bn( DVt ;tn< )M din. ači-l YU ISSN 0416-2242 IU >U [Jd^' DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST * S DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST KRANJ, 16. — 19. 5. ’89 V soboto srečanje v Vinici jfaključna shvala SZI ... ______ prireditev te- kala SZDL in 70 let vi-niške republike VINICA — Zaradi slabega vreme-u. ** or8.anizatoiji odpovedali za-'UUcno prireditev črnomaljskega fe-^ala SZDL, ki naj bi bila pred ijjomajskimi prazniki v Vinici. Pre-yljena prireditev bo v soboto, 13. J*> v tukajšnjem kampu. del?*' ari ekologi, turistični 1 Na !,C1’ .družbene organizacije ter druš-stoin” ,gi P°stavl'i v kampu svoje ^ 5port1Ce • ro P°zneie x b°d° pričele 4 ^osrerT *0pet s*a^° vreme, bo v Vinici ob 17 nja svečanost, in sicer istega dne ' "r' " tukajšnjem gasilskem Na Debencu o slovenski usodi Na osrednji prvomajski proslavi trebanjske občine govoril Jože Smole — Socializem ni pokopan — Proti izrednim ukrepom — Predstavili brošuro_ DEBENC — Trebanjski občinski sindikalni svet je pripravil na Debencu tradicionalno prvomajsko srečanje, na katerem je bil tokrat slavnostni govornik predsednik RK SZDL Slovenije Jože Smole. Poslušat ga je prišlo precej obiskovalcev, čeprav je dež, kije med proslavo sicer ponehal, dodobra razmočil dostopne poti in prireditveni prostor. BESEDE O REVOLUCIJAH — Na Debencu, priljubljeni izletniški točki na južnem obrobju mirenske doline, je slavnostni govornik Jože Smole segel v zgodovino delavskih bojev in se dotaknil sedanjih svetovnih in zlasti jugoslovanskih in slovenskih razmer. (Foto: L. M.) Jože Smole je spomnil na letošnjo stoto obletnico praznovanja 1. maja in menil, daje delavsko gibanje, kije s tem praznikom povezano še posebej, vplivalo na spremembo družbenih odnosov. Dejal je, da danes v spremenjenem svetu ni več klasičnega kapitalizma, o socialistični ideji pa, da je sicer v krizi, vendar ne tudi v brezizhodnem položa- ju, ki bi pomenil, daje vizija socializma pokopana. Glede naših trenutnih razmer je ponovil svojo že znano optimistično napoved o zmagi naprednega jugoslovanskega koncepta. Jugoslavija je, je dejal Smole, kot neuvrščena država v prvi vrsti evropska država. Toda v Evropo lahko pride le kot dosledno pravna država z resnično Samo predraga zemlja bo varna V Trebnjem je bila javna tribuna o načrtovani gradnji hitre železnice — Dolenjci se čutijo odrinjene — Ivan Oman: za zemljo naj skrbi država! TREBNJE — Način, na kakršen so se pričele priprave na gradnjo hitre železniške proge skozi Dolenjsko, je napačen. Nedopustno je, da so o odločitvah, ki so povezane s to hitro progo, vedeli najmanj tisti, ki bi jih načrtovana železnica najbolj prizadela, to pa so prebivalci občin, kjer naj bi progo zgradili. PQm ... o"- pu V/.UIU ivouipas-Lzeio, EL.™ I* * b°d° domačini, delavci 17 Osrednja svečanost bo ob rennt,i'iigovoril Pa b° podpredsednik te V i konference Socialistične zve-■ občin t°r .Mi- Podelili bodo tudi ^ndilt priznania OF in srebrne znake bodr, ata- V kulturnem programu se v,..Povili mladinski pevski zbor Jani,.e 9_sbovne šole pod vodstvom Ani niča , 'S°ber, folklorna skupina Vi-Boiantamburaši ter folklorna skupina iz rai n;“v- OD 18. ure naprej bo ljudsko Snsaifk ® dobro voljo pa bo poskrbel čno Henček. Prireditev so finan-reni e krr 1 črnomaljski kolektivi Golt dl., llnska ‘n Integral-tozd Promet varov,,J'nice ter Ljubljanska banka, za-L na skupnost Triglav, Kompas, fi *-ebozoi To je eno od sporočil javnega pogovora o načrtovani gradnji, ki so ga podružnice Slovenske kmečke zveze iz prizadetih občin in odbor za smortno gradnjo hitrih železnic organizirali 6. maja v Trebnjem. Domačini, ki so Prehitevajo načrte Gradbišče prve spodnje-savske elektrarne sta si ogledala tudi Nljlan Ku-can in Dušan Šinigoj VRHOVO — Dela na prvi v verigi sedmih spodnjesavskih elektrarn zaenkrat potekajo povsem tako, kot so si zamislili. Gradbinci so končali večino del in na gradbišču so že monterji. O živahnem utripu izgradnje HE Vrhovo sta se 4. maja lahko prepričala tudi predsednik predsedstva CK ZKS Milan Kučan in predsednik republiškega izvršnega sveta Dušan Šinigoj, ko sta s svojimi sodelavci obiskala gradbišče na Vrhovem. Direktor Savskih elektrarn Jure Brguljan je dejal, da bo elektrarna v roku, to je do decembra 1990, že nared za poskusno obratovanje, če seveda ne bo zmanjkalo denaija. V pogovoru so tako izvajalci del, kakor tudi predstavniki laške in sevniške občine poudarili, da bi s prekinitvijo gradnje verige sedmih elektrarn mnogo izgubili. Da bi zagotovili tekoče financiranje ostalih elektrarn, preprečili zamudne stroške in vsaj na vsaki dve leti pričeli z gradnjo nove HE, naj bi hitreje poiskali tudi tuja posojila. Predsednik Šinigoj je opozoril, da so naložbe v energetiki tesno povezane z ekologijo in da se bomo tudi v slovenski energetiki obnašali bolj tržno in podjetniško. P. P. NEMCEM VRNILI OBISK KOČEVJE, OER-ERKENSCHWl-CK - Od 27. do 30. aprila je bila v Oer-Erkenschwicku na obisku 4-član-ska delegacija občine Kočevje, ki jo je vodil predsednik občinske skupščine Kočevje Alojz Eržen, s čimer so Kočevci vrnili obisk, saj je delegacija te nemške občine bila 14 dni prej na obisku na Kočevskem. Predstavniki obeh občin so se pogovarjali o nadaljnjem sodelovanju, predvsem še na gospodarskem področju. ogorčeni zaradi priprav za njihovim hrbtom, sicer ne nasprotujejo gradnji železnice skozi Dolenjsko, zahtevajo pa temeljit premislek o vseh možnih vplivih take prometnice in o možnostih preprečevanja škodljivih posledic železnice. Glede gradnje bi morali pri nas sprejeti kriterije za graditev hitre železnice, in ker gre za projekt stoletja, moramo temeljito premisliti. Ne smemo prizadeti ne ljudi in ne okolja, je med drugim dejal dr. Peter Novak, predsednik sveta za varstvo okolja pri RK SZDL Slovenije. Alojz Boh iz Železniškega gospodarstva Ljubljana je menil, daje za natančen razmislek dovolj časa, ker naj bi omenjeno progo gradili okrog leta 2.000. Med vzroke sedanjega razburjenja na račun priprav je Boh vštel neobveščenost in trebanjsko nezanimanje za dogajanja v zvezi s spreminjanjem republiških načrtov. Slednje je ostro in ironično zavrnil predsednik skupščine občine Trebnje Nace Dežman, kije očital, da pristojne republiške ustanove njegove občine niso pritegnile v odločanje o teh spremembah. V tej zvezi so na sobotni javni tribuni ocenili, da so delegati republiške skupščine prehitro in ne dovolj pretehtano izbrali izmed možnih različic dolenjsko varianto. Zato so v soboto v Trebnjem podprli stališče nedavno ustanovljene koordinacijske komisije pri republiškem izvršnem svetu, da se dolenjska »varianta« preimenuje v dolenjsko »smer«, kar dopušča več možnosti za razmislek o trasi. V vsakem primeru bi se morali s progo, ki bo vnesla spremembe v pokrajino in med ljudi na njej, izogniti uničenju plodne zemlje. Vendar pa bo posege, kakršen je nedvomno gradnja železnice, preprečila le izjemno draga rodovitna kmetijska zemlja, je menil Ivan Ornan, predsednik Slovenske kmečke zveze Ta zemlja mora biti predraga za tistega, ki namerava poseči vanjo, je zatrdil Oman, ki se mu je zdelo čudno in naravnost nerazumljivo, da se morajo namesto države za zemljo boriti kmetje. Sicer pa velja, kot je dejal Janez Bratkovič: »Če bo kdo lačen, bo kmet lačen zadnji.« M. LUZAR demokratično družbo, ki spoštuje človekove pravice. Predsednik RK SZDL je označil za »največjo možno bedarijo« ocene, da pomeni sodelovanje v okviru skupnosti Alpe-Jadran obnavljanje avstroogrske monarhije. Za Smoleta so, kot je dejal, take ocene napad na vključevanje Jugoslavije v Evropo. V nadaljevanju je zavrnil obtožbe na račun Josipa Vidmarja. Nekateri časopisi ga napadajo, češ da je okoreli slovenski nacionalist, a taki članki hkrati pomenijo tudi napad na slovenski narod, na OF In na SZDL. Jože Smoleje med drugim še poudaril našo pripravljenost, da gradimo skupno Jugoslavijo, temelječo na popolnem spoštovanju, ter nastopil proti vsem silam, ki bi želele ustvariti v Sloveniji izredne razmere. Na slovesnosti so med drugim podelili srebrne znake sindikata in predstavili »Delavska srečanja na Debencu«, brošuro, za katero sta gradivo zbrala Dušan Skerbiš in Stane Novak, ki je o knjižici povedal nekaj besed tudi na proslavi. V kulturnem programu se je s pesmimi predstavil trebanjski komorni zbor. M. LUZAR Bomo enaki v revščini? Dr. Zdravko Tomac in dr. Ciril Ribičič o sončnih, predvsem pa senčnih straneh naše federacije Pri pobratenih Stane Nosan bo častni občan Arcevie RIBNICA, ARCEVIA — Osemčlanska občinska delegacija, ki jo je vodil predsednik občinske skupščine Ribnica, seje udeležila svečanosti ob prazniku pobratene občine Arcevia v Italiji. Osrednja svečanost je bila v nedeljo, 7. julija, ko so se poklonili vsem, padlim v prvi in drugi svetovni vojni. Po tradiciji je bila tudi ob tej priložnosti svečana maša. Svečanosti so se udeležili tudi predstavniki organov in organizacij province Ancone in države iz Rima. V Arcevii potekajo tudi priprave, da bi prihodnje leto proglasili za častnega občana te občine Staneta Nosana iz Ribnice, ki velja za enega izmed organizatorjev in voditeljev partizanstva in odpora v tej občini po kapitulaciji Italije leta 1943. Stane Nosan seje takrat z več drugimi Jugoslovani vračal iz italijanskega taborišča in se priključil italijanskim partizanom na območju Arcevie. V bojih z Nemci, v katerih je padlo več italijanskih partizanov in Jugoslovanov, ki so se borili v njihovih vrstah, seje posebno odlikoval tudi Ribničan Stane Nosan. J. PRIMC SEMIČ — Dr. Ciril Ribičič, prof. pravne fakultete v Ljubljani, ter dr. Zdravko Tomac, profesor fakultete za politične vede v Zagrebu, priznana strokovnjaka na področju političnega sistema in avtoija knjige Sončne in senčne strani federacije, sta v okviru črnomaljskega festivala SZDL predstavila svoje delo konec aprila na okrogli mizi v Semiču. Dr. Tomac je dejal, daje v Jugoslaviji kriza državnega socializma, vendar pa se problemov ne da reševati z državnim socializmom, čeprav so nekateri prepričani o nasprotnem — in prav v tem je naj večja težava. »Vendar pa to, da so proti državnemu socializmu le v Sloveniji in Hrvaški, v BiH in Vojvodini neodločeni, povsod drugod pa se zavzemajo zanj, kaže, da borba za ukinitev tovrstnega socializma ne bo lahka. Glavni vzrok za težave v Jugoslaviji je vsemogočnost države in politike, ki sta sredstvi nad človekom, odločata o njegovi usodi in krojita resnico, v katero morajo vsi veijeti. Nasproti temu stoji demokratična, pravna država, ki poudarja individualizem in enakost vseh pred zakonom. Sedaj pa v Jugoslaviji vlada velika anarhija, saj enake norme tako različno uporabljamo, da rušimo vse pravne norme civilizacijskega sveta. Če tri reforme ne bodo uspele, se bomo začeli zopet vračati v državni socializem, kar pomeni civilizacijsko nazadovanje, enakost v revščini, vse bolj se bomo približevali romunizaciji.« Dr. Ciril Ribičič pa je med drugim poudaril, da danes velja v Jugoslaviji logika, po kateri bi morali v vsej Jugoslaviji spremeniti življenje po meri Kosova. To pa je po njegovem pristop, ki ni sprejemljiv, izhod iz krize je le v kre- pitvi ekonomskih zakonitosti, pravne države, asimetrične federacije. »Vendar so sedaj, na pragu XXI. stoletja, po mnenju nekaterih tudi drugi izhodi, ki so za nas sicer nesprejemljivi, a jih bo težko preprečiti.« Udeleženci okrogle mize so gostoma zastavili številna vprašatja, tako o samoodločbi in z njo povezani odcepitvi, nacionalnem vprašanju, vstopu v Evropo in političnem pluralizmu, o odnosu med razvitimi in nerazvitimi. Mnogo odgovorov je bilo moč izluščiti že iz uvodnih predavanj avtoijev, pa seveda tudi iz knjige, ki pa je po Ribičičevih besedah že nekoliko zastarela, čeprav je pravkar izšla. Razmere v Jugoslaviji so se namreč med tiskanjem, čeprav sojo tiskali kratek čas, zelo poslabšale. M. BEZEK-JAKŠE BERITE DANES na 3. strani: • Prošnja, podobna izsiljevanju na 4. strani: • Režijo selijo v proizvodnjo na 6. strani: • Prostitutke pa nočejo biti na 9. strani • Janša v zaporu na 11. strani: • Katastrofa nas je obšla za las II. II UH i rn II *V»TT' Bo Krka spet lepotica? V pripravi je dogovor o varstvu in sanaciji te reke — Za čisto Krko potrebno še kaj več Ule* ki si NA DOLENJKI ŽE PODAJAJO ROKE — Za posledicami pro-*»t(i nesre* j* letos na slovenskih cestah umrlo že 167 ljudi. Veliko »zaslug« (tye,^rozlj»vo številko ima prav gotovo dolenjska »morilska cesta«, kije minuli (em, .na Selu pri Karteljevem spet pobirala svoj krvavi davek. V silovitem tr-S(a„|fllka 'n R-18 sta na kraju nesreče umrla Benedikt Radonjič iz Ljubljane in kn, 1 0 Pust iz Grma pri Trebnjem, Julijana Kos iz Šentruperta pa je umrla Ijn, prihodu v novomeško bolnišnico, kjer zdravijo edinega preživelega, *•* Gričarja iz Straže pri Trebnjem. (Foto: Janez Prvlin) BREŽICE - Krko, valovito zeleno modro lepotico Dolenjske in Posavja, je močno načel zob brezbrižnega industrijskega razvoja. Tudi ta reka ne more več enostavno sprejemati vse navlake sodobnega življenja, toda zaenkrat smo za njen klic na pomoč še gluhi. Občine v porečju Krke in njenih pritokov so sklenile podpisati dogovor, s katerim bi po svojih pristojnostih zagotavljale varstvo pred onesnaževanjem. Osnovna naloga, h kateri naj bi občine, njihove občinske konference SZDL ter območni vodni skupnosti Ljubljanica-Sava in Dolenjska zavezoval družbeni dogovor, je preprečevanje vsakega nadaljnjega onesnaževanja. S tem namenom bodo sprejele ukrepe, predpise in programe aktivnosti v družbenih planih občin, v sisih komunalnega in vodnega gospodarstva ter na področju varstva okolja. Seveda je prav, da se bodo podpisnice lotile preventivnih aktivnosti, ne smemo pa pustiti vnemar sanacije sedanjega stanja, ki govori o tem, da je Krka danes v večini svojega toka v drugem do tretjem, v spodnjem delu pa celo v tretjem kakovostnem razredu. Dogovor sicer predvideva sanacijo reke z izgradnjo čistilnih naprav, vendar je že zdaj jasno, da bo prav ta del dogovora najtežje uresničljiv. Na seznamu onesnaževalcev, ki gaje nujno čimprej izdelati, se bo znašla večina industrije ob Krki. Učinkovitih mehanizmov, s katerimi bi prisilili industrijo, naj vlaga v čistilne naprave, če še za obnovo lastnih strojev nima sredstev, še ne poznamo. Da bi dogovor o varstvu reke Krke in njenih pritokov sprejeli čimprej, so bodoče podpisnice že ustanovile koordinacijski odbor, ki mu bo dve leti predsedoval Brežičan Jože Ajster. Čeprav pogrešamo spisek akcij, njihove izvajalce in nosilce financiranja, je potrebno dogovor kljub vsemu pozdraviti, z aktivnim delom v društvih, sekcijah, organizacijah in skupnostih pa zagotoviti, da se bo zares izvajal. Da ne bomo čez nekaj let rekli: »Ni res, da se stanje Krke po dogovoru ni spremenilo, se je, am- JANŠA NA DOBU — V petek so se za Janezom Janšo, enem od obtožene četverice na ljubljanskem procesu, zaprla vrata zapora na Dobu. Še isto dopoldne je uprava zapora dovolila, da smo se z njim prvi pogovarjali novinarji Dolenjskega lista. Intervju z Janšo v zaporniški obleki lahko preberete na deveti strani Dolenjskega lista. (Foto: J. Pavlin) pak na slabše!