozno v jeseni, ko že nisem imel ničesar več, da bi ga napolnil. Stoji mi celo zimo prazen. S čim bi ga lahko napolnil sedaj?
Odg. : Če ste že namenili graditi silo, bi morali že tudi tedaj misliti, s čim bi ga napolnili, pa če tudi pozno v jeseni. Kukorišče (kuruznica), ki se vam je sušila po zimi Beg ve kje, repno in burgundijevo listje (nat) in drugi odpadki, ki dobi prav dobro ensilažo že v pozni jeseni.
S čim bi ga naj napolnili sedaj spomladi, hočete vedeti? Kako naj na to odgovorim, ko pa ne vem,^če ste kaj primernega v jeseni sejaii. Že par-krat smo pisali na tem mestu, da bi se pomladi lahko ensiliralo ozimno grahorko, inkarnatko, ozimni grah (grajšek). Za ensiliranje pa mora biti ta ozimina pomešana s pšenico v razmerju 3:1, ker se te metuljnice, kot beljakovinaste rastline, same nemo-rejo skvasiti.
Inkarnatko, ki se seje navadno samo, bi se lahko ensiliralo le s primesjo sladkorne repe ali melase, če jo imate. Vsak gospodar, ki ima silo, bi moral imeti vsaj malo gredico sladkorne repe za take slučaje. Ozimna grahorka, ozimni grajšek in inkar-natka pri nas zadosti dobro uspevajo, še bolje bi pa, če bi privoščili zemlji tudi nekaj apna. Ce boste te popevke gojili, boste imeli tudi za pomladansko polnjenje silosev zadosti prvovrstnega materijala, ker je posebno dosti vredno za poletne suhe mesece, da boste imeli zadosti prvovrstnega osvežujočega polaganja za goyedp.
Pozneje lahko ensilirate travo, detelje, (te pa le s primesjo sladkorne repe ali zelenim siíjem) od toče uničeno še nedozorelo silje, letno grahorko in dr.
Za jesensko ensiliranje pa bo treba sejati kuruzo ali sončnico.
0 tem pa prihodnjič. *
Vpr. Kako naj očistimo silo, da ne poškodujemo glazure?
Odg. : Silo se mora takoj očistiti, ko se izprazni. Stene se more oprati z lahko razstoplino sode s krtačo ali metlo. Tako očiščene notranje steine namažite z „inertolom" „silo barvo" idi podobnim. S temi sredstvi se pre-vleče stena kakor z emajlom, ki čuvajo glazuro pred kislinami, da ostane gladka in ne razpoka.
S tem mazilom bi se moralo namazati notranjost silosa od začetka letno, pozneje pa vsake dve leti.
če ,že ni pri roki teh predstev, bi se ga naj namazalo vsaj z dobrim apnenim beležem, da ostane glazura čimdalje nepokvarjena.
Ta mazila bo imelo v zalogi Skladišče kmet. družbe v M. Soboti.
Preprečevanje bolezni jpri krompirju.
Bolezni krqmpirja so močno razširjen« in ppvzročajo kmetu veliko škodo. Naš krompir napadajo največ te-le bolezni : peronospora, splošna gniloba, krožna bolezen in niturošt.
če hočeš krompirjeve bolezni
preprečiti in posredno zatirati, se rsv-naj po sledečih navodilih.
1.)	Uporabljaj le zanesljivo zdra. vo seme.
2.)	Ce se v tvojem kraju krompir izprevrže in na pridelku peša, menjavaj seme. Marsikje menjavajo seme vsako tretje leto.
3.)	Sadi odporne vrste krompirja. 4) Če zapazil na njivi, da so od
bolezni napadeni samo nekateri grmi, izkopi}! jih ob zoritvi posebej, da se njihovi gomolji ne zamešajo med zdrav krompir.
5.) Za saditev uporabljaj cele nerezane gomolje, velike kot debelo kurje jajce. Drobnih domoljčkov ne sadi. če pa krompir za seme režeš, reži samo srednje debele gomolje po dolgem na dva kosa. Še boljše je, če jih režeš po sredini po črez in uporabljaš za seme samo zgornjo polovico, ki ima največ in najlepša očesa. Povsem napačno je, če režeš za seme gomolje na več majhnih koščkov s samo enim do dvema očesoma.
6.)	Predno narezani krompir sadiš, pokrij ga z mokrimi izžetimi vrečami ali cunjami in pusti ga nekaj dni ležati. Na ranah se stvori mreni-ca, ki očuva seme pred glivičnimi okužbami v zemlji.
