Državni zbor. Tertninska kupčija z žitom.  Velika večina avstrijskih narodov živi ob domačem žitu, katero pa nima zadnja leta nobene prave cene, ali če jo ima, jo ima takrat, kadar jo morajo ljudje že kupovati. Žitno ceno delajo dunajski židje na tako imenovani žitni borzi, ki pa sami niti zrna nimajo. Dolgo časa ao se vlagale že prošnje na državni zbor in na vlado, po raznih zastopih se je sklepalo, da se ima ta goljufiva kupčija z žitom prepovedati, kakor se je to pred leti zgodilo na Nemškem, poljedelcem na korist. NaSa vlada, ki bi morala skrbeti za blagor kmetskega ljudstva, se je pa temu ustavljala. Privolila je sicer v to, naj se postava zastran žitne kupčije na borzi spremeni; pa v to ni hotela privoliti, da se ta kupčija prepove. G. dr. Ploj, poročevalec gospodarskega odseka, je že izdelal popolni postavni načrt v blagor kmetskemu ljudatvu; a vlada za to ni marala. Po posebnem nujnem predlogu so spravili kmetskemu ljudstvu naklonjeni poslanci raznih strank to stvar pred državni zbor, ki je v petek 28. novem. obravnaval o tej goljufivi kupčiji. Razni govorniki so strastno uapadali poljedelskega ministra barona Giovanellija in sekcijskega načelnika v poljedelskem ministerstvu barona Becka, češ, da ona dva podpirata jude na Skodo kmetskega stanu. Ko ae je poljedelski miniater skušal zagovarjati, so ga poslanci prevpili. Slednjič se je pri glasovanju sprejel ta-Ie sklep: Vladni predlog naj se spremeni tako, da bo kupčija z žitom na borzi prepovedana, gospodarski odsek naj pa v Sestih tednih dovrši postavo o tej zadevi. 230 poslancev je glaaovalo za ta predlog, le sedem poslancev se mu je upiralo, namreč zastopniki judovskega kapitala in pa socijalni de- mokrati. Nepopisljivo veselje- je zavladalo po zbornici, ko se je naznanil ta sklep. Slovenako Tseučiližče t LjubljanL Na dnevnem redu državne zbornice je že več tednov ustanovitev okrajnih in deželnih zadrug. Od vseh stranij se pritiska, naj se ta postava dovrši še v tekočem letu, da morejo deželni zbori, ki ae snidejo prihodnjo spomlad, napraviti dotiCne deželne postave. Privolili so toraj poslanci, ki ao stavili nujni predlog za vstanovitev slovenskega vseučilišča, da se Se le za kmetskimi zadrugami obravnava o slovenskem vseučilišču. Glavna stvar je ta, da se predlog o alovenskem vseučilišču izroči naučnemu odseku. Ceravno je toraj ta zadeva v zbornici nekoliko odložena, bo naučni odsek vendar moral o njej sklepati. Poslanec vitez Berks je namreč zahteval, da se peticija celjskega okrajnega zastopa za slov. vseučilišče ponatisne v stenografičnem sejnem zapisniku seje 2. decembra ter se ta prošnja izroči naučnemu odseku. Zbornica je temu pritrdila. Med tem ao vložili doSle prošnje za vstanovitev slovenskega vseučilišča sledeči poslanci: Vit. Berks: 1. Kmetijsko druStvo v LaSkem trgu, 2. Hranilnica in Posojilnica v Laškem trgu, 3. Bralno druStvo v Laškem trgu, 4. Občinski urad Loke, 5. Občinski urad Velika Pirešica, 6. Občinaki urad Nova Cerkev, 7. Občinski urad v Sv. Jurji p. juž. žel., 8. Občinski urad ViSja vas, 9. Kmetijsko in bralno društvo v Grižah, 10. Bralno društvo v Frankolovem, 11. Okrajni zastop v Celju, 12. Pevsko društvo v Braslovčah, 13. Krajni svet v Gornji Rečici pri Laškem, 14. Fara pri Kostelu na Kranjskem. Posl. Zičkar: 1. Občina trg Mozirje, 2. Ob6ina Sv. Peter v Sav. dol., 3. Občina Presično v Kozj. okraju, 4. Občina Golobinjak v Kozj. okraju, 5. Občina Dragovič — Ptujski okraj, 6. Občina Zagorec — Ptujski okraj, 7. Občina Sv. Lovrenc v Sov. gor., 8. Občina Sakušak — Ptujski okraj, 9. Občina Slivnica pri Celju, 10. Občina Sladka gora, 11. Občina Tokačevo (pri Rogatcu), 12. Občina Sv. Jernej pri Ločah, potem sledeča alavna društva: 13. Čitalnica v Konjicah, 14. Politično narodno gcnpodarsko društvo pri Sv. Lovrencu v Slov. gor., 15. Katol. polit. druStvo pri Sv. Križu tik Slatine, 16. Posojilnica na Slatini, 17. Hranilnica in posojilniea pri Mariji SneSni na Velki, 18. Katol. izobraževalno društvo pri Sv. Pavlu v Sav. dolini, 19. Krajni Solski svet v Slivnici pri Celju. — Občini Sopote pri Brežicah in Žuaem pri Celju ste proatli po poslancu Žičkarju za varstvo vin a r s t v a. Noto zmešnjave r držaTnem zboru. V seji 1. decembra je vlada predložila načrt postave, valed katere zahteva pravico, v mescih januarju, februarju in marcu 1902 pobirati davke v sedajšnji visočini. Ob enem pa grozi po svojih listih, naj se njej takoj podeli ta pravica, sicer bo razpustila državni zbor. Proti temu grozenju in proti takemu postopanju vlade so se pri obravnavi tega zafiasnega proračuna dne 3. decembra med ploskanjem zbornice vzdignili Mladočehi in zastopniki drugih strank. Dr. Pacak je v imenu Čehov rekel, da se nikakor ne boji novih volitev; a svaril je vlado. naj ne posluša takih svetovalcev, ki njej na ušesa šepetajo, naj se tako dolgo razpuSča državni zbor, dokler bo vladi popolnoma pokoren. Ob enem je dokazoval, da vlada caplja zdaj za nemškimi levičarji in dela samo to, kar oni zahtevajo. Ko }e govorilo Se več poslancev proti vladi, se seja sklene ter naznani predsednik, da bo pismenim potom naznanil prihodnjo sejo. To je osupnilo vse stranke, ki zdaj res ne vejo, kaj se plete od zadej. Po seji so se zbrali načelniki vseh strank, da se s Čehi pogovorijo radi nadaljnega postopanja. Čehe je osobito razdražilo to, da Je vlada v porazumlieniu z levičarji sestavila do konca tega leta nekak- koledar, kaj se naj ta ali oni dan obravnava. Čehi so pa po dr. Pacaku obljubili, da se gotovo takega koledaria ne bojo držali.