« U! kri B. DUŠ1Č 19 Konec tedna bo deloma jasno in toplo, v popoldanskem času so možne v notranjosti Slovenije krajevne nevihte. Simbol slovenske pomladi Vretju, ki smo mu priče zadnje čase, pravimo kar slovenska pomlad, prebujenje in začetek novega življenja In če po čem, potem je ta pomlad ta trenutek odločilno zaznamovana z dogajanjem okoli zdaj že slovite četverice Janša Borštner, Tasič in Zavrl Četverica kije v očeh dela jugoslovanskejavnosti vohunska združba v očeh drugega dela pa četverica junakov — med lema skrajnostma je še več nians — ta četverica že nekaj časa ni več samo četverica posameznikov, zapletenih v vojaško-sodno-politično kolesje Razmere sojo preoblikovale in dvignile v simbol Zato je mogoče, da se desettisočglava množica zgrne na javno zborovanje pod geslom svoboda četverice je naša svoboda Tako simbol razumejo. Za deljavnosti pa je svoboda četverice zanikanje veljavnih zakonov in reda Zato je lahko zavzemanje za osvoboditev obsojenih hkrati razumeljeno in dojeto kot zavzemanje za pravno državo, civilno družbo, suverenost slovenskega naroda za pokončno držo politike, a tudi kot nedopustno nacionalistično početje, zavajanje množic, nesprejemljiv izpad in podobno. Vse je odvisno od tega, s katerega jugosbvanskega zornega kola simbol gledaš in dojemaš Nekdaj je naša družba svoje simbole dojemala enotno. Čejih zdaj tako zelo različno, potem je tudi to eden od dokazov velike razklanostijugoslovanske družbe. In četverica je potemtakem še globlji simbol simbol naše razcepljenosti Upajmo, da ne bo poslala simbol še česa — temačnejšega. M. MARKELJ MmU % Za slovensko pomlad Potem ko smo preživeli mokre in mrzle prvomajske počitnice in bolj ali manj odmevne prvomajske govore pa obletnico Titove smrti, je 5. maja treščila v javnost novica o aretaciji Janeza Janše, ki je bil odpeljan na Dob na prestajanje kazni, prisojene lani v ljubljanskem procesu proti četverici pred vojaškim sodiščem. Za ta proces bi gotovo najmanj dobra polovica Slovencev bila pripruvljena dati roko v ogenj, da je bil politični, montiran; da je zaradi številnih kršitev v postopku in zaradi komisijsko ugotovljene nezakonitosti vsaj dela spornega vojaškega povelja sodba nezakonita in nelegitimna in da je govorjenje o pravni državi, v kateri j e normalno, da gre obsojenec po pravnomočnosti sodbe »sedet«, v tem primeru licemerstvo brez primere. Mogoče še bolj pa je treščila i’javnost novica o prepovedi za 8. maj napovedanega zborovanja v Ljubljani pod geslom Svoboda četverice — svoboda nas vseh, katere utemeljitev je sramota za slovenski narod, za slovensko javnost, kot je rekel predsednik Odbora za varstvo človekovih pravic Igor Bavčar, še posebno, ker je stlačila v en koš dve različni stvari pozive po svobodi, spoštovanju človekovih pravic, pravni državi, suverenosti ter zahteve po aretacijah in odstopih, zahteve po orožju. Zborovanje (kot se je zareklo tudi več govornikom v ponedeljek v Ljubljani) se je vseeno zgodilo, vendar kot javna razširjena seja predsedstva slovenske mladinske organizacije (in še nekaterih organizacij). Ta po besedah njenega predsednika Jožeta Školča rešuje čast slovenske politike, preprečuje, da bi se v Sloveniji zgodilo ljudstvo in le izraža svojo državljansko pokorščino, ker se pokorava dolžnost ljudem zagotoviti osnovne državljanske pravice, svobodo mišljenja in zborovanja. Zborovanja se je udeležilo najmanj deset tisoč ljudi To res ni bilo dogajanje ljudstva iz nekih drugih okolij, a bilo je dogajanje (z majniško deklaracijo 1989 na čelu in z napovedmi o protestnem študentskem bojkotu), ki se bo gotovo še dolgo poznalo. Šlo vensko vodstvo si je, kot že dolgo ne, nabralo očitkov o svoji omahljivosti, podleganju pritiskom (pa ne svojega naroda), o tem. kako ni izpeljalo niti nalog, ki si jih je samo zadalo, da bi se razjasnilo celotno ozadje ljubljanskega procesa. Tak razkol med vodstvom in javnostjo nam v tem trenutku ni bil niti najmanj potreben, gre pa v glavnem na račun slovenske politike (ne pa kakšne pretirano bojevite alternative ali opozicije), ki — drugače si dogodkov ni mogoče razlagati — očitno še vedno igra za zastrtimi za vesami V jugoslo vanskem razmerju sil zna iti ta razkol zelo na roko tistim, ki bi zelo radi utišali svobodoljubne, s svojo glavomisleče Slovence. Takšno razpoloženje jugoz-dravih sil potrjujejo razne ocene o razmerah v najbolj severni jugoslovanski republiki Ponedeljkov shod, dokaz političnega dozorevanja slovenske javnosti in njenih namer, da ohrani pri življenju slovensko pomlad 1988, mora dati misliti slovenski politiki. Vsaj v Slo veniji seje po vsem v senci teh globoko sled puščajočih dogodkov zgodil jugoslovanski najmanj pričakovani pa žal tudi najmanj vreden prodor v Evropo — zmaga na evrovizijski popevki. Nekako v senci je ostalo tudi oklicanje Miloševiča za predsednika za visoko ceno spet združene Srbije, ki je v nastopnem govoru spel govoril—tokrat o nujnosti sprememb jugoslovanske ustave, pa podatki o inflaciji in celo dobre poteze Markovičeve ter posvet ekonomistov. Čakamo pa tudi na obrazložitev napovedanega Šuvarjevega odstopa. Z. LIND1Č-DRA GA Š 13. maj — dan varnosti 13. maj, dan varnosti, je za delavce v organih za notranje zadeve pomemben dan, saj to za delavce ni samo praznik, ampak je tudi obračun doseženega in ne nazadnje tudi dan, ko sprejemamo odločitve za jutri, usmeritve za varnejše življenje delovnih ljudi in občanov. Ta dan obeležujemo že več kot štiri desetletja, in sicer od trenutka, ko so bili postavljeni temelji vamostno-obvešče-valni službi Osvobodilne fronte. Ob praznovanju dneva varnosti ne gre samo za spomine in herojska dejanja iz polpretekle zgodovine, ampak za mnogo več; gre za bratstvo in enotnost, ki tudi danes pomenita za vse nas in bodočo generacijo temeljni pogoj graditve trdnosti samoupravne socialistične Jugoslavije. Ne samo za nas, ki nam je ta dan v posebnem spominu, to so mejniki vse naše revolucionarne poti, v katero so se združili nosilci demokratičnih, svobodi, miru in napredku naklonjenih sil zoper fašistično tiranijo, ki je z vso svojo bru-Uilnostjo želela zatreti njihove ideje. Množična opredelitev slovenskega naroda za osvoboditev in združitev se je izražala na vsakem koraku in bogat delež sta k temu prispevali narodna zaščita in varnostno-obveščevalna služba, ki sta poleg oboroženih partizanskih enot predstavljali obliko oboroženega ljudstva. Samo s tako množično zasnovanim delom, s patriotično zrelostjo in sposobnostjo je bilo mogoče izbojevati revolucijo. Ni torej naključje, da je tudi današnji koncept zasnovan na izkušnjah Tudi med prazniki dobri dosežki oborožene revolucije. Krški papirničarji med prvomajskimi prazniki izdelali 1.713 ton lesovinskih papir-__________jev in 1407 ton smrekove celuloze — Razložili 138 vagonov KRŠKO — Delavci krške papirnice Videm glede na značaj proizvodnje ne poznajo pravega počitka niti med prvomajskimi prazniki. Od 29. aprila do 2. maja so tako izdelali 1.713 ton lesov laskih papiijev. Povprečna dnevna proizvodnja lesovinskih papiijev je znašala nekaj čez 428 ton. Naj večja je bila 29. aprila, najnižja pa 2. maja. ton smrekove celuloze. Kot zanimivost povejmo, da so delavci prav na mednarodni praznik dela naredili 9 ton celuloze nad povprečjem! Na novi izžemalni liniji so izdelali 1.053 ton beljene celuloze, na stari izžemalni liniji je bila proizvodnja 316 ton, na Andritzu pa so izželi skoraj 48 ton celuloze. Ker morajo v vseh temeljnih organizacijah delavci dobro zasukati rokave, da proizvodnja teče nemoteno, kakor dobro podmazan stroj, si malo pobliže oglejmo, kako so se v omenjenih prazničnih dnevih izkazali delavci še drugih tozdov oz. obratov, saj brez teh tudi ne bi bilo omenjenih dosežkov v proizvodnji papirja. V pripravi lesa so v štirih dneh pripeljali, očistili in sesekah v sekanico za proizvodnjo celuloze 9.460 kubičnih metrov lesa, pripeljali in očistili za brusilnico 2109 kubikov lesa, napolnili z lesno sekalnico 95 kuhalnikov in posredovali v predelavo brusilni-ci 1607 kubikov lesa. Delavci so razložili les s 138 železniških vagonov. V proizvodnji celuloze so dosegli povprečno dnevno proizvodnjo nekaj več kot 354 ton, skupaj pa so izdelali 1.417 SREČANJE SLOVENSKIH ZDRAVNIKOV OTOČEC — S sejo izvršilnega odbora Slovenskega zdravniškega društva se danes na Otočcu pričenja redno letno srečanje slovenskih zdravnikov. Petek, 12. maj, bo na Otočcu stanovski dan z 9. redno letno skupščino Slovenskega zdravniškega društva, otvoritvijo farmacevtske razstave, na kulturnem večeru pa bodo podelili tudi državna odlikovanja in diplome častnim članom. Sobotno delo letošnjega srečanja slovenskih zdravnikov bo posvečeno strokovni temi »Alternativna medicina ni medicina«. Omenimo še to, da so v tozdu v Titovem Drvaju, kjer izdelujejo brezlesne papirje, tri dni pred koncem aprila napravili za 2.277 ton izdelkov, kar znaša okrog 80 odstotkov načrtovane proizvodnje. Zavoljo kombinirane organizacije proizvodnje formata in zvitkov pa je v papirnici v Titovem Drvarju uspelo doseči večji neto učinek, kar je razvidno iz proizvodnje 27. aprila, ko je znašala 161 ton. P. P. Zaostreni pogoji za gospodarjenje, neskladja v našem razvoju, pritiski zunanjih in notranjih sovražnikov, slabo gospodarjenje z družbeno lastnino, posledice prometnih nezgod, požarov, naravnih in drugih nesreč ter kriminala nas opozarjajo, da ni področja, kjer ne bi poudarjali večje varnosti To zahteva od vsakega člana naše družbe in od vseh organov družbenopolitičnih organizacij in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti, da dosledno uresničujemo sistem splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite. To ne pomeni samo povečanja dejavnosti za našo varnost, ampak omogoča tudi odkrivanje lastnih slabosti in pomanjkljivosti, s tem pa tudi hitrejši vsestranski razvoj, v katerem morajo bili samozaščitne aktivnosti del samoupravnih aktivnosti ZDENKA LIKAR Za svobodo in pravičnost Vekoslav Grmič v Semiču govoril o religiji nekdaj in v socialistični samoupravni družbi POKLON PADLIM BORCEM — Tradicionalno prvomajsko srečanje na legendarni Javorovici je letos oviral dež, zato seje sem napotilo nekoliko manj pohodnikov in obiskovalcev kot sicer. Na slovesnosti je govoril predsednik medobčinskega sveta ZSS Jože Miklič, več pesmi pa sta družno zapela mešana pevska zbora iz Šentjerneja in Orehovice. Hkrati s spominom na padle borce so proslavili tudi praznik krajevne skupnosti Šentjernej, ki je v preteklem letu slavila lepe delovne uspehe, saj so na različnih odsekih položili kar 8.000 m2 asfalta ter tako rekoč zaključili z napeljav) telefonije. Brez telefona je sedaj le še Javorovica, kamor pa ga nameravajo napeljati še letos. (Foto: 1. Jakše) SEMIČ — Gost ene od okroglih miz na črnomaljskem festivalu SZDL je bil tik pred prvomajskimi prazniki tudi Vekoslav Grmič, profesor Teološke fakultete in tudi član predsedstva republiške konference Socialistične zveze. Udeležencem je govoril o religiji v socialistični samoupravni družbi. Bili so časi, ko so mnogi mislili, da bo napredek znanosti in tehnike religijo povsem izrinil, da bo vsa vprašanja moč rešiti le z znanostjo, je dejal Grmič, ko je govoril o zgodovini religije. Tudi po drugi svetovni vojni je bilo veliko takih, ki so pričakovali, da bo religija počasi odmrla, medtem ko je nasprotna skupina menila, da bo tistih, ki tako mislijo, čim prej zmanjkalo. Danes se obe sku-piui skupaj zavzemata za socializem in v glavnem je vse v najlepšem redu. »Krščanske vrednote, kakršne najdemo v evangeliju, in socialistične so zelo podobne, saj je krščanstvo v svojem bistvu humanizem, bori se za mir, pravičnost in ljubezen. Po drugi strani pa žal opažamo, da se ljudje, predvsem mladina in znanstveniki, oddaljujejo od cerkve, ker jim daje premalo svobode. Cerkev hoče namreč imeti monopol nad vso resnico in je preveč zdogmatizirana.« Ko je govoril o Zvezi komunistov, je Grmič dejal, da se je takrat, ko je bila ZK na oblasti in je dajala ton vsemu političnemu življenju, večkrat postavljalo vprašanje, zakaj verni ne smejo biti člani ZK. »Sestop Zveze komunistov z oblasti ji bo močno koristil, saj se bodo v tej organizaciji potem zavzemali, da bo postal socializem po meri človeka, in ne za privilegije v družbi. Tako bodo pleve odpadle in ostalo bo samo zrnje.« Ko je odgovarjal na vprašanja udeležencev okrogle mize, je Grmič pojasnil, naj bi šola ne bila /liti religiozna niti ateistična, ampak nevtralna, kar zadeva svetovni nazor. O Socialistični zvezi v prihodnje pa je menil, da je za parlamentarizem, če bo pravilno zamišljen: slišati se mora glas ljudstva, v imenu katerega ne sme odločati nihče z vrha. O tem, na kakšen način bi bila lahko Cerkev bolj vplivna, je Grmič skromno dejal, da bo vplivna toliko, kolikor bo povsod, kjer deluje, priznavala svobodo in pravičnost. Sicer pa Cerkev ne sme ustanavljati strank, ker je za vse ljudi in še mora zavzemati za mir, pravičnost, svobodo in to je njena politika v najširšem pomenu besede. »Sicer pa je politika umetnost bodočega, v kateri pa sla potrebna predvsem razum in volja,« je zaključil svoje razmišljanje Grmič. M. BEZF.K-JAKŠF. Na Sromljah je bilo praznično Srečanje borcev, pevskih zborov in razstava jedi RDEČI KRIŽ KLIČE PO SOLIDARNOSTI — Letošnja zbiralna akcija »Solidarnost v dejanjih«, ki jo organizira Rdeči križ Slovenije, poteka od 8. do 15. maja. Zajela bo celotno območje Slovenije, akcijski dan, ko bodo dejavnosti še posebno aktivne, pa je 11. maj. Rdeči križ Slovenije je v propagandne namene izdal plakat, po delovnih organizacijah, institucijah, šolah, gospodinjstvih in ulicah pa bodo v prodaji zahvalni lističi. Lističi bodo imeli vrednost 500,1000,5000 in 20000 din in ImmIo na hrbtni strani imeli natisnjeno zahvalo in namen porabe zbranih sredstev. Zbrana sredstva bodo porabljena za humanitarno dejavnost RKS, za pomoč otrokom socialno ogroženih družin, starejšim invalidom, prizadetim ob elementarnih nesrečah in drugim, pomoči potrebnim občanom. Sodelujte tudi vi v akciji zbiranja denarnih prispevkov! Številka žiro računa RKS: 50111-678-51579 »Solidarnost v dejanjih«. RK SLOVENIJE: NOVO VODSTVO LJUBLJANA — Rdeči križ Slovenije je na svoji programsko-volilni skupščini konec aprila ocenil svoje delo v obdobju 1985 — 1988 kot uspešno, zaveda pa se, da bodo organizacije RK v prihodnem obdobju delovale v vse težjih pogojih. Izvolili so tudi nove organe skupščine RKS in podelili častne nazive najzaslužnejšim dolgoletnim aktivistom te organizacije. Novoizvoljeni predsednik je prof. Jure Gartnar, podpredsednika sta mag. iur. Anka Tominšek in dr. Jože Vidmar, sekretar pa bo še naprej Mirko Jelenič. RAZŠIRITEV TELEFONSKEGA OMREŽJA METLIKA — Te dni so podpisali pogodbo za dela pri razširitvi telefonskega omrežja na območju krajevnih skupnosti Radoviča, Drašiči, Božako-vo, Slamna vas, tčosalnice in Dobravi-ce. Rok za ta delaje tri mesece. Zbirajo tudi že ponudbe za dela pri napeljavi kabelske kanalizacije v Metliki, kar mora tudi bili opravljeno letos. SROMLJE Krajevni praznik, ki ga slavijo 27. aprila, na dan ustanovitve Kozjanskega odreda, so Sromljani tudi letos kljub slabemu vremenu zelo dostojno proslavili. Skupaj z občinskim Združenjem borcev so organizirali srečanje preživelih borcev Kozjanskega odreda in podelili posebna priznanja trem partizanskim družinam. Skupščina krajevne skupnosti je praznik počastila s svečano sejo in s kresovanjem po njej, vsi ostali krajani in gostje pa so praznovali na osrednji prireditvi ob krajevnem prazniku zadnjega aprila. Ob spomeniku v središču vasi so pri- pravili proslavo, ki jo je popestrilo sre-‘ orov »Kozjansko poje«. Čanje pevskih zborov > Kar deset zborov iz kozjanskih krajev je prepevalo številnim poslušalcem, kijih je zmotil dež, tako da so prireditev morali preseliti v prenovljene prostore bivše šole. Kmetice aktiva kmečkih žena Sromlje so obiskovalcem postregle s kruhom in soljo ter z orehi in suhim sadjem. \ šoli pa so pripravile razstavo domačih jedi: potic, tort, narastkov, kremnih rezin, piškotov in peciva, vseh vrst l.ruha, salam, šunke, klobas in suhega sadja. Tisti, ki so obiskali razstavo, so bili prijetno presenečeni, saj so naštete dobrote lahko tudi kupili. B. D. Naša anketa J SDV preveč proti človeku O službi državne varnosti seje pri nas dolgo molčalo oz. le šepetalo, s Vedeli smo, da je, več o njenem delu pa so seveda vedeli (in o tem v ^ glavem bili tiho) tisti državljani — zlasti politični nesomišljeniki —, k* s so bili deležni njene »obdelave«. Z demokratizacijo družbe, kije dobila t največji razmah gotovo v Sloveniji, a se tudi drugje skuša prebiti, so i padli mnogi tabuji, pa seje začel rušiti tudi tabu službe državne varnosti. O njenem delu, metodah, pristojnostih (ki naj bi jih imela in ki sijih v resnici jemlje) je vse več razprav, posebno ob aferah (lanski ljubljanski proces, kjer je posebno poglavje še vojaška varnostna služba; Kecma-novic), ko je skoraj povsem na dlani, daje ta služba v službi neke politi- j ke in nekih politikov, in da demokracija, človekove pravice pa celo varnost države ne gre vedno skupaj z njo in z njimi. Od tu izvirajo tudi vse glasnejše zahteve, da mora biti tudi ta služba, ki seje zajedla v vse ,. pore družbe, v službi družbe in pod njeno kontrolo. VLADO GERJEVIČ, pismonoša « Brežic: »Pri nas je nasploh narobe to, da si posamezniki jemljejo več pravic, kot jim jih dovoljuje zakon, in menim, da služba državne varnosti ni izjema. Osebno nisem imel še nikoli nobenih sitnosti zaradi tega in da se to dogaja, sklepam ob branju časopisov. Dogajanja v državi spremljam in vem tudi za Kecmanovičev primer.