7.)	Ako gnojiš krompirju z umetnimi gnojili, ne gnoji enostransko. Vpoštevaj poleg dušika tudi kalij in fosforno kislino. Če gnojiš krompirju z normalno količino hlevskega gnoja, uporabljaj razen tega po potrebi še kalijevo sol in supafoifat. Na 1000 m2 ali mernih posetve potrosi do 20 kg kalijeve soli in do 20 kg supeifosfata. Gnojenje samo z dušikovim gnojilom pospešuje zelo razvoj bolezni.
8.)	Če sadiš krompir na globoki, težki, vlažni zemlji, ga sadi tako, da teko vrste v smeri prevladujočega vetra. Tako zračijo in sušijo vetrovi zemljo in omejujejo preobilno vlago, ki pospešuje bolezni.
9.)	Krompir škropi z bordojevo raztoplino (1% modra galica in apno) pred in po cvetju.

uri ne bi bila druga skupščina
Iz delovanja Združbe trgovcev v TTCurski Soboti.
VABILO
na XIV. redno skupščino, ki se vrši v petek, dne 26. aprila 1955 ob pol 10. uri dopoldan, v veliki dvorani „Sokolskega doma" v Murski Soboti.
Dnevni red:
1.	Otvoritev skupščine in poročilo predsednika.
2.	Poslovno poročilo tajnika za 1. 1934.
3.	Blagajniško poročilo za 1. 1934.
4.	Poročilo ij^dzornega odbora.
5.	Sklepanje o proračunu za 1. 1935.
0. Predlogi uprave,
7.	Resolucije,
8.	Slučajnosti.
Če skupščina ob določeni sklepčna se vrši eno uro pozneje z istim dnevnim redom in na istem mestu, ki sklepa pravnoveljavno brez ozira na število navzočih članov (člen 16 pravil).
Skupščina sme sklepati le o predmetih, ki so na dnevnem redu ali ki so jih poedini člani prijavili vsaj tri dni pred zborovanjem pismeno upravi združbe (člen 17 pravil).
Ako se skupščine kateri član ne udeleži ali ne predloži tri dni pred zborovanjem pismene upra-vičbe z tehtnimi razlogi se njemu predpiše globa: in to za člane stanuj oče v Murski Soboti Din 50--, za vse ostale Din 20*-.
Zapisnik zadnje redne skupščine se na tej skupščini ne bo čital, ker je bil objavljen v tedniku „Murska Krajina" štev. 16-24 letnik 1934 ter vsem članom dostavljen, je pa tudi na razpolago vsem članom v pisarni Združbe. Istotako je razpo-obračun združbe za leto 1934 vsem članom od aprila do dneva skupščine. Murska Sobota, dne 2. aprila 1935.
UPRAVA
Združbe trgovcev za srez M. Sobota v Murski Soboti.
ložen dne 4.
iili
Občni zbor združenja gostilničarjev.
Združenje gostilničarjev je imelo svojo redno letno skupščino dne 27. 3. 1935 v gostilni Banfi v Murski Soboti, katere se je udeležilo 102 članov, dočim je svojo odsotnost opravičilo 32 članov.
Zvezo gostilničarskih združenj je zastopal g. ravnatelj Anton Peteln, Zbornico za trgovino, obrt in industrijo pa g Čeh Franc.
Predsednik Vezer Geza se je še
pred poročilom spomnil tragične smrti Vitežkega kralja Aleksandra I* Zedi-nitelja. V najlepši moški dobi, v sre dini življenja, v najintenzivnejšem delu za svoj narod, za nas, za našo domovino, je dne 9. oktobra 1934 v Mar-seillu na Francoskem padel naš Veliki kralj I V času najgloblje žalosti je priredila uprava Združenja žalno ko-memoracijo. Danes, ko smo še zbrali po tem žalnem dogodku v znak žalosti za našim Velikim vladarjem, se klanjamo Njegovim manom in mu izkažimo našo čast s trikratnim «Slava
mu". Po tem spominu obljubimo, da bomo zvesti oporoki našega blago-pokojnega kralja, da bomo tukaj na najsevernejšem kraju dobri čuvari naše domovine Jugoslavije. Vsa ljubeznivost nas veže na Njegovega prvo-rojenega sina, na našega novega vladarja kralja Petra II. Izkažimo mu našo udanost in mu zakličimo trikratni .Živijo".
Po teh uvodnih besedah je predsednik vse navzoče pozdravil, predvsem pa gg. Peteln Antona, ravnatelja Zveze gostilničarskih združenj in pa Čeh Franca, svetnika Zbornice za TÓI.
Potem, ko je predsednik Vezer ugotovil, da je občni zbor pravilno sklican in da je skepčen, je otvoril občni zbor ter podal naslednje poročilo:
Preden podam svoje redno poročilo nas veže dolžnost, da se spomnimo in izkažemo čast našim lansko leto umrlim tovarišem Štivan Francu, Fritz Francu in Banko Viktorju in jim zakličimo trikratni „Slava".
