F. Š.
JUNAŠKI DEČEK
ASADILLO ROQUI SE JE PISAL IN JE STANOVAL BLIZU MA-NILLE, GLAVNEGA MESTA NA FILIPINIH.
OCE MU JE BIL ZELEZNIŠKI CUVAJ, IN PO OCETOVI SMRTI JE PREVZELA TO SLUŽBO DECKOVA MATI. TAM JE TO DOVOLJENO.
KO JE BILO ASADILLU DVANAJST LET, JE HUD TAJFUN NA-PRAVIL VELIKO ŠKODO NA OTOKU. UTRGALI SO SE TUDI OBLA-KI, NASTALO JE STRAŠNO DEŽEVJE IN KMALU SO STOPILI PO-TOKI IN REKE CEZ BREGOVE.
KO SE JE TAJFUN NEKOLIKO POLEGEL, JE ŠLA ASADILLOVA MATI GLEDAT, ALI Nl KJE POŠKODOVANA ZELEZNIŠKA PROGA. ZUNAJ JE BILA TEMA KAKOR V ROGU, PODRTO DREVJE JE OVI-RALO ŽENO PRI HOJI.
MALI ASADILLO JE OSTAL SAM DOMA. ŠE NA UM MU NI PRIŠLO, DA BI PROSIL MATER, NAJ OSTANE PRI NJEM. DOBRO JE VEDEL, KAKŠNO DOLŽNOST JE PREVZELA. IN ŠE TISTO NOČ SO PRICAKOVALI POSLEDNJI VLAK. AKO BI MATI NE MOGLA OD-STRANITI S TIRA MOREBITNEGA PODRTEGA DREVJA, BI DALA LAHKO VSAJ ZNAMENJE S SVETILKO, DA BI SE VLAK USTAVIL.
KO SE MATI ŠE ČEZ DOLGO URO NI VRNILA, JE POSTAL ASA-DILLO NEMIREN. VZEL JE DRUGO SVETILKO IN ODŠEL V TEMO TER HODIL VEDNO OB PROGI. ZDAJ PA ZDAJ SE JE SPOTAKNIL IN PADEL V BLATO, PA SE JE SPET POBRAL IN KLICAL: »MAMA!« TODA NIHČE SE NI OGLASIL. NA POL PROGE, KI JE BILA POD NADZORSTVOM MATERE, JE TEKLA BISTRICA, ČEZ KATERO JE BIL ZGRAJEN ŽELEZEN MOST. ŽE OD DALEC JE SLIŠAL DECEK ŠUMENJE, ZNAK, DA JE POTOK RAZLIT. TODA SPET SE JE SPO-TAKNIL OB PREVRNJENO DREVO IN ZADEL S SVETILKO TAKO NESREČNO OB TLA, DA MU JE UGASNILA.
BIL JE V POPOLNI TEMI. NI SE MENIL ZA BOLECINE NA ODR-TIH NOGAH IN JE LEZEL KORAK ZA KORAKOM NAPREJ. ČRNE MISLI SO MU ROJILE PO GLAVI: MORDA JE MATI TUDI PADLA, SE RANILA IN LEŽI BREZ POMOCI KJE NA TIRU. ČIM BOLJ SE JE BLIŽAL MOSTU, TEM GLASNEJE IN STRAŠNEJE JE BUČAL POTOK. »ZDAJ MORAM BITI 2E VSAK HIP PRI MOSTU,« JE POMISLIL.
V TEM JE ZA TRENUTEK POGLEDAL MESEC IZZA OBLAKOV. DECKU JE ZASTALA KRI V 2ILAH. KOMAJ METER PRED NJIM STA MOLELI TRACNICI V ZRAKU. NARASLI POTOK JE ODTRGAL MOST, SAMO OGRAJA JE ŠE VISELA, UPOGNJENA DO VODE.
SAMO ŠE NEKAJ KORA-KOV, JE POMISLIL ASADILLO, PA BI BIL PADEL V BESNEC] POTOK. SPOMNIL SE JE, DA JE UTEGNILA TUDI NJEGO-VA MATI  PASTI  IN  UMRETI
V  VODI. ŽALOSTEN JE SEDEL IN PREMIŠLJAL O SVOJI GRO-ZNI   USODI.   »KAJ   BOM   PO-ČEL? OSTAL BOM UBOGA SI-ROTA SAM NA SVETU.« SPR-VA JE SKLENIL, DA BO TAM POČAKAL,    DOKLER    SE    NE ZDANI,    POTEM    PA   POJDE NA  NAJBLIŽJO  POSTAJO  IN OZNANI    MATERINO    SMRT.
V    CUVAJNICO   BODO   DALl DRUGEGA    ČUVAJA    —    IN KAJ   BO   POTEM?
ZDAJCI PA SE MU JE ZABLISNILA DRUGA MISEL. AKO SE ZDAJ VRNE DOMOV, NE BO DAL NIHCE VLAKU SVARILNEGA ZNAMENJA. ZATO MORA ZA VSE NA SVETU PRITI ČEZ DEROCI POTOK DO NAJBLIŽJE ČUVAJNICE. GRE ZA ŽIVLJENJE MNOŽICE LJUDI V VLAKU! MESEC JE ŠE SVETIL, IN TO GA JE IZPODBUDI-LO, DA JE IZVRSIL SVOJ SKLEP.
SKLENIL JE PO OGRAJI PRELESTI NEVARNI PREPAD. NIKA-MOR SE NI OZRL, TUDI V VODO NI POGLEDAL, DA BI SE MU NE ZAVRTELO V GLAVI. VODA MU JE SEGALA DO KOLEN IN DALJE NA SREDI DO VRATU. Z VSO MOČJO SE JE DRŽAL OGRAJE, DA BI GA VODA NE POTEGNILA S SEBOJ, TODA ČEZ NEKAJ MINUT, KI SO SE MU ZDELE CELA VEČNOST, SE JE OGRAJA DVIGALA PROTI NASPROTNEMU BREGU, IN ON JE VISEL ŽE Z NOGAMI V ZRAKU.
NAPOSLED JE BIL SREČNO NA DRUGEM BREGU IN CUTIL SPET TRDNA TLA POD NOGAMI. KOLENA SO SE MU ŠIBILA, KO JE VES UTRUJEN NADALJEVAL SVOJO POT. ZDAJCI JE ZAGLE-DAL V DALJAVI LUC — MATERINO SVETILKO. MATl JE BILA PADLA IN JE LEŽALA ZDAJ NEZAVESTNA OB TIRU. 2IVA PA JE BILA ŠE. PRIŠLA JE ČEZ MOST MALO PREJ, PREDEN SE JE PODRL.
CEZ NEKAJ MINUT JE PRIHAJAL VLAK. ASADILLO GA JE USTAVIL, PREDEN JE PRIVOZIL DO RAZDRTEGA MOSTU. TAKO JE RESIL VELIKO LJUDI NEIZBEŽNE SMRTI.
ZELEZNIŠKA DRUŽBA JE PLAČALA JUNAŠKEMU DECKU VI-SOKO NAGRADO IN GA JE POZNEJE VZELA V SVOJO SLUŽBO, ZAKAJ POGUMNE IN VRLE DECKE IMA VSAKDO RAD.