« BLANKA NOVAK, poslovodkinja prodajalne Astra v Novem mestu: »SDV poznam le po imenu in toliko, kolikor se ob aktualnih dogodkih v Jugoslaviji sedaj piše o njej. V tej ali oni obliki jo imajo v vseh državah in je, kot kaže, za sedaj tudi pri nas nepogrešljiva, zlahka pa bi jo pogrešali, če bi bila zavest ljudi na dovolj visoki stopnji. Sem pa mnenja, da mora biti njeno delo strogo v mejah predpisov in zakonov ter v službi javnosti in pod njeno kontrolo.« SLOVENKO PODRŽAJ, profesor telesne vzgoje na OŠ Savo Kladnik v Sevnici: »Ko se človek takole sprašuje, ali je SDV nekaj nad to družbo oz. izven nje, bi bržčas odvrnil, da to drži, kajti tako skrivnostno je to njeno delo. A že ob informacijah, ki pridejo do nas, navadnih smrtnikov, nas spreleti tesnoben občutek nemoči in celo strahu, da je SDV globoko zasidrana v vseh porah te družbe.« LADO OGOREVC, varnostnik v Labodovem tozdu Libna Krško: »Vsaka država ima svojo varnostno službo in jasno je, da se o taki tajni policiji ne zve kaj dosti, sicer pač ne bi bila to, kar je. Toda razne afere, o katerih smo lahko zadnje čase precej slišali oz. brali (npr. afera Kecmanovič, afera Sindičič) gotovo ne prispevajo k ugledu te službe. Fantje se sami preveč blamirajo j Še dobro, da so v Sloveniji ustanovili komi-sijo, ki spremlja delo SDV.« T ALOJZ R ADELJ, učitelj telesne vzgoje na OŠ Trebnje: »Delovanje SDV je obje tivno tako, da je o njej težko govoriti, njenem delovanju vemo praktično le tisto, kar je pisala Mladina. Pri ljubljanskem Pr<^7 , cesu se je videlo, da so njene pristojnos i jj f prevelike in daje pod prešibkim družbenim nadzorom. Želim se, da bi v bližnji prihod- ■„ nosti skupščinska telesa prevzela kontrolo tudi nad delom te službe. Padajo vsi tabuj pa mora tudi ta.« NADA ŽAGAR, direktorica Zavoda za izobraževanje in kulturo Črnomelj: »Po mojem mnenju v življenju posameznikov SDV ni toliko čutiti kot nekdaj. Z demokratizacijo seje marsikaj spremenilo, svoboda govora je večja. Drugače pa je na uradnem, institucionalnem, državnem nivoju, kjer želijo tudi s pomočjo SDV ohraniti državni sistem, v katerem pa bo potrebno marsikaj spremeniti, ne nazadnje tudi s tem, da bodo omejili pristojnosti SDV.« ŽELJKO KNAVS, vodja izmene v LlV Osilnica, Kočevje: »Državno varnost ima J . - lin mo za to, da bi ljudem pomagala, ne pa J' zafrkavala. Menim, da bi morala posve več pozornosti krajam družbene lastnim« Ne bi smeli loviti predvsem majhnih rib j ukrepati bi morali že prej, preventivno, ne le potem, ko že pride do škode. Pf ® pa je treba dosledno spoštovati zakone « od Ijii ANTON STRNAD, Inles Ribnica: »Državna varnost naj bi pri odkrivanju kaznivih dejanj tesneje sodelovala z varnostniki v podjetjih, ne pa, da včasih ostreje [»stopajo z varnostniki kot pa s storilcem. Danes je nasploh potrebna večja budnost, ker so časi hudi, pripadniki varnosti pa tudi ne morejo odkriti vsega. Nikjer ni vse popolno in tudi pri službi DV ne more biti.« JOŽE MATJAŠIČ, vzdrževalec v voteksu Metlika: »Državna varnost bi rala biti služba, ki bi državo varovala ta kjer je to varstvo res potrebno. V to P® L 1 lovo ne spada vohljanje za poštenimi J ^ J voroh1’ mi, prisluškovanje telefonskim pogov- .^a odpiranje pisem. Vse preveč je ta slu -u usmerjena proti človeku, h kontroliraj ljudi, k nekemu umetnemu ustvarjanju s^_ ■ zakulisne ka ražnikov ter k vmešavanju v -u drovske kuhinje, tudi na najvišjem mv j. kot v primeru Kecmanovič. To gotov0 ■ varovanje države, ampak prej klikaški za oblast.« j NOVO MESTO — Na ponedeljkov živinski sejem na grabnu so pripeljali 114 praši-Cev, od tega 10 večjih. Prodali ?° 86 prašičev, cena malih je bi-* od 550 do 850 tisočakov, več-J>n pa 10 do 12 tisočakov za ki-™gram žive teže. Naprodaj sta oili dve kravi (cena za kilogram j'.e teže je bila od 6 do 10 tisoč Omarjev) ter dva bika po 12 do 4 tisočakov za kilogram. BREŽICE — Zadnjo april-sko soboto je bilo na tukajšnjem Prašičjem sejmu dokaj živahno. | Igrati je bilo mogoče med 230 ' do tri mesece starimi pujsi, starših prašičev pa je bilo naprodaj 32. Lastnika je zamenjalo '55 pujskov, in sicer po 28.000 d« 30.000 din kilo žive teže, iz drugega korita pa bo do zakola žrlo 17 prašičev, rejci pa so za-nJe odšteli 9.000 do 10.000 din ža kilo žive teže. Na prvi sobotni dan v maju Pa je bila ponudba pri pujskih "talce slabša, izbirati je bilo diogoče le med 168 živalmi, več Pa je bilo prašičev (58). Temu Prunemo je bila slabša tudi upiija, saj je bilo prodanih le y pujskov in 15 prašičev, cene Pa so bile enake kot konec aprila. Prošnja, podobna izsiljevanju Pomisleki ob sofinanciranju obnove ljubljanske konzumne mlekarne ČRNOMELJ — V dolenjski regiji potekajo razprave o sofinanciranju sanacije konzumne mlekarne v Ljubljani že od leta 1987. Lani so Dolenjci postavili pogoj, da odvežejo svoj mošnjiček, gradnjo zbiralnice mleka za Belo krajino v c ....................... rnomlju ter gradnjo mlečnega predelovalnega obrata v Novem mestu. čejo že nekaj let. ali torej več majhnih mlekarn, za kar se zavzema zadružna zveza Slovenije ali le nekaj centralnih. Resnica je namreč, daje oprema v ljubljanski konzumni mlekarni dotrajana in * m ibJmt _________________ N VELIKAN — Hrenova kore-ki sta jo podržala pred fotoapa-® Stefan Ilnikar in Janez Kralj iz )ai je najbrž precej nevsakdanje 1 zemlje. Ali sta jo, velikanko, eniča ruvala podobno, kot so v Sodbi vsi od dedka do miške vle- Sejmišča Čeprav se gradnja prve končuje, za predelovalni obrat pa je pripravljen program, ki naj bi ga uresničili v zadnjem petletnem obdobju tega stoletja, so imeli člani črnomaljskega izvršnega sveta še kup pomislekov o tem. da podeželje daje denar za obnovo mlekarne v Ljubljani. Predvsem pa se niso strinjali, da bi moral ta sredstva piispevati sis za pospeševanje hrane in zagotavljanje osnovne preskrbe občine Črnomelj. Črnomaljci imajo sicer prav, ko pravijo, da je kmetijstvo na psu in da potrebuje denar, da bo mlekarna sploh lahko imela surovinsko bazo. Nelogično je torej, da bi gradili oz. obnavljali mlekarno v Ljubljani, surovin zanjo pa ne bo. Zgrešeno je tudi to, da polovico cene konzumnega mleka predstavljajo transportni stroški. Samo za primerjavo: preden pride črnomaljsko mleko v črnomaljske prodajalne, prepotuje najmanj 200 kilometrov. Toda vprašanje je, ali je sedaj čas za razprave, ki se vle- DOVOLJ ZEMLJE KOČEVJE — Na nedavni tiskovni konferenci v Ljubljani je predsednik občinske skupščine Kočevje Alojz Eržen na kratko predstavil tudi program revitalizacije občine Kočevje. Med drugim je dejal, da bodo v okviru tega programa lahko dobili kmetje po 30 do 150 ha zemlje v obdelavo, velikost pa bo odvisna od tega, s kakšno vrsto kmetovanja (živinoreje) se bo kmet ukvarjal. Na vprašanje, kje se naj interesentje zglase, da bodo zemljo dobili, pa je bil odgovor, naj se javijo pri Kmetijskem gospodarstvu Kočevje. Skrcenija Moja dežela. ZAJČEK KOT LEV — Takole seje narava poigrala v zajčnici upokojenca Petra Baloha iz Šmaijeških Toplic. Zajklja mu je poleg devetih normalnih mladičev povrgla še svojevrstnega desetega brata, zajčka, ki je kosmat le po glavi in šapkah, po trupu pa ima le nežno kožico brez dlak. Peter, ki zredi vsako leto 50 do 60 zajcev, ne pomni kaj takega. Preostane mu pa upanje, da bo zajec zrasel tudi do svoji levji podobi primerne velikosti. (Foto: T. Jakše) 1 1 Kmetijski nasveti Vpliv krme na plodnost , 0(j^rehrana ima velik vpliv na plodnost krav molznic, saj se kar 50 do 60 I Ijivj nVSLh vzr°kov za neplodnost ali slabo plodnost skriva prav v pomanjk-Sjto^r •an'- bivali pač pokrivajo s krmo najprej svoje življenjske potrebe. ' Pa P^^odnjo in šele nazadnje svoje potrebe po reprodukciji. Krava čr-'Nn , r anje mleka tudi svoje telesne rezerve, zato ima neskladno in poje. 4|J1Vo krmljenje velik vpliv na njeno proizvodno zmogljivost in zdrav-lakta Sl' ve*'kc potrebe po hranilnih snoveh imajo krave v začetku o ClJ% medtem ko so potrebe presušenih krav bistveno manjše. 'Po efkhrebe po hranilnih snoveh lahko razdelimo v tri skupine: potrebe 1 Slasti61^'’ Potrebe po beljakovinah ter potrebe po mineralih in vitaminih. Ivelik' Ve,k° energije potrebuje žival takoj po telitvi. Kravam je treba nuditi V?..0 ,energetsko bogate hrane, kakršna so na primer koruzni zdrob, pesni Več lC' ali koruzna silaža. V laktaciji žival ne sme skujšati preveč; če zgubi dril ,°l '0 do 15 odst. telesne teže, se kasneje težje obreji ali ima kakšne j 'rhenuj P*°4nostne motnje. Lahko pride celo do presnovne bolezni, ki jo lo fcv‘h,,v katerih rejci krmijo velike količine koruzne silaže. ki ima ma-iv,- Jakovin, so krave zamaščene in ne dajajo veliko mleka. Take živali se thfrf'1)0 Pre8°nijo, imajo tihe pojatve in težke telitve. Še pogostejši so pri- Ce >’ Primanjkuje vseh hranilnih snovi, predvsem zadnje zimske mese-ljih veterinarji ugotavljajo pri kravah veliko plodnostnih motenj, ki a J p. snujejo kar lačna jalovost. u ' bitr 1 jjskrbi krav z beljakovinami prihaja v poletnih mesecih često do prc-i- | t>asl. jakovin v obroku, kar spet slabo vpliva na plodnost in ima lahko i- J Prej n^e Posledice: gnojna vnetja maternice, zgodnje odmiranje zarodkov, a, Pjefd?ltVe> neredne pojatve in celo poškodbe jeter. Seveda tudi pomanjka- ii J riov ^Pkovin neugodno vplivajta plodnost, ker otežuje nastajanje hormo-jj j 0 sc dogaja na kmetijah, kjer krmijo veliko koruzne silaže, ne da bi jo J n-eva*‘ ‘ beljakovinsko krmo ali senom. Za krave molznice je pri-/. ^ travna kot pa koruzna silaža. '' I (Nadaljevanje prihodnjič) Jfc- Inž. STANE BEVC Kmetijski zavod Ljubljana \ Ji (2073111. maia 1989 da so že celo izdelki, ki prihajajo iz nje oporečni, kar je pokazala tudi nedavna analiza. Zato je razumljivo, da bodo v Ljyb-ljani mlekarno sanirali, pa če bi se v Črnomlju odločili za plačilo svojih obveznosti ali ne. Na srečo je v Črnomlju zmagal razum, le da denar ne bo šel iz sisa za pospeševanje hrane, ampak na račun blagovnih rezerv. Črnomaljci se namreč zavedajo posledic, do katerih bi lahko prišlo, če ne bi poravnali plačila za obnovo mlekarne, čeprav vse skupaj nekoliko diši po izsiljevanju: Ljubljanske mlekarne bi ci lahko, če bi imele mleka dovolj, privoščile, da bi odpovedale odkup mleka za predelavo iz Bele krajine. Drugega izhoda, kot je.sofinanciranje sanacije mlekarne Črnomaljci torej ne vidijo. M. BEZFK-.IAKŠI NOVOST PRI ZAVAROVANJU ŽIVINE RIBNICA — Pri zavarovalnici Triglav v Ribnici smo zvedeli za novo ugodnost pri zavarovanju govedi, kobil in konj. Kdor ima zavarovane 3 glave živine ali več, plača takoj ob podpisu pogodbe le polovico zavarovalne premije, drugo polovico pa šele v oktobru. Isti pogoji veljajo tudi za zavarovanje konj in kobil. S cesto ob najboljša polja Do izteka 1990. leta bo v brežiški občini melioriranih 3900 ha zemljišč — Na Čateškem polju bo kmetijstvo izgubilo precej površin BREŽICE — Nove, z melioracijami pridobljene ali izboljšane površine sodijo med največje kmetijske dosežke občine v zadnjem obdobju. Srednjeročni plan melioracij in komasacij obsega 3900 ha zemljišč. Dipl. inž. Roman Baškovič, kije te postopke vodil, napoveduje, da bo program v celoti uresničen, če bo dosedanji sistem investiranja obveljal do 1990. leta. • »Tudi pripombe na račun okolja so neosnovane,« je dejal Baškovič: »Melioracije smo reševali skupaj z ekologi že ob sprejemanju ureditvenega načrta in tudi z Zavodom za varstvo kulturne in naravne dediščine smo uspešno sodelovali. Naš ekološki sistem ni vprašljiv zaradi kmetijstva nasploh, do katastrofe pride lahko le zaradi nestrokovne uporabe zaščitnih sredstev in gnojil.« Do zdaj so v občini meliorirali 2300 ha na območjih Gabernice, Cerkelj in Gmajne, Spodnjega Močnika, Gazic, Krške vasi in Bukoška. Trenutno je na vrsti 1100 ha Dobovškega polja. Že lani so tam regulirali Gabernico, da so Orje ledino Janez Humljan je eden prvih, ki ima urejen sadovnjak BOLDRAŽ PRI METLIKI Ni naključje, da se je Janez Humljan z Boldraža odločil za vinogradništvo in sadjarstvo. Ker je zemlja skopa, torej ilovnata in kamnita in za poljedeljstvo manj primerna, v pušči pa je tudi ni hotel pustiti, sta morala z ženo oba sta namreč tudi zaposlena ubrati pot, ki je bila glede na vse te okoliščine najbolj jjrimerna. »Živino bi lahko redil le, če bi bil čisti kmet. Toda službe nisem hotel Janez Humljan pustiti, saj je danes čistim kmetom težje kot polkmetom. V zadnjih štirih letih sem obnovil dobra dva hektarja vinograda in zasadil 7.000 trt, uredil sadovnjak s 350 jablanami in 160 breskvami. Poleg tega sem veliko.denarja vložil v kmetijske stroje. Čisti kmet samo z zaslužkom od kmetije takšne naložbe ne bi zmogel. Midva z ženo pa še nekaj let vse najine osebne dohodke vlagava samo v kmetijo. Upava, da nama bosta letos vinograd in sadovnjak začela tudi vračati,- pravi Humljan. Janez je eden prvih, ki z urejenimi sadovnjaki orjejo ledino v Beli krajini. »V metliški kmetijski zadrugi so veliko naredili za razvoj vinogradništva, sadjarstvo pa je bilo zanemarjeno. Sedaj, ko so zaposlili pospeševalca za sadjarstvo, pričakujem. da bo tudi tu narejen korak naprej. Če bo temu res tako in če bodo našli tudi trg za prodajo, sem pripravljen sadovnjak še razširiti. Doslej je namreč veljalo, da so urejeni sadovnjaki dajali več zaslužka kol vinogradi. Morda pa mi ho uspelo prepričati še katerega v aščana, da bo šel po moji poli,- je optimist Humljan. a vseeno ne tolikšen, da bi bil pripravljen pustiti službo v metliški Beti in se posvetiti le kmetijstvu. M B-.l zdaj lahko začeli z melioracijskimi deli. Hidromelioracije planirajo jeseni še na Pirošici ob reki Krki, agromelioracije za izboljšavo zemljišč pa v Zgornjih Skopicah in na Črešnjicah: Prihodnje leto jih čaka Obsotelje in Čateško polje. Roman Baškovič Inž. Baškovič, ki je zdaj direktor Agrarie-TOK Kooperacija, z obžajo-vanjem ugotavlja, da kmetijstvo na Čateškem polju izgublja najboljša zemljišča zaradi avtoceste, gradnje turističnega naselja v Čateških Toplicah in nakupovalnega središča Lesnina — Ikea. O teh stvareh se še dogovarjajo s kmetijsko zemljiško skupnostjo, vendar so zemljišča za brežiško občino za vedno izgubljena. Neobdelanih površin ni v rezervi, zato bodo poskušali izgubo pridelka nadomestiti z agrarnimi posegi, kar je zelo drago. Meliorirane površine je treba vzdrževati in tudi njihovi lastniki bodo morali prispevati del sredstev za te namene. Sprejetje bil občinski odlok, vendar ga kmetijska zemljiška skupnost ni spravila v življenje. Agraria se zaveda, da bo imela zaradi tega še veliko težav, ukrepati pa mora, ker na melioriranih površinah že nastaja škoda Pridelki so dobri, zato po Baškoviče-vem mnenju nihče ne more dvomiti o upravičenosti naložb. J. TEPPFY EN HRIBČEK BOM KUPIL..