V preteklem letu in sicer 1. aprila je uvedena banovinska in občinska trošarina, ki nas je precej prizadela. V naših neštetih intervencijah in resolucijah, potom zveze na bansko upravo, na ministrstvo, se temu ni ugodilo ; dasi smo zahtevali, da ako se že uvede znova banovinska in občinska trošarina, naj se uvede potem tudi stroga kontrola nad prometom vina, ki bi naj bila obvezna tudi za ostalo občinstvo. Banovinska in občinska trošarina je povzročila, da smo morali cene vinu povišati, zaradi tega se je pa konzum v naših gostilnah znižal, razpaslo se je pa tudišušmar-stvo. Uprava je nekatere slučaje šuš-marstva prijavila oblastvu. Znano nam pa je, da so naši konzumenti, občinstvo, vsled slabih gospodarskih razmer v denarni stiski in se zato raje poslužujejo šušmarjev, ki se znajo izogniti plačilu trošarine in davkov, radi tega so pa njih pijače cenejše in jih občinstvo samo pred oblastjo skriva. Proti temu si moramo pomagati sami na ta način, da organiziramo in nastavimo svoje nadzorne organe.
Pri uvedbi banovinske in občinske trošarine se je uvedlo tudi zape-čatenje sodov, kar je med članstvom povzročilo veliko nezadovoljstvo. — Uprava je potom Zveznega ravnateljstva v Ljubljani pri Kr. banski upravi dosegla, da pri onih, ki plačajo od vse zalege vina, ali pri kletenju vso trošarino, da se zapečatenje sodov ne izvaja.
Z dne 21. aprila se je uvedlo obvezno za vse trgovce in obrtnike ter tudi za nas gostilničarje izdajanje taksiranih računov. Z ozirom na to, da je ta taksa po § 6 taksnega zako-
na od ministrstva trgovine in industrije določena, se naj vsak ravna po pred^ pisih, da se s tem izogne nepotreb nim kaznim in stroškom.
(Dale)

Oblastveno koncesijonlrana posredovalnica
za nakop in prodajo posestev
ter najemanje hipotek Maribor 26. prodaja ugodno ; gostilne, mline, biše in posestva Zastopstvo za Prekmurje in Gornje Staier-
sko : KERŠMAR ŠTEFAN, Murska Sobota Mojstrovska 9.
Imim Radio ali zamenjam za cruuain motorno kolo. Naslov pove Prekmurska Tiskarna.
NAZNANILO.
Cenjenemu občinstvu vljudno naznanjam, da sem po petletni pomočniški zaposlitvi pri g. Alojzu Braunu, s 1. aprilom prevzel sam pekarno. Prosim vse dosedanje stare odjemalce, da mi ostanejo tudi v bodočnosti naklonjeni. Potruditi se hočem, da bom vse stranke zadovoljil z največjo natančnostjo in točnostjo.
Ob tej priliki želim vsem starim znan- j cem in prijateljem vesele velikonočne praznike.
JANEZ SALAMON
pek
Murik» lobo...
I
TON-KINO
Lastnik G. DITTRICH
V MURSKI SOBOTI
GLAZBENA KOMEDIJA
MfiLU IZ DEŽELE
Režija : MAX OBAL _ _ Glazba : FRANZ GROTHE, Predstave sa vršilo t
VPONEDLJEK, dne 22. aprila ob »/a 4. uri popoldne in zvečer ob i/a 9- uri.
I
DIMIH 4 HP. mlatilno garnituro na paro. nur Uli Prodajalci naj mi javijo pismeno koliko je stara garnitura, kakšne firme je in koliko je njena cena. KERCMAR PAVEL, Cikečka vas, p. Prosenjakovci. 1
nit» posrednje diskretno. Posre-£*C1UIVC dovalna agencija Cakovec (Zrinski trg 5). Reflektantinje ! Pošljite vaš naslov — priložite vaše fotografije, Din 10, poštne znamke za dopisovanje in videli bo-dete povoljne uspehe. Tajnost zajamčena.
PosrednlCka agencija
Čakovec (Zrinski trg 5). Prodaja hiše, stav-bišča, posestva, vinograde, parne peči, mla-tilnice, Languss Roöl Benzin, motore, tovorne avtomobile, blagajne Werthein, Ejskiss, Ra-dio-aparate, malo rabljene stroje i. t. d.
KOLESA najboljša in	najcenejša dobite pri tt.
STIVAN EBNEST tehnična trflov,na	
MURSKA	SOBOTA ■M I
Najveija 0M	
izbiral '{M	
Victoria	Skandia
Waffenrad	Meteor
Feld Post	Ideal
Dürkopp Elektra	Ergo
D ü r k o p p	Puch
V Vašem interesu je, da zahtevate čimprej ponudbo.	
Vse informacije neobvezne in brezplačne 1