- Ureja Tit Coberšek Zatravljanje vinogradov ali prekritje zemlje s trajno zeleno odejo je nov način nege vinograške zemlje, ki pri doslednem postopku nadomešča in celo prekaša tradicionalno obdelavo vinogradov in tudi podor. Trajno zatravljanje vinogradov se razlikuje od postopka zastiranja ali prekrivanja zemlje. Zastiranje mnogi vinogradniki v Nemčiji izvajajo tako, da v vinograd navozijo slamo ali kislo, za živino neuporabno travo in z njo prekrijejo zemljo. Zastirka preprečuje rast plevelom, varuje zemljo pred izpiranjem in istočasno humificira zemljo. Tudi Lenz Moser, znani avstrijski vinogradnik, ki je začel prekrivati vino-graško zemljo leta 1939, je najprej posejano travo v vinogradu kosil nekoliko pozneje in nato pustil pokošeno travo, da je nekaj časa prekrivala zemljo. Ozelenitev vinograške zemlje se kot novi tehnični ukrep v vinogradih začne pri nas uveljavljati šele po drugi svetovni vojni, čeprav to v resnici ni nobeno novo odkritje, saj se zatravljanje zemlje v različnih oblikah vleče skozi stoletja. Ta ukrep omogoča naše humidno podnebje z velikimi količinami padavin. V aridnem območju (manj padavin) je ta način manj primeren. O ozelenitvi vinograške zemlje sem že pisali v knjigi Vinogradništvo leta 1968. bolj obširno pa v knjigah Vinogradništvo iz let 1978,1981, 1984 in 1986 s povzetkom iz brošure dr. Jožeta Colnariča Novi vidiki nege vinogradniških tal« (1979). Zatravljene vinograde si lahko danes ogledamo v obmejnih krajih Avstrije, pa tudi pri nas zlasti v severno- in jugovzhodnem vinorodnem območju, kjer ne samo v družbenih, ampak tudi v mnogih zasebnih vinogradih z uspehom uvajajo ta tehnološki postopek nege vinograške zemlje. Žatrav-ijanje pa še ne pomeni, da v takem vinogradu ni treba nič delati, saj tudi ZAGOTOVLJENA CENA KUMARIC TREBNJE Trebanjska kmetijska zadruga je letos prv ič postregla že pred sezono z zagotovljenimi odkupnimi cenami kumaric. Za kilogram prvorazrednih kumaric bo kmetom plačevala 0,80 in za kilo drugorazrednih 0,55 nemške marke, seveda v ustrezni priv liv rednosti v dinarjih. V zadrugi, kjer pravijo, da imajo na zalogi še dovolj semena za setev kumaric, bodo dali sedanjim in bodočim kooperantom vse potrebne informacije o pridelavi in prodaji omenjene poljščine. CA GOZDNO GOSPODARSTVO NOVO MESTO Gozdno gospodarstvo Novo mesto, n.sub.o. TOK Gozdarstvo Novo mesto, n.sub.o. Novo mesto, Šmihelska 14 Skupščina I (,)K Gozdarstvo Novo mesto razpisu« prosta delu in nalogo s posebnimi pooblastili in odgovoi nostmi vodje TOK Gozdarstvo Novo mesto Poleg splošnih pogojev za sklenitev delovnega razmerja, določenih z zakonom in družbenim dogovorom o kadrovski politiki, morajo kandidati izpolnjevati še naslednje posebne pogoje — da imajo strokovno izobrazbo diplomiranega gozdarskega inženirja in najmanj 5 let delovnih izkušenj v gozdarstvu ali strokovno izobrazbo gozdarskega: tehnika in 10 let delovnih izkušenj v gozdarstvu. — da imajo strokovne in orgamzacijske‘sposobnosti — da imajo sposobnost za razvijanje samoupravnih socialističnih odnosov. Izbrani kandidat bo imenovan za štiri leta. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo najkasneje v 15 dneh po objavi razpisa na naslov Gozdno gospodarstvo Novo mesto TOK Gozdarstvo Novo mesto 68000 Novo mesto. Šmihelska 14 s pripisom za razpisno komisijo Kandidate bomo o izidu obvestili v 6 dneh po s* e, ,, ,zt: <■ 235 19 ozelenitev vinograda zahteva svoj tehnološki postopek. Zatravljeno površino v vinogradu negujemo kot negovano ledino (kot negovan park) zlasti s pogosto košnjo in temeljito pripravo zemlje za ta tehnološki ukrep. Vsi zatravljeni vino-gradni, ki sem sijih doslej ogledal, to potijujejo. Tam, kjer so zemljo dobro pnpravili in posejali ustrezno travno mešanico (mešanica za parke) z nizkimi travami in deteljami (največ do 30% semena detelj) in pogosto kosili, so zatravljeni vinogradi v boljši rasti in dajo boljši pridelek kot vinogradi, obdelani na klasičen način. Kjer so pa ta ukrep prezrli, vinograd zatravili z rastočim plevelom in so preredko kosih, pustih plevel rasti tudi pod trtami v vrsti, pa trte v travi naglo hirajo. Prednosti zatravljanja vinograda so: gospodarske, ker s tem ukrepom zmanjšujemo obdelovalne stroške, zlasti stroške za nabavo dragih obdelovalnih strojev; — preprečujemo izpiranje zemlje zlasti v vinogradih z vrstami v smeri strmine; — izboljšujemo fizikalno stanje zemlje, ker omogočamo drobnoživ-kam neoviran razvoj, zemlje ne tlačimo s težkimi obdelovalnimi stroji; — s pokošeno travo, ki jo rotacijske kosilnice popolnoma zdrobijo, humificiramo zemljo in s tem nadomeščamo gnojenje s hlevskim gnojem; — v zatravljenih vinogradih lahko opravljamo ročna dela in jih škropimo takoj po dežju, kar v obdelanih vinogradih ni mogoče. Po izkušnjah znanega strokovnjaka Antona Flega v letih 1953—1956 v Ložah pri Vipav' pa ima grozdje iz zatravljenih vinogradov (pri večjih pridelkih) za 0,5 do 1,0% manj sladkobe kot grozdje v obdelanih vinogradih, seveda pri istih pogojih (gnojenje, lega, sorta). To je edini negativni učinek zatravljanja vinogradov, ki pa je, gospodarsko gledano, zanemarljiv z ozirom na koristi zatravljanja vinogradov. (Prihodnjič o pogojih zatravljenja vinogradov) T, DOBERSEK Škropiva in bolezni more čebele Pri najstarejšem čebelarju na Bojsnem BOJSNO — Kmet Anton Žmavc je najstarejši aktivni čebelar v brežiški občini in obenem ustanovitelj čebelarske družine Dobova-Kapele. Čebele so ga privlačile le kot desetletnega fantiča. Prvi roj s panjem kranjičem mu je podaril neki možakar iz Pišec, ko je bil star 23 let. Po treh letih, ko se je ravno vživel v to delo, je moral vse skupaj pustiti, začela seje vojna in z družino so ga odpeljali v izgnanstvo. Po vrnitvi je začel znova. V Ljubljani je 1946 kupil rabljene Žnidaršičeve panje. Navadno jih je imel po dvajset, nazadnje celo štirideset, vendar mu jih je to zimo varoza polovico izpraznila, ker je prepozno dobil zdravilo. Včasih je pridelal več medu, tudi po 20 kg (na panj) pri vsakem točenju. Dokler je imel manj panjev, gaje natočil po 600 kg letno, lani z več panj i 800 kg. Z odkupno ceno stari čebe-lar ni najbolj zadovoljen, ker so zaščitna sredstva predraga. Razen tega bo letos precej manj medu, ker je zaradi varoze poginilo veliko čebel. Veselja za čebelarjenje kljub vsemu ni izgubil. To je zanimivo delo in zanj sta se ogrela oba sinova. Anton čebe- Anton Žmavc lari \ Ljubljani, Jože nadaljuje očetovo delo doma in je zdaj predsednik družine Dobova - Kapele. »Dandanes naredijo čebelarjem veliko škode tudi škropiva.« je ejal čebelarski starosta. »toda na Bojsnem imamo več sreče, ker v bližini ni sadnih plantaž. Nekateri sadjarji se pri škropljenju z zaščitnimi sredstvi ne ozirajo na predpise in škropijo drevje, ko je v najlepšem cvetu. takrat pomorijo veliko čebel.« J. T. DOLENJSKI UST Režijo selijo v proizvodnjo V Novoteksu za začetek 40 delavcev iz »režije« v prozvodnjo konfekcije NOVO MESTO — Takoj po prvomajskih praznikih je moralo prvih 40 delavcev od za letos predvidenih 95 v novomeškem Novoteksu svoje »režijsko« delovno mesto zamenjati z mestom v proizvodnji konfekcije. Ukrep, kije seveda močno naelektril ozračje v Novoteksu in izzval reakcije predvsem pri »ogroženih«, ni nikomur kazen, pravi Novoteksov direktor prodaje Peter Ivančič, le drugega izhoda ni v Novoteksovi bitki za preživetje. zaj je le nekaj več znašal celoletni izvoz. Veliko je v tem ravno lohn poslov, kijih in jih še bodo reševali pred še hujšimi težavami in še večjimi presežki delovne sile. Novoteks posluje na robu rentabilnosti že več let, kar je zaradi pogojev poslovanja (prevelike obremenitve, nedosledna devizna politika, dolga restriktivna cenovna politika za tekstil, velika kratkoročna zadolženost za financiranje poslovanja, uvoz tkanin, manjša kupna moč, konkurenca cenejšega blaga iz južnejših republik, ki imajo ugodnejši položaj pri financiranju proizvodnje, itd.) sicer značilno za večino tekstilnih tovarn, posebno volnarskih. Posebno se je stanje poslabšalo v zadnjih dveh letih. V letu 1987 je pridilniš-ki program imel za 1,3 milijarde dinar- jev izgube, lani pa seje izguba razširila tudi na metražni in konfel in konfekcijski program, in sicer je je bilo skupaj za 3,3 milijarde dinarjev. Težave sojih seveda prisilile v ukrepanje. Že pred časom so začeli v proizvodnjo uvajati dodatne programe, v okviru posameznega programa pa so popestrili izbiro. Ogromno so naredili predvsem pri programu metraže, kjer so popestrili ponudbo z modnimi tkaninami za ženska oblačila, z dekorativnimi tkaninami za avtomobilske prevleke in pohištveno industrijo, s prejami za ročno pletenje itd., kar pa je zaradi vrste razlogov še vedno premalo za donosno poslovanje. O programu Teens, s katerim so razširili proizvodni program konfekcije, niti ni treba posebej govoriti, saj seje dobro uveljavil, je poznan in se zelo dobro prodaja. V bodoče bodo izdelki blagovne znamke Teens še na višji ravni tako po materialih kot po dizajnu. To bo dajalo več, kot dajejo dodelavni posli za tujino, ki pa so edini iz- • Med ukrepi za izboljšanje poslovanja je poleg pravih programov in iskanja boljših trgov, kjer so tudi že veliko naredili, predvsem zmanjševanje stroškov. V dveh letih je bilo veliko narejenega predvsem pri obračanju sredstev, le da obubožani, kot so, kljub naporom in ukrepom niso več kos inflaciji, kije močno zmanjšala tudi kupno moč na domačem trgu, poslovanje na naredila nemogoče. hod. Lohn posli dajejo preživetje in standard le neposredni proizvodnji, Jtauuaiu iv iii/puoitAim piv/u.»uuuji, razvoja in vsega, na kar smo se navadili, pa ne omogočajo. V prvih letošnjih mesecih je Novoteks zaslužil z izvozom 5 milijonov dolaijev, še ne tako dolgo na- Skok na evropsko raven V KS Birčna vas že zvonijo telefoni — Od 290 gospodinjstev jih ima kar 250 telefon — Ogromen delež v delu in denarju prispevali krajani sami Peter Ivančič BIRČNA VAS — Za krajane krajevne skupnosti Birčna vas, ki so se v soboto, 29. aprila, popoldne v velikem številu zbrali v dvorani gasilskega doma Stranska vas, da bi proslavili dan OF, 1. maj in z enomesečno zamudo tudi svoj krajevni praznik, je ta dan kljub vsem tem pomembnim obeležjem pomenil še veliko več. Praznovali so namreč tudi uradno otvoritev novega telefonskega omrežja, ki so ga z veliko truda in požrtvovanja kljub številnim zapletom, ki so po-dajlševaii rok izgradnje, dogradili v skoraj rekordnem času. To je poudaril v svojem nagovoru tudi predsednik sveta KS Alojz Muhič, ko je dejal: »Letošnji praznik dela pa je za nas krajane še toliko pomembnejši, saj slavimo novo delovno zmago, otvoritev telefonskega omrežja z 204 telefonskimi številkami, tako da jih imamo sedaj v krajevni skupnosti z 290 gospodinjstvi že 250. To nas, kar se telefonskih povezav tiče, uvršča v evropski vrh. Zato je naše veselje toliko večje, saj se približujemo našemu skupnemu cilju, da izplavamo iz družbe nerazvitih krajevnih skupnosti v novomeški občini.« Denar za telefonsko investicijo so pričeli krajani zbirati pred dvema letoma, pred enim letom pa so prvič zasadili lopate. Za kako veliko investicijo gre, povedo že podatki, daje bilo položenega 4.200 m zemeljskega kabla, razpetega 13.800 m zračnega kabla, postavljenih 286 drogov ter opravljenih 15.300 delovnih ur. Celotna investicija je stala skoraj 270 milijonov; od tega so krajani sami prispevali več kot 244,5 milijona dinarjev. V telefonsko omrežje so na novo povezali naselja Rajnovšče, Rakovnik, Gorenje in Dolenje Lakovnice, Jamo, Stransko Vas, Birčno vas in Veliki Podljuben. Po prisrčnem kulturnem programu, na katerem so nastopali moški pevski zbor Ruperč Vrh, pionirji in mladinci ter domača humoristka podljubenska Ančka, so podelili tudi krajevno priznanje OF, ki ga je prejelo GD Mali Podljuben, ter posebna priznanja KS za zasluge pri gradnji telefonskega omrežja, ki sojih prejeli predsednik sveta KS Alojz Muhič, predsednik gradbenega odbora Pavel Golob ter Zalka Rkman. Tone Junc. Toni Adamič kot vodja skupine izvajalca del, Novoles in PTT. T. JAKŠE Ljudje se boje kreditov V Metliki je stanovanjsko kreditiranje skoraj z — Zanimivo pa je namensko varčevanje zamrlo METLIKA — Zanimanje za najemanje stanovanjskih kreditov seje tudi v metliški enoti Ljubljanske banke v zadnjem času zelo zmanjšalo v primerjavi s prejšnjimi leti. Razlog za to je seveda znan: uvedba nove metodologije obračunavanja revalorizacijske stopnje, kar, preprosto povedano, pomeni, daje človek kljub mesečnemu odplačevanju dolžan vedno več. Poleg tega se revalorizacijska stopnja vsak mesec spreminja in najemniki kredita živijo v popolni negotovosti. Zato se ljudje ne odločajo za najetje tega kredita, saj ne vedo, kako in če ga sploh bodo odplačali. Kdor ima na primer ta kredit, se mu je glavnica prejšnji mesec povečala /a 26,4 odstotke. POŠTA V NOVIH PROSTORIH dni v METLIKA — Ker bodo te prostorih metliške pošte začeli montirati novo avtomatsko telefonsko centralo, se bo pošta preselila. Prostore je pošti odstopila Kmetijska zadruga, tako da bo metliška pošta od prihodnjega tedna v prostorih za kmetijsko apoteko, kjer so bili prej uslužbenci temeljne zadružne organizacije Kooperacija. Tu bo pošta, dokler se ne bo preselila v nove prostore v poslovno-trgovskem središču v Kidričevem naselju, ki ga bodo začeli graditi v kratkem. Vse to, pravijo v metliški poslovni enoti Ljubljanske banke, povzroča nezadovoljstvo ljudi, hkrati pa tudi močno načenja zaupanje ljudi v banko kot institucijo. Močno je torej upadel interes za najemanje bančnih posojil, veliko večje pa je zanimanje za stanovanjske kredite delovnih organizacij. Tudi to, tako imenovano kreditiranje po pooblastilu opravljajo v banki. Podjetja namreč svojim delavcem dajejo stanovanjske oziroma gradbene kredite po fiksni obrestni meri, ki se v metliški občini giblje med 8 in 25 odst., le v enem podjetju v tej belokranjski občini so se pred kratkim odločili za 50-odstotno obrestno mero, kar pa je v primerjavi z bančnimi krediti še vedno izredno ugodno. S spremembo pravilnika je za ljudi postalo zanimivo namensko stanovanjsko varčevanje. Sedaj ni več potrebno, da se po določenem času varčevalec odloči za najetje stanovanjskega kredita, banka pa mu na njegova sredstva priznava obresti v višini revalorizacijske stopnje, ki se pripisujejo glavnici. Varčevalec lahko v tej obliki varčevanja denar položi, kadar ga ima, in ni več vezan na določen rok v mesecu, in kolikor ga hoče. Če se kasneje odloči, lahko na privarčevani znesek dobi stanovanjski kredit ali pa, kadar hoče, dvigne privarčevano in obrestovano gotovino. V metliški bančni enoti se varčevalci bolj odločajo za drugo možnost. V banki pravijo, da /ato, ker ljudji na ta način ohranjajo realno vrednost denarja. A. 11. KRKA SKRBI ZA LETOVANJA NOVO MESTO — Tovarna Krka je letos za letovanja svojih delavcev pripravila v različnih krajih po Jugoslaviji kar 535 ležišč. Krka ima svoje apartmaje v Nere-zinah, Maredi in na Pagu ter sobe s polnim penzionom v Vrsarju, Strunjanu in Bohinjski Bistrici. Poleg teh krajev bodo Krkini delavci lahko letovali še na Braču, Korčuli, v_Budvi, Hercegnovem, Tijesnu, Orebiču, Čiovu in Filip Jakovu. Letos bo Krka prvič organizirala tudi posebna letovanja za otroke svojih delavcev. Letovanje bodo delavci Krke lahko odplačevali v sedmih mesečnih obrokih, za polni penzion pa v osmih. Vsak njihov delavec bo letos dobil 700 tisoč dinarjev regresa, preostali del pa bodo regresirali tako, da so vse zaposlene razvrstili v šest kategorij. Najslabše plačani delavci bodo dobili še dodatnih 740 tisoč dinarjev, delavci iz zadnje kategorije pa 340 tisoč dinarjev. PREGLED DIMNIKOV NOVO MESTO — Dimnikarstvo Pavlič obvešča občane, v krajevnih skupnostih Šentjernej, Škocjan, Bela Cerkev, Šmarjeta, Otočec in Orehovica, da bo 1 .junija začel z obveznimi letnimi pregledi kurilnih naprav in dimnikov na tem območju. Vse tovrstne nepravilnosti in probleme lahko ljudje sporočijo na telefon 41-055. Celotna bitka za preživetje pa je pokazala tudi, da je v Novoteksu preveč delavcev na enoto proizvoda. Tehnološki in ekonomski presežki delavcev so tako posledica uvajanja računalniškega dela in prevelikega zaposlovanja v preteklosti in težav v poslovanju ter ukrepov za njihovo odpravo. »Še sreča,« pravi Ivančič, »da so predvsem zaradi lohn poslov možnosti prezaposlitve odvečnih delavcev v naši proizvodnji, da torej ta problem rešujemo na lastnem dvorišču. Seveda idelanega kriterija, ki bi zadovoljil vse, za to selitev ni, ne da se vseh presežkov niti naenkrat videti. Morda so ponekod storjene tudi krivice. Dejansko pa smo prisiljeni ločiti zdravo od bolnega, bolno zmanjšati, delavce od tu pa usmeriti v zdrave programe, dokler še lahko. Ljudje se morajo soočiti s tem, takšni so časi.« Z. L.-D. OBRTNIKI PRAZNUJEJO NOVO MESTO — V soboto, 13. maja, se prične ob 20. uri v novomeški športni dvorani pod Marofom praznovanje 20. obletnice Obrtnega združenja Novo mesto. Za obrtnike bo pripravljen bogat kulturni program, na praznovanju pa bodo podelili tudi priznanja za dolgoletno delo. Velika gradnja Pionir bo začel graditi poslovno-trgovsko središče — Na voljo še veliko prostora LINIJA ODPRTA — Domača humoristka, podljubenska Ančka, je pregovorila novomeškega župana Francija Šalija, daje s škarjami za trte prerezal žice na telefonski slušalki in s tem simbolično odprl novo telefonsko omrežje. »Na svidenje ob otvoritvi vodovoda!« je še dodala. O KMETIJSTVU METLIKA — Aktiv mladih zadružnikov pripravlja za petek, 12. maja, ob 20. uri v prostorih Vinske kleti v Metliki predavanje o Izarelu, zlasti o kmetijstvu in življenju v kibucih. Predavala bosta Boris Grabrijan in Emil Erjavec, METLIKA — Te dni novomeški Pionir pričakuje dovoljenje za gradnjo poslovno-trgovskega središča v Kidričevem naselju v Metliki. Zemljišče, na katerem bodo gradili novo poslovno-trgovsko središče, meri okoli 10.000 m2 v štirih objektih pa bo 6.500 m2 neto površin. V kompleksu tega središča bo poleg tega parkirišče za 160 avtomobilov. Pionir seje odločil za gradnjo za trg. Od okoli 6500 m2 neto površin so do sedaj prodali okoli 1000 m2, pred sklenitvijo pogodbe so še za 500 m2, ostalo je še naprodaj. Za april je znašala cena kvadratnega metra, 6,6 milijona dinarjev. Do sedaj so svoje prostore v bodočem poslovno-trgovskem metliškem središču kupili Ljubljanska banka, za-varpvalnica, SDK, stanovanjska zadruga Šentrupert, metliška pošta ter zasebniki, ki so kupili manjše lokale po 40 do 70 m2, v katerih bodo cvetličarna, mesnica, slaščičarna, bife in še kaj. Od večjih kupcev se za prostore v tem središču zanima metliški Mercator, neprodanih pa je še več projektiranih trgovskih lokalov v velikosti od 150 do 300 m2. V tem novem središču naj bi bila tudi turistična poslovalnica z brezcarinsko trgovino, manjša samopostrežna trgovina z gostinskim lokalom. Pri Pionirju pričakujejo, da se bo za nakup odločilo tudi metliško gospodarstvo, računajo pa tudi na kupce od drugod. Po načrtih naj bi bilo novo metliško poslovno-trgovsko središče zgrajeno do konca prihodnjega leta. A. B. Školč ne vleče NOVO MESTO — Novomeške mladince aktualna dogajanja v ZSMS in okoli nje kaj malo zanimajo, tako vsaj bi lahko sklepali po udeležbi na seji občinske konference ZSMS Novo mesto, ki je bila sklicana 25 aprila. Konferenca je bila nesklepčna, saj se je zbralo le 52 delegatov od 116. Kljub temu je tekla živahna debata, predvsem o delu Študentskega servisa in Mladinske turistične poslovalnice, o katerem vlada v mladinskem vodstvu precej deljeno mnenje, mladinci in uslužbenci poslovalnice pa operirajo z različnimi podatki in argumenti Debam o tem se je kar razvlekla, čeprav zaradi nesklepčnosti pravzaprav ni bilo o čem sklepati tako da je moral gost dneva, predsednik RK ZSMS Jože Školč, lepo vljudno počakati v ozadju, daje prišel na vrsto za svoj del izvajanja o aktualnih dogajanjih. Mjudno pa potem niso počakali delegati, ki se jim je očitno tako mudilo, da niso pokazali za svojega vrhovnega šefa nobenega razumevanja. Tako jih je na koncu ostala le še peščica. No, nekaj vprašanj Školču je vseeno prišlo iz redkih vrst navzočih. Med drugim tudi to, kaj dela ZSMS, da bi premostila prepad med republikami, in kako se razume z mladinskimi organizacijami iz drugih republik. Vprašanje torej, ki bi ga moral delegat, če bi poznal razmere, zastaviti svojemu občinskemu predsedstvu, saj leto, kljub jasnemu priporočilu občinske skupščine, v delegacijo novomeških DPO, ki obiskujejo pobratene občine v Jugoslaviji, ni vključilo tudi svojega predstavnika. Pa bi bilo morda dobro, da bi zvedeli, o čem razmišlja mladina drugod, in povedati, o čem razmišlja naša. T.J. MALE KIDRIČEVE NAGRADE NOVO MESTO - Učenci in delavci Srednje šole tehniških in zdravstvene usmeritve Boris Kidrič Novo mesto so 26. aprila proslavili dan OF in praznik dela ter Kidričev dan — dan šole. Ob tej priložnosti so že šestič podelili male Kidričeve nagrade za razvojno raziskovalno delo mladih. Žal je letos na razpis prispelo le 5 nalog (druga leta pa 25, 30), ki so bile vse na taki ravni, da sojih nagradili. Prvo nagrado so prejeli učenci kmetijske srednje šole Iztok Gramc, Simon Grmovšek, Matej Luš-tek in Tone Žnidaršič za nalogo o uporabi škropilnic terSuzana Ivanež, Katja Šiško in Igor Živkovič za analizo uspešnosti novomeških učencev strojništva na ljubljanski fakulteti. Drugo nagrado so dobili Metka Prah, Damir Drakulič in Tomaž Slak za projekt atrijskih hiš. Tretjo nagrado je dobil Slavko Blatnik za zaščitni znak obrtne zadruge Unitehna ter Aleš Krajnc za napravo za zdravljenje z magnetnim poljem. Običajno plaketo šole za vsestransko pomoč le-tej so letos podelili Zdravstvenemu centru Dolenjske. Odprta je bila tudi zanimiva razstava izdelkov učencev šole. Novi prostori za gasilski muzej Priprave na proslavo treh gasilskih jubilejev — Več tisoč obiskovalcev Slovenskega gasilskega muzeja — Najstarejši dokument iz 1795__________________ METLIKA — Letos mineva 120 let gasilstva na Slovenskem. Organizirano gasilstvo se je v Sloveniji začelo z ustanovitvijo prvega gasilskega društva — metliškega. Tako tudi gasilsko društvo Metlika praznuje ta visoki jubilej. Osrednja republiška proslava bo 30. junija ter 1. in 2. julija v Metliki. Hkrati s 120-letnico bodo proslavili 40-letnico Gasilske zveze Slovenije ter 20-letnico Slovenskega gasilskega muzeja, kije prav tako v Metliki. Ob teh jubilejih bodo pripravili posebno razstavo. 1795. V muzeju je razstavljenih okoli 250 eksponatov, najstarejša brizgalna je Ob 20-letnici Slovenskega gasilskega muzeja bodo izdali knjižico-letopis s pregledom zanimivih kronik gasilskih društev, hkrati pa bo v knjižnici tudi navodilo, kako pisati take kronike, da bodo čimbolj zanimive in pestre. »Za naš muzej bo ob tem jubileju gotovo največja pridobitev nova stavba. Gre za stavbo starega metliškega kina, kjer bodo stalni razstavni prostori, depoji in pisarna,« je povedala kustodinja gasilskega muzeja dipl. etnologinja Marjetka Balkovec. Lani je gasilski muzej v Metliki obiskalo več kot 5300 obiskovalcev. Največ obiskovalcev imajo spomladi in jeseni, v glavnem gre za izlete gasilskih društev šol ali za sindikalne izlete iz. cele Slovenije, ponavadi pa si obiskovalci ogledajo tako gasilski kot Belokranjski muzej, ki imata prostore v metliškem gradu. V Sloveniji je sedaj 1467 gasilskih društev z okoli 100.000 člani. Področne gasiiske muzejske zbirke imajo še na Muti, v Tržiču, Žalcu in Sevnici. Za letos ima kustodinja Balkovčeva v načrtu obiskati vsa gasilska društva v Sloveniji, ki so bila ustanovljena do L svetovne vojne. »Pregledala bom njihove arhive, zbrala zanimivosti iz njihovega dela ter skušala dobiti kakšne zgodovinske eksponate za naš muzej ali za področne muzejske gasilske zbirke. Tudi naloga komisije za zgodovino požarne varnosti pri Gasilski zvezi Slovenije in teh komisij pri občinskih gasilskih zvezah je evidentiranje in popis predmetov, tako da bomo sploh vedeli, kaj vse imamo.« je povedala Balkovčeva. J Marjetka Balkovec Najstarejši dokument, ki ga hram Gasilski muzej v Metliki, je požarni red /a mesta in trge na K ranjskem iz leta iz. leta 1836, dobili pa sojo iz Grahovega pri Cerknici, najstarejša parna brizgalna pa celjska iz leta 1907. Prav te dni bodo dobili iz Doblič brizgalno iz leta 1909 ter še eno toliko staro iz Loč pri Poljčanah. A. B. 'DOLENJSKI UST" TELEFONIJA I — Ko je bil v prejšnji kroniki zabeležen pojav možnega nehote-nega poslušanja tujih pogovorov na a mačem telefonu, se je oglasilo še nekaj bralcev, ki niso zadovoljni z novomesk telefonijo. Tako bralec s Pangrč grma brez vseh problemov dobi zvezo z Los Angel som in z bratom, zveza pa je tako čist* slišnost tako dobra, kot da je Los Ang® Dolž, ne pa mesto v daljnji Ameriki. V* tveno več težav ima, če se hoče telefonicn pogovoriti s sorodstvom v Novem mes ali Brežicah. TELEFONIJA II — Te dni telefonski naročniki poleg nenavadno visokega r čuna za telefoniranje dobivajo obvestilom, da je po tretjem odstav i 204. člena sporazuma o splošnih p°g°J. za opravljanje ptt storitev (Uradni “f I SFRJ 35/88) določeno, da se telefobs^ t naročnina plačuje mesečno vnaprej za zato se v Sloveniji pač plačuje vnaprej, , pr krat pa sta zaračunani dve hkrati, za P° , ni za 90 odstotkov dražji, kar ne piše, ampaj, jej se vidi po znesku. Ob vseh teh P‘a, • j 'n vnaprej je narobe to, da so plače in P°?V j b nine za nazaj, živeti moramo pa sproti- tri Cestarji — čeprav obvoz za 1 ij zansko cesto ni ravno primeken, s \ ra prometne zagate po nekajtedenskem » jevanju snovi« znižale na raven zno Zaprtje kandijskega križišča in mos ■ promet pa je novomeškemu protnet . dalo končni udarec. Posebno v kom®?, kljub krvavi dolenjki preje prišel v lJ ljano kot z enega konca mesta na Sr' A dela so očitno potrebna, le da bi ce . izj glede na stanje lahko malo pohiteli . ^ lali tudi v soboto popoldne in na 16 JJJ. *e dov dan. 15. maj, ko je končnirok JZ $ novno odprtje Partizanske ceste za p pr je zelo blizu. : > n Novomeška kronika ve I Ul: I ne l ' ■ od tia "j' in od to da Ena gospa je rekla, da bi v n*s*jjjjj ^ uu Cesti herojev lanko P°Pra ograjo za Krko prej, preden se bo ubil na stopnicah ali utopil v Krki- DEŽURNE TRGOVINE V soboto, 13.maja, bodo v Novem mestu do 19. ure, v ostalih krajih do 17. ure odprte naslednje pr°" dajalne živil: v Novem mestu: Blagovnica KZ v Žabji vsi )J1 VSI V Šentjerneju: Samopostrežba Mercator • v Dolenjskih Toplicah: prodajalna Vrelec Žužemberku: Market Dolenjka v Straži: Samopostrežba KZ. V nedeljo bo v Novem mestu od 8. do 11. ure odprta prodajalna Špecerija na Glavnem trgu 21- o ljubljanskem PROCESU r Pr; J>il ta, NOVO MESTO — Gost tokratne svobodne katedre bo univ. prof. dr. Boštjan M. Zupančič. Svo bodna katedra bo v petek, 12. maj i ob 19. uri v konferenčni dvora hotela Metropol, beseda pa bo tek o ljubljanskem procesu v luči prav ne znanosti. .K, m ce lij za le iSESSf^SSS^. spremljal dogajanje na tej najveCJ ^ luaiNJE. vimaivE- v— spremljal dogajanje na tej najvecj1 ski vinarsko-turistični Pnre~!i ljubljanskega radia. V soboto, 2U. J # « j ___Dortnierepu7 J ljubljanskega radia, v scooiu, bodo iz Metlike oglašali kar trije P“ ji, ki bodo povabili pred nukrom ■ Metličanov, zaslužnih za to, dai ^ pe iinjeno z obilico doore ^ JBITELJI TEMPERAM^! fc GA PLESA bodo prišli na svoj* topffl prvi dan Vinske vigredi, k°,bo . upin< , na Trgu svobode ob 21. uri ples 0ajuS" Arruba iz Ljubljane. Predstavila d« ^ pelejše modele iz pomladno-po eta \ja pelejše modele iz pomiau«^ v 0" i lekcije Beli. Temperamentna d do plesala v joggingih in id , prostor za preoblačenje Pa Jim v lfSf voljo Jule Brine, poslovnež, ki1 cvetličarno Ikebana. . NAGRAJENA BELOKK/v VINA bodo prodajali na slolnl'.ukih •!; Hrt r\r\ctavlif»np na VNfh treh fH • , afH ti V' do postavljene na vseh treh ni. aj- . gih, v miru pajih bo moč poskus* ,,rtf ski kleli. Tam bodo obiskovalcem^” vja» ^ bratena metliška občina. JUUII«- rnOD*1 ] 19., 20. in 21. maja bo avtom N)(^ prepovedan vstop na Partizanstvo, w Serife«**. «•* ...C> — - o _ VC(» . bo na trgih komaj prostora za _l0eje - valce Vinske vigredi 89. Najpam ^ bo poiskati parkirni prostor I* ( ,0fU P' r, vim kostanjem, na parkirnem pm. ,|i ? v kulturnem domu Edvarda Kar p s kje drugje malce ven i/ Metlike ^»1« se bo v teh dneh lepo pokazalo, k parkirišč premore Metlika. flE^ Št. 19 (2073)11. mag črnomaljski drobir BOREC — Pred časom smo v tej ru-“r|W pisali o najmlajšem borcu v črnomaljski občini, kije dvignil borčevskj kar-tonček šele januarja letos. Toda Črnomaljci so se razburili, daje borec pri njih le zobozdravstevne usluge, sicer pa je * metliške občine. Vendar pa to ne spremeni dejstva, da so ga zaboleli zobje takoj jMednji mesec, ko je dobil status borca. Kazlika je morda le v tem. da je to naj-občf' '50rec v mel‘'ški, ne v črnomaljski KOMUNISTI — Na eni od okroglih ni,.z' ki sojih pred prvomajskimi prazniki Pnpravili v okviru festivala SZDL v čr-nomaljski občini, je bilo slišati tudi predle, naj bi poenostavili sprejem novih lanov v Zvezo komunistov. Ena od raz-Ptavljalk je menila, da marsikateri noče v ~ls preprosto zato, ker ne želi obiskovati aznih tečajev in priprav. Pa je Stane Ši- ■1*‘z medobčinskega študijskega središ-pojasnil, da priprav za sprejem no-11 elanov v ZK nimajo več. Vzrok pa je kto preprost: ’ ' ■ KMETIJS1 . ^Poslovanje ,1 javljena km ki a-:l tu iti ist , , . ta ™ Preprost: ni prijav, za vstop v ZK. in i - kmetijstvo — Na skupnosti za o- ^Poslovanje v Črnomlju je že dlje časa th! ajHf-V -*ena kmetijska inženirka, ki v obči-ak ;cj’kjer kmetijstvu vsaj z besedami pripisu-[jb; j J° ve'ik in vedno večji pomen, ne more jj-1 Lj,ne m°re dobiti zaposlitve. Mogoče ne bi Je | , ? s'abo, če bi Belokranjica poskusila i zaposlitvijo v eni najbolj kmetij-ti-i ^venskih občin, v Ljubljani-Center, sei J/ blJ°. tako zagotavljajo nekateri, sko-ir-‘ J zagotovo tudi dobila. jrobne iz Kočevja ga JjA- ,“P"i za nad 500.000 din blaga. Udele-kf SrJ? ankete bodo nato sodelovali na na-iet- nem žrebanju, ki bo med zabavno {JS“wj° v četrtek, 18. maja. Tal ALA ZA RAZUMEVANJE — se, koočuje dopis Komunale, ki ob-I marne' ^a je znašalo ogrevanje za ■ „0 ' ,--450 din za kvadratni meter sla-i ^anja, da aprila znaša 4.300 din (75 lraj.,več) m da bo občanom, ki imajo bena Xrazlika 23 marec—april odteg-in n ‘ “Obvestilo o spremembi stanarine o^Majočih obveznosti« je prišlo tudi (]rj»4 J -'“ » viaiuuH" JV pl IJ1V IUU1 'očil ■n°uVan-is*te skupnosti. Podobnih spo-j Je bilo pred prazniki še več, že prvi I Hleko° prazn*k>h P2 se Je podražilo ta?nA ClSTEM ZRAKU — Živahna ^avana zelo dobro obiskani skupščini m “ . OV občine Kočevje je potekala v naši 'S,tem ozražju. Med udeleženci smo dru J 'e tlva kadilca in eno kadilko. Na zave " sestankih pa je že po pravilu dimna liali- , l?ko gosta, da razpoznaš razprav-'ulni ahk° le 130 glasu' kcr ga skorai ni Ribniški zobotrebci ] J5K*r° ZA PRAZNIK Za minule ' hi| zn'keje bil najlepši Loški Potok, saj je C ^^m. Prav na I. maj je namreč P ael sneg, ki pa je seveda tudi izginil, ■lian K 0 H 0 LIZ1 R A N A J ET P, A Po- po„ (' vednost jetrnih encimov, kije naj-*llcrvk i Posledica prekomernega pitja nih v l- k P'jač' uEotav|jaj° Pti Ribniča-kibn ■ rator'iu zdravstvenega doma v |ja 1CI; bc posebno je žalostno, da to ve-ve. T "J' . 'jedi' ki se sicer počutijo zdra-ttiadT 3Ze’ ^aic zdravstvena osveščenost delavci ZC'*° s*aEa- ugotavljajo zdravstveni .KmerZVREDNOTENO MLFKO ililgi J" .niso zadovoljni s plačevanjem Ccne i 6 S'cer 50 'me'' pripombe zaradi %ka? a Pa negodujejo še zato, ker kme-«ara4/adruga zamuja s plačilom in je tako še rjfjr ltrc m visoke inflacije njihov trud Prvci1110 razvrednoten, bilo 7LEDica SUŠE Ocenjeno je ohg:’- Je lani napravila suša v ribniški Škod ' cL Hko'i ^00 milijonov dinarjev i» • ‘ vJuLiriB l*‘ 7Qtrv ilaKiln noL-ui rloivir. iveri iek { 1 P'es seveda ni bil izjemen dogo-ut c'alističEraV le Predsednik slovenske So-S 8ov0r„gf.zveze javnosti bolj znan izza “anici i u!k Pultov. Vendar pa so Tre- V j? dočakan0,?3 ti,h?m u?lvall;1čc5’ P?.s.™ • kakor •Ka ’ republiška politika, \cr . ŽEfsjSkp0 Dol5njci' hrr 'lndikai E — Predsednik občinskega ^ ■01 mesecu 4SVeta A1°JZ podboj je v manj I n< 'e,tske l U . omenil kar dvakrat, da so J Ikrljdci 01 sindikalne aktivistke nekako Hv„aVne mošloh kolegov. Sodeč po k' ""n sv’ razpravi v občinskem sindikal--c So 0l e,u in po seznamu nagrajencev, ki 'nani„prv<'m maju dobili sindikalno pri-1,ji voljt7, ’ "gotovitev drži. Že ob prihodnjih 1 , Tr»k.dri V sindikalni ornanizem sp ho v - mi najooij zadovoljen, ce m v ano progo lahko speljali po celotni 't ■ '"bit rPr^doru, ki bi ga bilo konec šele na vZeli l r*kcPa polja. Prisotni so to izjavo p, biči nav**!0 o becnfii|c|i ".II icv. h. iu /;i ...Jo v Grahovici. da hi zagotovili eh iv i*lj pitne vode novemu naselju In /ato ic toliko bolj razveseljivo, da smo pi i krajanih naleteli na tolikšno priprav --t se pri akcijah/a mrliško vežico. piavi Zalašček. Dolenc pa dodaja, da so Boštanjčani / več kot 7000 prostovoljnimi mami /a vežico ponovno dok&za-huko dul- udarništva še zdaleč m /a-:n! temveč -e zmeraj potrjuje, kadar e ; /a dobro osmišljene m organizirane , i|i 1’ ».edali je treba še to. Ja mi šli B' ».:ai , anom na roko. kak'>r še pri ne • I ajnik KS Buštanj Rudi Dolenc je še posebej vesel velike pripravlje nosti krajanov za sodelov anje pri raz ličnih akcijah. Tako pohvali Ložane, ki so letos s svojim delom in denarjem (gre za okrog 70 milijono. dim narc tlili vodohrani. Uspešno so napeljali javno razsvetljavo na Konjskem iz programa samoprispevka, na Kom-polju so uredili krožno avtobusno progo; vodovod Boštanj. ki skuša z novim zajetjem iz (»rakovice nadomestiti presahla izvira oz. zajetji Po-v žek I in Pov /ek 2. računa na dokončno rešitev zagat z ureditvijo zajetja I Inlnski graben. PROMET — Šoferji avtobusov so , rškem kar naprej nehaj teh časih, ko v Krškem gradijo, verjetno še bolj nejevoljni ko P" miki, ki se z lokalcem (tudi s Senov g pripeljejo v staro mestno jedro. Po no prometnem režimu je zaradi prev®1 -*e, štev ila (tudi napačno parkirane) plopf na cestah dosti več »zamaškov«, ki o | lahko preprečila vzvišena stroka nacr«. valcev novega režima, za prvo silo p* morda zalegli tudi kakšni listki moz modrem. ___, — PRIZNANJA OF SENOVO — Na proslavi v po&%[ lev dneva OF in 1. maja, ki je bi* .U anriln v rinrpnipm 1 .eskoVCU, SO .• tev dneva ur in i. maja, m ^ . aprila v Gorenjem Leskovcu, s<’Pjr :u letošnja krajevna priznanja OF. r J so jih Vid Budna, Janez Ceglar. ' Dernač, Drago Dremelj st., Nada luni/, Ur., n,- I amih IC V/ll OjStC®« ' Dernač, Drago Dremelj st., lenko, Franc Lapuh, Boža Amon Remih in Ivan Umek. Ob tej P ložnosli so jr>očastili tudi 45-letmco p* i lizunske šole v tem kraju. Sevniški paberki PRAZNIK PRAZNIKOV - Ko}*!* poročali, jc sevniško AMD c"*jj|ev., 35-letnico delovanja z vrsto Prire^ua. Osrednji praznični dogodek je bil usreunji praznični j- — n.gO- kor veliki kviz Kaj veš o prometu, sednik AMD Franc Praznik m bil -Ijcn z odzivom in znanjem, ki s prikazali tekmovalci. Zalo pa je bl ,r Jn„o kviza toliko bolj razveseljiv za 0 ^ Praznikov, saj je zmagal pre®f7:jmo-' brat Milan in si v kakšni urici pnbo £j ped, drugouvrščeni avtomehanik . Novšak z Loga jc za nagrado dobi Ij no kolo, tretjeuvrščeni Jože Praznik, P sednikov sin. pa kolo BMX. Po vse"> gajanju na kvizu je maloštevilno o ^ vo lahko dobilo vtis, da so gg praznovanju jubileja AMD Sev ..j najbolj izkazali pri krški zavaro ra- Triglav, ki je prispevala omenjene e de, in pa učenci sevniške glasbene I krajšim kulturnim sporedom. . „ "EDINI UGANIL? -Ppanket«,s , ro je sevniški radio svoje posluša ■ j(l ševal, kakšno uvrstitev pričakujejo n, goslovanov na letošnjem evrov1 J . a festivalu, bi lahko sklepali, da t"' sevniškega društva nekadilcev Ja*, j^-' zelo pretanjen »evrovizijski« 6 ^ «• ireianjen »cvi w, i/.ij., jiuhi’-11 li pa goji neizmerna d°,n ,Lvih Janko jc namreč edini i'ne‘C| o/! slušalcev pravilno napove pjitfi uganil, da bo v Švici zmagala naša n ' - -1.1- JL- D<»,->1/ rta r' _^ okus ali Čustva. nih poslušalcev Riva s skladbo Rock me. PRIZNANJA OF IN SINDIKATA jj Na osrednji Pr!!?Sii* ■ 1. maju v sevniške^ ^5 LISCA dnevu OF in i. maju v sevn»»-- .. na Lisci, kjer je govoril predsedm ^ SZDL za Posavje Slavko Sribar, ta rosavje tsiavno j. tik11., turnem sporedu pa sta sodelov* delavska godba na pihala GD in mešani pevski zbor »Primož r Loka, so podelili srebrna prizna*)^ ju Sevnica, iviu z.muarsic, r>ia>»-— ju, Martinu Žnidaršiču in SiWu “Slikarju, srebrni znak ZSS p* Jc p Ivan IJdnvč. 1.19 (2073) 11. mM# 6 DOLENJSKI LIST Seja v »večnih loviščih« Ribniški gledališčniki naštudirali komedijo, ki so jo kar sami delno priredili RIBNICA — 5 komedijo z grenkim kabaretnim navdihom »Večna lovišča« avtorja Mira Štefanca je nastopila na domačem odru gledališka skupina ribniškega KUD Jakob Gallus že pred prazniki, nato pa še minuli petek. Igro je režirala Vesna Poštrak, sceno je pripravil Jože Starc, kostume Gvida Arko, koreografijo pa Diana Drobnič. Ribniško občinstvo je komedija, ki so jo ribniški gledališčniki kar precej prilagodili današnjemu času In tudi Ribnici, presenetila, razvedrila in si zato takih presenečenj še želi V igri gre za sejo upravnega odbora v nebesih, na kateri naj bi se dogovorili o tapeciranju nebeških vrat, saj je sv. Petru pihalo pod noge. motil pa ga je tudi hrup raznih vesoljskih voziL Seveda se niso o ničemer dogovorili (kot na naših se-joh in kongresih). Med gledalci je vzbudila še posebno pozornost igra Franca Zbačnika, kije igral referenta za propagando v nebesih, si takoj oskrbe! tajnico in razobesil reklamne plakate: »Kupujte peči ITPP, ki se v peklu najbolje obnesejo«, »Po letalskih stopnicah Riko pridete najhitreje v nebesa« in »Skozi okna Inles je naj-lepši pogled na nebeška prostranstva«. (Ta tri ribniška podjetja so namreč tudi finančno podprla to igro.) Nekatere gledalce je presenetila nebeška sodna razprava proti Juliji Dolenc, kije potekala v srbohrvaškem jeziku. Navdušena publika je spoznala tudi, da je v Ribnici pravzaprav veliko igralskih talentov, saj so v glavnem vsi nastopajoči dobro odigrali svoje vloge. Marsikdo se je spomnil, da za to vrsto kulture namenjajo premalo denarja, saj je bila celo propaganda za igro skromna, kljub temu pa je bila dvorana polna gledalcev. To je bila prva taka predstava na prenovljenem odru doma TVD Partizan, sicer pa je bila tudi dvorana prirejena za gledališke potrebe. Ribniški gledališčniki namera vajo gostovati še v Velikih Laščah. Gotovo pa bi prišli na gostovanja tudi drugam (na primer v Kočevje, Novo veslo itd.), če bi jih povabili. J. PRIMC V Novem mestu že 12. knjižni sejem V Krki od 15. do 19. maja na prodajni razstavi celotna enoletna knjižna produkcija slovenskih založb — Posebna razstava posvečena 300-letnici Valvasorjeve Slave vojvodine Kranjske — Gost otvoritvenega večera bo dr. Anton Trstenjak NOVO MESTO — 12. dolenjski knjižni sejem, ki ga prirejajo, kot vse dosedanje, mladina Krke, knjigama Mladinske knjige v Novem mestu, KUD Krka in Študijska knjižnica Mirana Jraca, bo od ponedeljka, 15., do petka, 19. maja, v avli upravno-poslovne stavbe tovarne zdravil Krka v Ločni. Na prodajni razstavi bodo vse knjige slovenskih založb, ki so izšle od lanskega do letošnjega maja vključno s knjigami Dolenjske založbe iz Novega mesta. Poseben prostor na sejmu bo imela knjižna in slikovna razstava ob 300-letnici Valvasoijeve Slave vojvodine Kranjske, temeljnega dela slovenskega zgodovinopisja. To razstavo bo pripravila Študijska knjižnica Mirana Jarca. Obe razstavi bosta na ogled vsak dan od 7. do 19. ure. Letošnji dolenjski knjižni sejem bodo slovesno odprli v ponedeljek, 15. maja, ob 18. uri. Gost otvoritvenega večera bo profesor dr. Anton Trstenjak, slovenski filozof in psiholog, avtor več knjig, ki so vzbudile pozornost v širši javnosti. Z njim se bo pogovarjal urednik Cankarjeve založbe, pesnik Tone Pavček, dolenjski rojak. Kulturni program otvoritvene slovesnosti bo s svojim nastopom obogatil kvartet DO, ki ga sestavljajo pevci Slovenskega okteta. Druge spremljajoče prireditve tokrat niso predvidene, organizatorje sejma je od njih odvrnilo predvsem pomanjkanje denarja. slovenskim založnikom izdati v enem letu. Opazimo pa lahko, da tega ni tako malo in da je knjižna produkcija na Slovenskem kljub najrazličnejšim tego- Kot rečeno, bo tudi letošnji dolenjski knjižni sejem ponudba vsega, kar uspe »r Se dva tedna do bienala na Otočcu Odprji ga bodo 25. maja, na dan mladosti — Slavnostni govornik bo Vladimir N.avcic ~ Na bienalni razstavi 92 grafičnih listov 45 avtorjev — Pet osebnih raz-lav v Novem mestu — Posebna pozornost Božidarju Jakcu — Razgibano kul--_________________________turno poletje_________________ NOVO MESTO — »Srečanje slovenskih grafičnih umetnikov na Dolenj-le.e?\n' *e °aš dolg novomeškemu rojaku Božidarju Jakcu ob njegovi 90-„..nici' ampak tudi obveznost za nadaljnje spodbujanje grafičnega likovnega MESTO — »Srečanje slovenskih grafičnih umetnikov na Dolenj- njegovi 90- „ . . > r—------—za nadaljnje spodbujanje grafičnega likovnega nalva^nja v dolenjski in širši slovenski deželi,« so zapisali organizatorji 1. bie-„a s'°venske grafike, ki se bo začel čez dva tedna na Otočcu. V okviru bienala, ki bo trajal do 30. junija, bo imelo pet slovenskih avtorjev osebne razstave: Božidar Jakac (v Krki), Bogdan Borčič (v Dolenjskem muzeju), Vladimir Makuc (v Pionirju), Andrej Jemec (v SDK) in Branko Suhy (v Študijski knjižnici Mirana Jarca). Razstave bodo odprte vsak dan od 10. do 18. ure. Ob bienalu bo izšel katalog. To bo zajetna knjiga, v kateri bodo predstavljeni vsi sodelujoči avtorji. Več domačih in tujih avtorjev je za to delo prispevalo tehtne zapise o grafični umetnosti. To pa ne bo vse, saj se bo med bienalom in tudi po njem dogajalo še marsikaj, kar bo popestrilo utrip poletnega kulturnega življenja v Novem mestu in na Otočcu. Gre za vrsto prireditev, ki si bodo sledile v tem zaporedju: 24. maja, na predvečer bienala, bo na novomeškem Glavnem trgu promenadni koncert godbenikov. 2. junija bo okrogla miza o temi Odnos med otroškim likovnim izražanjem in likovno Bienale bodo slovesno odprli v četr-e ■ 25. maja, na dan mladosti. Slav-hrrt.ni 8ovornik bo predsednik repu-iškega komiteja za kulturo, pisatelj adimir Kavčič. Udeleženci, med ka-Jtim.i Pričakujejo tudi več uglednih go-°v iz drugih jugoslovanskih republik lujine, bodo nato v gradu Otočec Pnsluhnili priznanemu Slovenskemu vmtetu trobil iz Ljubljane, ki bo na-°Pil z izbranim programom. Osrednja prireditev 1. bienala bo ^zstava izbranih grafičnih listov avtor-. ’ so se odzvali na razpis. Na ogled UO v Gami hotelu in v gradu 92 grafič-^h listov 45 avtoijev. Izbor je že v za-tetku marca opravila strokovna komisija pod vodstvom akademskega slikarja ln grafika prof. Bogdana Borčiča. PRISOTNOST GEOMETRIJE Ljubljana v ljubljanski galeji Rebeka je že dva tedna na ogled raz-•oa likovnih del Josipa Gorinška. »an|la Jejčiča. Janeza Kneza. Miša neza, Marka Kovačiča. Janeza Le-ssija jn žarka Vrezca. Razstava ima ,,s. . Prisotnost geomerije in torej m r“zuje likovnike, ki se izražajo s po-olJV0 .geometrijskih likov oziroma 'k. Ze naslov pa pove, da je njen ciflzen Predvsem opozoriti na neki spe-n« t n lzra/' kl mu Je slovenska umet-1 manj naklonjena, pojavil pa se je. Li konstruktivizmu, kot rezultat pri-Bevanj za čisto umetnost. NOVOMEŠČAN GRE NA ZVEZNO TEKMOV ANJE NOVO MESTO Novomeški srednješolec Robi Mohorčič, dijak prvega letnika srednje šole pedagoške in tehniško-naravoslovne usmeritve, se je odlično odrezal na 33. republiškem tekmovanju srednješolcev iz matematike. ki je bilo aprila v Ljubljani, in se uvrstil v slovensko ekipo za zvezno tekmovanje. Korak bliže k novi »pomladi« NOVO MESTO - Prihodnje 'jeseni bo poteklo sedemdeset eL kar so dolenjski visokošolci v sa-onu takratne Windischerjevc go-shlne v Kandiji priredili veliko sli-arsko razstavo pod pokroviteljst-vt>m Riharda Jakopiča, hkrati pa so v Novem mestu vrstili nastopi Pesnikov Antona Podbevška in Mi-ar>a Jarca ter glasbenika Marija nsoja, da predavanj, debatnih P°P°ldnevov in večerov v javnih Prostorih in stanovanjih mladih no-Pnteških razumnikov niti ne omelama Celotno dogajanje je zelo azburkalo kulturno pa tudi poli-1 no življenje malega provincial-ega mesta na okljuku Krke, saj je 'o tako rekoč vse, kar so obisko-j ° lahk<> videli, slišali in doživeli, o sam izbruh novega, sproščenega, Pogumnega, tudi drznega, zato za j onservativne kroge tudi nesprejemljivega. V vsakem pogleduje to Pomenilo silovito prebujo zavesti. Pomlad misli in dejanj mladih, na-Prednih in ustvarjalnih ljudi, skrat-a novomeško pomlad. Novo rneslo seje odločilo ta pomembni kulturni jubilej, 70-letnieo "e^oroeške pomladi«, primerno Počastiti in je tudi sprejelo pobudo. bi bilo to proslavljanje začetek ove »novomeške pomladi« ozi-Prelomnega dogajanja v no- vomeški m dolenjski Kulturi, in to v najširšem pomenu, ter s ciljem, da bi s slovensko pomembnimi in odmevnimi dejanji odpravili belo liso. ki jo zdajšnja bolj ali manj povprečna. zato pa r.ialo opazna novomeški. oziroma dolenjska kultura predstavlja na slovenskem kulturnem zemljevidu. Idejo in predloge, kaj storiti, so po vrsti podprli ZKO. svet za kulturo pri OK SZDL, predsedstvo OK SZDL in občinska kulturna skupnost. Skupščina slednje je o tem razpravljala na zadnji, aprilski seji oziroma pred enim mesecem in tudi imenovala 17-članski organizacijski >xlbor za pripravo aktivnosti ob 70-letnici »novomeške pomladi«. Širša javnost pa je bila z zamislijo o novi »novomeški pomladi« seznanjena prek Dolenjskega lista, »kije idejni projekt« objavil letos 30. marca (št. 13) pod naslovom »Lahko ponovimo novomeško pomlad?« Prejšnji teden v sredo je predsednica skupščine občinske kulturne skupnosti Vasja Fuis sklicala pr s o sejo odbora. Na seji so se najprej uprasnile še nove misli v zvezi / novi- »novomeško pomladjo«, predvsem v povezavi s težavno finančno problematiko kulture. Nato so člani izvolili Jožeta Škufco za predsednika organizacijskega odbora in imenovali delovno skupino, ki bo pod vodstvom Boštjana Kovačiča v enem mesecu pripravila osnutek programa. I / ustvarjalnostjo odraslih (uvodno predavanje bo imel dr. Jožef Muhovič). 7. junija bo še ena okrogla miza, in sicer o temi Linija v risbi in grafiki (uvodno • Na 1. bienalu slovenske grafike na Otočcu bodo podelili šest nagrad: eno glavno — Grand prix Otočec in pet enakovrednih nagrad Novega mesta. Mednarodna žirija bo objavila imena nagrajencev na otvoritveni slovesnosti bienala 25. maja. predavanje bo pripravil dr. Milan Butina). Obe okrogli mizi bosta na Otočcu. 1 .junija bodo v Študijski knjižnici Mirana Jarca odprli razstavo fotografij Ti-homira Pintarja. 14. junija bo v novomeškem Domu kulture republiško srečanje plesnih skupin. 16. iuniia pa bo • 1. bienale slovenske grafike bodo organizatorji izvedli predvsem s sponzorskim sodelovanjem slovenskega združenega dela. Glavni sponzorji so: Krka, Tiskarna, Pionir, IMV, Novo-les. občinska skupščina — vsi iz Novega mesta, Grafika iz Slovenske Bistrice, Mladinska knjiga iz Ljubljane. Papirnica Videm iz Krškega, Gorenjski tisk iz Kranja. Papirnica Vevče. Smelt in Gradis. Sodeluje pa še več kot 30 drugih organizacij združenega dela. i>a Otočcu večer s pesnikom Štefanom Remicem. 14. julija bodo v Dolenjski galeriji odprli retrospektivno razstavo del Božidarja Jakca, posvečeno 90-letniei tega umetnika. Razstava bo na ogled vse do 8. septembra. V tem času. od I do 10. septembra, bodo pripravili tudi pregled Jakčeve filmske ustvarjalnosti. Bogat spored kulturnih prireditev ob I. bienalu slovenske grafike bo zaključila razstava Svet v risbi predšolskih otrok (iz novomeških vrtcev), ki jo bodo 1. septembra odprli v Študijski knjižnici Mirana Jarca in bo na ogled ves mesec. I. ZORAN DOBRODELNI KONCERT BREŽICE Jutri ob 20. uri bosta gasilska godba na pihala Kapele in glasbena šola Brežice ponovili dobrodelni koncert. Prisluhnete mu lahko v prenovljeni dvorani prosvetnega doma v Brežicah. Občinski odbor Rdečega križa obvešča, da bodo namesto vstopnic zbirali prostovoljne prispevke. Izkupiček bo namenjen nakupu medicinske opreme za splošno bolnišnico Brežice. RAZSTAVA GREGORJA ČAMPE NOVO MESTO V petek, 12. maja, ob 8. uri zvečer bodo v prostorih Eo-togalerije odprli razstavo domačega fotografskega ustvarjalca Gregorja Čampe, ki se bo predstavil s kolekcijo fotografij Ko pa ostanem brez, bogov. Prvo javno predstavitev je kolekcija doživela v avli Cankarjevega doma v Ljubljani. Novomeška razstava bo nekoliko obsežnejša. Dolenjski muzej spet poizveduje NOVO MESTO — Dolenjski muzej v Novem mestu se je že večkrat obrnil na prebivalce v dolenjski regiji in drugod po Sloveniji s prošnjo, da mu pomagajo pri evidentiranju in zbiranju dragocenega muzejskega gradiva. Tokrat se obrača na ljudi širom po domovini njegov oddelek NOB, ki domneva, da je po domovih še veliko predmetov, dokumentov in drugega gradiva, nanašajočega se na delavsko gibanje, narodnoosvobodilni boj in socialistično revolucijo na Dolenjskem. Oddelek NOB želi predvsem ugotoviti, koliko tega je še pri ljudeh in kje vse se nahaja, obenem pa bi rad gradivo popisal in inventariziral ter tako poskrbel, da bo dokumentacija zdaj že polpreteklega časa ohranjena za prihodnje rodove. Oddelek naproša vse. ki hranijo gradivo, naj o tem pošljejo sporočilo v Dolenjski muzej na naslov Muzejska 7, 68000 Novo mesto, ali na tel. (068) 21-169 oziroma 24-217. Pevski jubilej Moški zbor kočevske Svobode s koncertom proslavil 15-letnico ustanovitve KOČF.VJF. Moški pevski zbor tukajšnje Svobode je 25. aprila s koncertom v Šeškovem domu proslavil 15-letnico delovanja. Jubilantom so najprej zapele članice noneta Rog iz Željn, nato pa je zgodovino zbora, ustanovljenega I2. septembra 1974 v Stari Cerk'i, na kratko opisala Mirica Dimitrijevič. Zbor se je predstav il z več kot 20 pesmimi; prvo je /apel pod vodstvom prvega zborovodje Ivela Staniča, vse druge pa pod vodstvom zdajšnjega pevovodje Matjaža NVeissa. Po prvem delu koncerta so nastopili tudi učenci kočevske glasbene šole. Na koncertu so pevcem podelili Gallusove značke in druga priznanja ZKO. Zlato značko so dobili: Ivan Arko, Franc Velikonja, Ljudevit Grgurič in Jože I avrič. srebrno priznanje: Ivan Zabukovec. Ivan Kaplan. Vinko Dev-jak. lo/e Špoler, Cveto Polajnar, Pavle Peček. Egidij Hočevar in Ivan Debeljak. bronasto pa: Ferdinand Troha. Miro Košir. Stane Kenda. Srečo Kenda in I con Behtn. J. P Slavni Romney v Ljubljani Razstava v Narodni galeriji do vključno 21. maja LJUBLJANA V Narodni galeriji v Ljubljani je od minulega četrtka na ogled osemdeset risb slavnega angleškega slikarja Georgea Romneya (1734 1802). ki jih hrani Fitzvvilliamov muzej univerze v Cambridgeu. Ta razstava je zamenjava za razstavo slik slovenskega slikarja Franca Kavčiča (1755 1828), Romnevevega sodobnika. ki sojo pripravili v Cambridgeu v sezoni 1984/85 in bo odprta do 21 maja. Romncva štejejo poleg slikarjev sira Joshua Revnoldsa in Thomasa Gainsborougha za najuspešnejšega m najbolj priljubljenega angleškega likovnega umetnika 18. stoletja. Med njegovimi upodobitvami so, denimo, /nani portreti ladv Hamilton pa ilustracije oseb in dogodkov, znanih iz del velikih angleških pesnikov in pisateljev, /lasti Wil-liama Shakespeara. I. BIENALE SLOVENSKE GRAFIKE OTOČEC, 25. V.-30. VI. 1989 bam, ki taiejo založništvo, še vedno precej nad tisto mejo, ki označuje upadanje oziroma stagnacijo. Pojavlja se tudi čedalje več manjših založb, ki jih vodijo zasebniki ali skupine volonterjev. Za knjige, kijih pošiljajo na trg, nikakor ne bi mogli reči, da spadajo med blago, kakršnega osrednje založbe zavržejo kot nekurantno. Bolj bi veljalo, da so to knjige alternativnih programov. Poglavje zase pa so cene teh knjig, pa naj jih stiskajo državni ali zasebni založniki. Ker ni subvencij ali pa so subvencije in druge oblike družbene pomoči prepičle, so knjige drage, dražje pa so tudi zato, ker izhajajo v nizkih nakladah, najčešče v manj kot 1000 izvodih. Slovensko govoreče in pišoče območje je kot knjižni trg premajhno, da bi preneslo kaj več. Redke izjeme, ko postane knjiga uspešnica in doživi več zaporednih ponatisov — to pa seveda lahko bistveno zniža ceno posameznemu izvodu — splošnega vtisa o nezavidljivem položaju slovenske knjige pač ne morejo izbojšati. Spričo splošne draginje si človek čedalje teže privošči nakup knjige, še posebej drage. Zato bo tudi 12. dolenjski knjižni sejem bolj paša za oči, informacija o tem, kaj vse je izšlo, kot pa možnost za obogatitev domačih knjižnih polic z novostmi. In ker bo tako. si prireditelji ne morejo obetati kakšnega omembe vrednega finančnega iztržka. I. ZORAN Nagrada tudi v Kostanjevico Za kvalitetna dela na razstavi Likovni svet otrok ŠOŠTANJ Pred dnevi so na tukajšnji osnovni šoli, ki nosi ime pesnika Kajuha, odprli že 21. republiško razstavo Likovni svet otrok. Letos je razstava pod geslom Turizem smo ljudje, razstavljajo pa učenci iz 89 osnovnih šol, tudi iz šol s slovenskim učnim jezikom iz Italije in Madžarske. Za najboljše prispevke so podelili pet enakovrednih nagrad. Med nagrajenimi so tudi učenci iz Kostanjevice in njihov likovni pedagog akademski slikar Jože Marinč. V utemeljitvi za podelitev nagrade, ki jo je v imenu žirije prebral akademski slikar in predavatelj na pedagoški fakulteti v Mariboru prof. Peter Krivec, je zapisano: »Ni slučajno, daje OŠ Jožeta Gorjupa med izbranimi nagrajenci. Kostanjevica, simpatična slovenska in mednarodna likovna zakladnica, emocionalno zavezuje likovne vzgojitelje in pedagoge tega kraja, šolo pa še posebej. Da seje na likovnovzgojnem področju v šoli nanovo premaknilo, smo letos opazili. Dobro usmerjeni likovni čut mladega likovnega pedagoga je pokazal prepričljivo kvaliteto. Cenimo Marin-čevo previdno in enostavno likovno analizo risal oziroma pri nas že udomačenih flomastrov. Tematika je motorično pogojena in sproščena v usmerjeno oblikovanje slikarsko dekorativnih rešitev.« VIKTOR KOJC PESNIŠKI VEČER V PODPORO SVOBODI IN DEMOKRACIJI NOVO MESTO - V torek, 16. maja, ob 19. uri bo v klubskih prostorih tukajšnjega Doma kulture odprt literarni večer v podporo svobodi in demokraciji. Svoja dela bodo brali pesniki iz Novega mesta. Vabljeni! Pridobitev V Črnomlju odprli galerijo Miniart — Prvi razstavljalec je Jože ________Vrščaj ČRNOMELJ — Črnomelj je dobil prvo namensko likovno razstavišče. To je galerija Miniart v bivšem prostoru Integralove turistične poslovalnice na Kolodvorski cesti 37, pri Oblakovih. Zamisel zanjo je dal Silvester Mihelčič, odprli pa so jo v soboto, 6. maja, dopoldne. Hkrati so odprli tudi prvo razstavo v Miniartu. S svojimi kockastimi skulpturami se belokranjskim ljubiteljem likovne umetnosti predstavlja črnomaljski rojak, akademski kipar Jože Vrščaj, ki je med prvimi podprl Mihelčičevo zamisel in pomagal s svetovanjem pri ureditvi galerije Miniart Vrščaj razstavlja dela, nastala v zadnjem desetletju. Na ogled bodo do 20. maja. Galerija Miniart je lepa kulturna pridobitev za Črnomelj, ki ravno ne obiluje s prostori, primernimi za likovne razstave. Mogli bi celo reči, da je bilo zdaj likovno življenje v Črnomlju prav zalo slabo razvito, ker niso imeli ustreznega razstavišča. Nekaj razstav so pripravili v avlah kulturnega doma in šol, to pa je bilo tudi skoraj vse, kar so ponudili prebivalcem na ogled. Prenova cerkve sv. Duha, kjer naj bi se dogajale likovne in druge kulturne prireditve. pa se ne in ne posreči, čeprav govorijo o njej in ji dajejo moralno podporo že vrsto let. Sele zadnje čase so, kot je slišati, vzela stvar v roke tako, da se resno dela na preureditvi. Preden pa bo lahko kuj v tej cerkvi, bo moralo preteči še precej Lahinje pod črnomaljskim I. ZORAN Že 7. topliški knjižni sejem Danes bo na njem pesnik T. Pavček podelil bralne značke DOLENJSKE TOPLICE— Topli-čani so /vesti tradiciji in so v sodelovanju / Mladinsko knjigo iz Novega mesta pripravili že svoj 7. knjižni sejem. Kakor vsa zadnja leta. je sejem tudi tokrat v viteški dvorani tukajšnjega zdravilišča. kjer so vse razstavljene knjige (izbor novitet slovenskih založb) naprodaj Topliški knjižni sejem so odprli v ponedeljek. 8. maja. Danes, v četrtek, 11 maja. zadnji dan sejma, bo v viteški dvorani osrednja prireditev. Ob 15. uri ho pesnik Tone Pavček, dolenjski rojak, posebni gost sejma, podelil učencem osnov nih šol Baza 20 v Dolenjskih Toplicah in na Prevolah Zupančičeve bralne značke in priznanja. Učencem, ki so vseh osem let uspešno tekmovali /a bralno značko, bo Pavček izročil tudi lepe knjižne nagrade. Nagrade pa bodo dobili tudi učitelji najprizadevnejši mentorji bralne značke. Peli so na Koroškem Otroški in mladinski zborjtrebanjske glasbene šole gostoval v Celovcu in Škocjanu pri Velikovcu TREBNJE Mladi trebanjski pevci so bili pred prvomajskim praznikom pravi mali poslanci slovenskega otroškega petja. V petek, 28. aprila, sta namreč otroški in mladinski pevski zbor tukajšnje glasbene šole pod vodstvom Tatjane Mihelčič gostovala na avstrijskem Koroškem. Dopoldne sta zbora nastopila za dijake slovenske gimnazije v Celovcu, popoldne pa še za mladino in odrasle v Škocjanu pri Velikovcu. Oba koncerta je povezovala Zvonka I alkner. klav irsko spremljavo pa je odlično opravila Damjana Zupan. Zbora trebanjske glasbene šole sta na Koroškem izvajala dela tamkajšnje otroške in mladinske pesnice ter skladateljice Lenčke Kupper, pianistka Damjana Zupan pa igrala klavirske priredbe pesmi Kupperjeve, ki jih je napisal skladatelj Šlavko Mihelčič. Koncertov sla se udeležila tudi oba skladatelja Sicer so mladi pevci pod vodstvom Tatjane Mihelčič na gostovanju onkraj Karavank v bistvu le ponovili program koncerta, s katerim so se dobra dva meseca prej predstavili domačemu občin- stvu v Trebnjem. Tudi trebanjski koncert sta poslušala Lenčka Kupper in Slavko Mihelčič. Na gostovanju v Celovcu in Škocjanu pri Velikovcu, ki gaje organizirala Krščanska kulturna zveza iz Celovca, so bili mladi trebanjski pevci prvič enotno oblečeni. Za njihova nova oblačila so poleg staršev prispevale sredstva delovne organizacije Tesnila. Novoles, Trimo in SOZ Unitehna. ZAVRNIL NAGRADO L.ll BI JANA Akademski slikar Emerik Bernard, ki je lani presenetil slovensko javnost z odlično m zelo odmevno razstavo svojih del. m hotel sprejeli Jakopičeve (republiške) nagrade za leto 1989, ki mu jo je dodelil odbor za podelitev pn Zvezi društev slovenskih likov nih umetnikov. Ker je bil Bernard edini dobitnik, je običajna podelitvena slovesnost kajpak odpadla (2073) 11. mala 1989 DOLENJSKI LIST pisma in odmevi NEPOZABNO SREČANJE GRADAC — Odbor gradaških upokojencev je ob prazniku OF organiziral izlet in družabno srečanje. Udeležence je pot vodila po partizanski magistrali v Kočevski Rog, od tam pa do Starega trga ob Kolpi in do Bistrice pri Črnomlju, kjer se je nepozabno družabno srečanje končalo. MARIJA NEMANIČ Naš gozd postaja smetišče Se bomo s tem prijaznih? Vse odvisno od nas samih — O čistilnih akcijah v Topliški dolini Onesnaževanje našega okolja, zlasti gozdov, z odpadki je še dolgo velik problem. Posledice tega nerazumnega početja pa se še naprej stopnjujejo. Gozdarji na žalost ugotavljamo, da postaja gozd smetišče modernega človeka. Zlasti velja vse to za vpadnice v gozd in gozdni rob v bližini naselij. Vse, kar nam ne služi več, se znajde tam. Po teh mestih je danes že prav nevarno hoditi brez čvrstega obuvala, kaj šele bos, saj vsak hip lahko stopiš na razbito steklenico in druge ostre odpadke. Steklovina je poleg plastike vsekakor najtrdovrat-nejši onesnaževalec. Papir in les strohnita, organski odpadki zgnijejo, železo vzame tja, steklo in razne plastične posode pa ostanejo za večne čase. Onesnaževanje je bilo zadnja leta tako intenzivno, da so razne očiščevalne akcije ob potokih in robovih gozda bolj malo zalegle. Razna krama, od dotrajanih hladilnikov in štedilnikov do karoserij avtomobilov, se je vedno na novo znašla v njih. Prav zdaj tudi mi gozdarji izvajamo svoj program novomeške občinske akcije »Olepšajmo svoje okolje 89«. Kakšna bosta naše okolje in gozd kot vir čistega zraka, kraj oddiha in rekreacije, je odvisno od nas samih. Priznati pa je treba, da so za neodgovorno obnašanje nekaterih onesnaževalcev krive tudi neurejene razmere v okolju, v katerem ljudje živijo, to je v posameznih krajevnih skupnostih. Najhuje seveda je tam, kjer ni organizirano odvažanje smeti niti ne določeno mesto, kamor bi lahko to, kar je odveč, odvrgli. Potem se pojavljajo divja smetišča, ki so ljudem sicer pri roki, a so lahko docela na nepravem mestu (v bližini vodozbirnih področij). Tak primer divjega smetišča je tisto ob cesti, ki vodi v Rog, nad vasjo Podhosta v krajevni skupnosti Dolenjske Toplice. Nanj so vozili ljudje smeti od blizu in daleč. Zastonj so bile vse prepovedi. Potem, ko so dobile Dolenjske Toplice smetnjake, seje to najprej poznalo v strugi Sušice, ki teče skozi naselje. Odkar je možno trgovcem vračati steklenice in je DINOS namestil pred trgovinami kontejnerje za steklovino, je tudi tega manj po hostah in v smetnjakih. Za vsa odlagališča je značilno, da se na njih znajdejo prav vseh vrst odpadki. Pa bi bilo možno omet, ostanke opeke navoziti na kakšno vaško pot, papir in žagovino pokuriti doma, čisto zemljo nasuti na drugih, celo koristnih mestih. Razne kovinske odpadke Dinos celo odkupuje. Odkar učenci osnovne šole Baza 20 v našem kraju organizirajo dvakrat na leto zbiranje starega železja, je tudi manj odsluženih štedilnikov in podobne tehnike v gozdovih. Krajani vedo, kdaj in kje lahko odložijo večje predmete. Zbiralna mesta so za krajši čas tik ob cestah, vsem na očeh. Vsi vedo, za kaj gre, zato to nikogar ne moti. Naša mladina pa za to iztrži celo nekaj denarja. V vasi Podturn sta bila dolgo časa le dva velika kontejnerja za smeti. Eden od njiju je stal pri upravi TOZD Gozdarstvo Podturn. Vanj so pridno nosili tudi stanovalci bližnjih hiš. Problem pa ni bil v tem, da smo ga zato morali na naše stroške prepogosto prazniti, v njem so se znašli vsi mogoči odpadki, komunalno podjetje pa je grozilo, da bo ukinilo odvoz, če ne bomo odpadkov sortirali. K sreči so se tudi izven središča krajevne skupnosti sedaj pojavili mali kontejnerji na koleščkih. Po nekaj hiš ima enega skupnega. Zanimivo pa je nekaj: nihče ga noče ravno pri svojih vratih. In tako so se znašli ti nezaželjenci običajno tik ob cestah, čim dlje od hiš. Za sedaj, ko so še novi, nikogar ne bodejo v oči. Ne bi bil rad prevelik optimist, toda verjetno se bodo ti ukrepi poznali tudi na bolj čistem okolju. Kdo pa bi nosil ali vozil smeti in večjo ropotijo daleč v gozd in se bal, da ga pri tem celo, zalotijo, če jih lahko da v smetnjak ali odloži na dogovoijenem mestu. S tem prispevkom sem želel povedati, da je z golo prepovedjo premalo storjeno za to, da bi ostali naši gozdovi in neposredno okolje čisti. Res je, da organiziran odvoz smeti nekaj stane, toda le tako si lahko obetamo uspeh, vsaj pri navedenih oblikah onesnaževanja. Seveda je še cela vrsta drugih onesnaževalcev, na primer izletniki. Pri urejenih razmerah pa bi proti onesnaževalcem morali veliko strožje ukrepati, z višjimi kaznimi, saj gre za kaznivo dejanje. Nadzor nad čistim okoljem naj ne bo dolžnost in naloga samo gozdarjev ter lastnikov zemljišč, ampak vseh občanov! Vsaka solidarnost s storilci pri njihovem odkrivanju je popolnoma zgrešena. Čisto okolje je ogledalo človekove kulture in njegovega odnosa do drugih. SLAVKO KLANČIČAR DAN KOSTANJEVIŠKE ŠOLE — Osnovna šola Jožeta Goijupa je v petek pripravila tradicionalni dan šole. Dopoldne so se pokazali mladi likovniki na 4, pionirskem extemporu, popoldne pa so v kostanjeviškem samostanu izpeljali nadvse obiskan živžav. Zanj so učenci sami pripravili vrsto glasbenih, zabavnih in drugih točk, zvečer pa sta v grajski cerkvi nastopila kostanjeviški oktet in kitarist Dušan Pavlenič iz Novega mesta. Na sliki: mladi in starejši so se še najbolj nasmejali pri gledanju odlomka iz igre Moj oče socialistični kulak. (Foto: J. Pavlin) Džoni se ni več oglasil Zgodbe, ki jih piše življenje — Odlomljeno letalsko krilo pilotu odsekalo nogo — V Semiču Leta 1944 je pri Bukovčevih v Semiču več mesecev živel angleški pilot Džoni, ki smo ga poznali vsi Semičani in smo ga imeli za svojega. Bil je brez noge. Domača hči Mirna mu je kuhala, prala in ga negovala. Nesreča je pilota Džonija doletela, ko se je z bombnikom vračal iznad Nemčije in so mu nad Avstrijo zadeli letalo. K sreči je imel — kakor vsi angleški in ameriški piloti — na »Šimi robčku«, ki ga je imel v malem žepku, narisan zemljevid Evrope s posebno poudarjeno Jugoslavijo in navodilom, naj v primeru poškodbe letala pilot poskuša pristati na jugoslovanskem ozemlju, kjer imajo oblast Titovi partizani. Tako je Džoni pogledal ta zemljeid na robčku, preletel avstrijsko-jugoslovansko mejo in odskočil s padalom iz letala. Imel pa je smolo: ravno tisti trenutek, ko je sko- 9« M. IJtael/TUAjboo' tujto, ŽIVLJENJE NA ŠOLI April je pri nas na šoli kar zabaven. Imeli smo očiščevalno akcijo v krajevni skupnosti, kamor smo povabili tudi krajane. Ti se niso zmenili za nas, zato smo se morali sami bolj potruditi. Ob zadnji redovalni konferenci je bilo negativno ocenjenih 22 odstotkov učencev. Naš novinarski krožek sije s svojim delom zaslužil obisk v Dolenjskem listu. 7. in 8. razredi so si ogledali v Domu kulture mariborske lutkarje. Imeli smo obrambni dan, na katerem smo iskali delovne točke, reševali naloge in nazadnje doživeli pravi partizanski miting s pasuljem v menažkah. Naši tekmovalci v matematiki, fiziki, tehniki in v veseli šoli so pobrali kar nekaj prvih mest. Zdaj vsi držimo pesti za dobre uvrstitve na republiških tekmovanjih. MITJA MEDIC, 7. b OŠ XII. SNOUB Novo mesto PAVČEK PRI NAS Učenci naše šole smo kar nekaj mesecev prebirali knjige za bralno značko. Na podelitev smo povabili pesnika Toneta Pavčka. Kulturni pogram smo obogatili z njegovimi pesmicami, popestril pa gaje tudi pesnik sam. Najbolj marljivi so bili učenci nižje stopnje, ki so tekmovali za cicibanovo in Kajuhovo bralno značko. Značke in diplome nam je podelil pesnik. Bilje prijeten sogovornik in je rad odgovarjal na naša vprašanja. DAMJANA KROŠELJ, 6. a OŠ Boštanj ZADNJI DISKO V METLIKI — Od 2. maja v bivšem metliškem kinu ni več diska. Tudi če la stavba, s katero upravlja metliška stanovanjska skupnost, po novem ne bi pripadla Slovenskemu gasibkemu muzeju, se v njenih prostorih mladi po vroči noči s I. na 2. maj ne hi mogli več zabavati. To noč je v dbku igral ansambel Let 3 z Reke. Do izteka prvega majskega dne je ta let menda potekal normalno, po polnoči pa je strmoglavil. Skupina pijanih metliških mladincev je namreč temeljito demolirala disko. Glede na razdejanje bi človek sodil, da so imeli veliko težkega dela, vendar so ga opravili vestno in z veliko vnemo, lahko bi rekli požrtvovalno in seveda prostovoljno. Včasih so bila v tej stavbi celo okna, vrata, ploščice, umivalnik, straniščna školjka, pboar in še kaj, česar se po prazniku dela ne da več točno identificirati. Mrtvih na srečo ni bilo, gmotna škoda pa je velika in posebna komisija jo še ugotavlja. Morda si bodo pri poravnavi lahko kaj pomagali s čekovno knjižico, ki jo je nekdo s podpisanimi čeki (dva čitljiva podpba) skrbno pusti! na bivši okenski polici pod ostankom nekdanje vodovodne pipe. Metliški disko se bo preselil v druge prostore, karje bilo urejeno že pred garaško prostovoljno nočno akcijo. Za preselitev je Gasilska zveza Slovenije metliškim mladincem obljubila 20 milijonov dinarjev. Želimo srečne naslednje leta. (Besedilu in foto: A. B.) čil, se je odlomilo letalsko krilo in mu odsekalo nogo nekoliko nad kolenom. Tako je priletel na tla brez noge. Kmečke ženske, ki so ga našle, so bile dovolj prisebne, da so mu skušale takoj pomagati. Hitro so poiskale partizane, ki so ga takoj odpeljali v partizansko bolnico. Ko si je tam malo opomogel, so ga poslali v rekonvalescenco v Semič in tako je prišel v Bukovčevo hišo. V njej je bila pred vojno gostilna in mesarija, med vojno, po italijanski kapitulaciji, pa tudi kuhinja za prehodne ranjence. Kuhinjo je vodila najstarejša hči Fančka, kije imela vedno pripravljeno jed, saj so vsakodnevno vozili ranjence preko Semiča v bolnice v Žumberak. POUČEN OBISK V DOLENJSKEM LISTU V četrtek, 13. aprila, smo obiskali uredništvo Dolenjskega lista. S pismom smo se že prej najavili, tako da je odgovorni urednik Marjan Legan imel dovolj časa za nas. Izvedeli smo marsikaj zanimivega o Dolenjskem listu in o novinarskem delu nasploh. Pravijo, daje tako delo težko, a če ga opravljaš z dušo in telesom, potem gre. Mislim, daje takšnih novinarjev v Dolenjskem listu kar nekaj. MATEJA BERLAN OŠ XII. SNOUB Novo mesto V Semiču je bilo takrat sicer zelo veliko zavezniških pilotov, ki so stanovali pri Jakobu Kambiču in tam čakali, da jih bodo s Krasinca z letali prepeljali v baze v Italiji. Včasih je Džoni s pomočjo tovarišev po eni nogi priskakal na Krč, kjer smo imeli gostilno. Ko so prihajali k nam piloti, ki se jih je včasih nabralo tudi po 40, sem opazil, da se med seboj ne »obrajtajo« preveč. Džoni je razlagal, da so Amerikanci »hohštaplerji«. Res so se obnašali bolj nastopaško in bolj kavbojsko. Bog ve, če še živi tisti Džoni, mladenič zelo bledega in milega obraza. Bukovčevim se po vojni ni več oglasil, tako da je Mirna rahlo užaljena. F. DERGANC Sporočilo pododbora Kolegij pododbora za varstvo človekovih pravic Dolenjske in Bele krajine se je v ponedeljek, 8. maja 1989, udeležil razširjene javne seje predsedstva RK ZSMS, novo ustanovljenih zvez in organizacij v Ljubljani, podpira na seji podano IZJAVO ter jo na tem mestu posreduje dolenjski javnosti v celoti. IZJAVA Leto dni po aretaciji Janeza Janše in Ivana Borštnerja je državna oblast izvršila sodbo vojaškega sodišča v Ljubljani zoper Janeza Janšo in je pred tem, da izvrši tudi sodbo zoper Ivana Borštnerja, Davida Tasiča in Francija Zavrla. Povsem so bile ignorirane vse očitane kršitve zakonitosti, ki so postopek pred vojaškim sodiščem spremenile v sodno farso. Slovenska demokratična javnost je aretacijo, prebkovalni in sodni postopek, sodbo in njeno izvršitev spoznala kot grob napad na temeljne človekove in državljanske pravice in svoboščine. Zato seje odločno postavila zanje in proti izrabljanju prava za sredstvo političnih obračunov, ki so v bbtvu uperjeni proti svobodi in suverenosti državljanov in SR Slovenije. V prvi vrsti imamo pred očmi skrb za štiri ljudi Ker gre najprej za konkretne. ljudi, zahtevamo od republiškega sekretariata za pravosodje, da prvo skrb posve-. ti zdravju in življenju obsojenih ter tako ublaži nedopustno in neodgovorno ignoranco sodnikov, ko gre za zdravje Janeza Janše. Zahtevamo tudi da se posledice te sramotne in nezakonite sodbe vsaj delno omilijo tako, da se obsojenim omogoči najugodnejši režim prestajanja kazni v Sloveniji Podpiramo prizadevanja skupščine SRS in drugih organov in organiazcij za pomilostitev četverice. Ogorčeni nad to sodno farso in ker bi radi mnogi to dejstvo predstavili kot epilog normalnega sodnega postopka in nad njim dvignili roke, slovenska demokratična javnost, Odbor za varstvo človekovih pravic, Društvo slovenskih pisateljev, MK ZSMS Ljubljana. RK ZSM Slovenije, Slovenska demokratična zveza, Socialdemokratska zveza Slovenije, Slovenska kmečka zveza, Slovensko krščansko socialno gibanje, UK ZSMS Ljubljana, Zveza slovenske kmečke mladine, Klub 89, Odbor za zaščito človekovih pravic na Kosovu in drugi protestirajo in zahtevajo: 1. Zahtevamo, da zvezno sodišče pol lem po pravnomočnosti končno vendarle že obravnava zahtevo za izreden preizkus pravnomočne sodbe ljubljanskega vojaškega sodišča. 2. Zahtevamo, da se proces obnovi Zahtevo utemeljujemo z očitnimi kršitvami kazenske zakonodaje, še zlasti s škandalozno obsodbo Janše za nestoijelk) dejanje in s prav mko škandaloznim neupoštevanjem Borštnerjevih demokratičnih in patriotičnih motivo v za storjeno dejanje. To vse govori o političnem ozadju procesa, karje podkrepljeno tudi s stališči iz pra vnih ekspertiz in z mnenji zakonodajnih in političnih organov, političnih organizacij, društev in Odbora za varstvo človekovih pravic. 3. Od skupščine SR Slovenije zahtevamo, da pospeši delo skupine delegatov za proučitev okoliščin in posledic sodnega procesa in da skladno z ugotovitvami, stališči in sklepi, ki izhajajo iz informacije o dosedanjem delu te skupine, kon-sekventvo ukrepa. To zahtevo naslavljamo tudi na druge pristojne državne organe SR Slovenije in SFR Jugoslavije in napredsmvnikepolitičnih organizacij. To velja tudi za vprašanje usmvnosti in zakonitosti vojaškega dokumenm št 5044-3- 4. Pričakujemo, da bo predsedstvo SR Slovenije izvršilo obveznosti, ki sijihje samo zadalo na seji 14. julija 1988, še posebej pa sklep o pripravi celovite, poglobljene in kritične, pravno-strokovne in politične analize, ki bo odgovorila na vprašanje o zakonitosti postopka z vidika pra vic obtoženih. Isto pričakujemo tudi od tistih predstavnikov političnih organizacij v Sloveniji, ki so večkrat7flWI° j?' gotavljali, da bodo povedali jasno besedo o zakonitosti procesa, ko bo sodba pravnomočna, pa tega po pol lem še niso storili 5. Zahtevamo, da slovenske politične organizacije in organi oblasti storijo vse za popolno zakonsko in sistemsko omejitev poseganja vojske v civilno in politično življenje družbe, da zagotovijo javen nadzor nad delom mjnih policijskih in vojaških varnostnih služb in neodvisnost sodstva. Uveljavitev teh zahtev je možna le s spremembo usmv SRS in SFRJ in s spremembo kazenske zakonodaje, le spremembe morajo v prvi vrsti zagomvljati spoštovanje temeljnih človekovih pravic. .. 6. Odbor za varstvo človekovih pravic nam je danes bolj potreben kot kdajkoli prej. Z njim si bomo še naprej prizadevali za spoštovanje in varovanje temeljnih človekovih pravic. Odbor naj vso svojo dejavnost namenja izpeljavi petih ustanovitvenih nalog, prizadevanjem za obnovo procesa, pojasnjevanju okoliščin in posledic tega sodnega procesa in skrbi za zdravje in življenje štirih ljudi 7. Na koncu najostreje protestiramo proti prepovedi ljubljanskega in drugih protestnih zborovanj v podporo četverice, proti ideološko političnemu utemeljevanju prepovedi in proti temu. da se tem zborovanjem podtikajo drugi politični nameni. Ta ukrep uvaja logiko izrednih razmer. hi n, k bi \bl Uj \h N- J V Miza polna, medicink pa ni bilo 'ni pri ______________________________________________________________________________________________________________________■'j slu Akcija »Dolenje prijatlja vabi« je nekaterim lastnikom zidanic nekaj prinesla, To-________________________netu Birtu pa je veliko odnesla — Prijatelj pa tak!__________________________________________________prj Sobota je bila deževen in turoben dan. pounos s piškoti, drugi kozarčke, tretji*1' jj^ Stalno je moral pred dežjem umikati ’—l'" :—1-------'"'h tl,ar0' ® omizje iz plohov. Z nočjo so se hribu pričele približevati luči. V petih avtomobilih je sedelo devetnajst ljudi. Med njimi sta bi- V soboto in nedeljo pred 1. majem je bilo v organizaciji turističnega društva Otočec—Šmarješke Toplice odprtih trideset zidanic na Trški gori, Vinjem vrhu in Mevcah nad Šmarjeto. Slabo vreme je v veliki meri prispevalo, daje precej zidanic ostalo le odprtih, »prijateljev« pa ni bilo. Odprto je imel tudi Tone Birt, ki je že nekaj let nadvse ponosen na svojo zidanico. Pridela vedno izvrstno pijačo, zanjo dobiva nagrade in priznanja. Vse v njegovi zidanici je kar preveč »fino« za navadne obiskovalce, zato je sprva nasprotoval, da bi omenjena dneva odprl vrata svojega »svetišča«, in si je vzel čas za premislek. Komisija je na to pozabila in ga vtaknila v seznam »odprtih«. Povabili so ga na sestanek, in ko je videl, da je stvar dobro pripravljena, je pristal, saj je že videl pred seboj polno gostov in denarja. »Pa občini ne bo treba nič odcurniti,« so rekli. V petek zjutraj je med časopisi v nabiralniku našel tudi drobno pisemce in kot vedno je najprej pogledal na žig. Prišlo je iz Zagreba in bilo je poslano pod nujno. Ko ga je odprl, kar ni mogel verjeti: turistična agencija Maior je prav njegovo zidanico izbrala za svojo skupino štiridesetih medicinskih sester — instrumentark. Na koncu je pisalo: »Molimo da obezbe-ditc kako sledi iz ponude dolenjski cviček, kmečku kuhinju, kruh, poticu... i da naš avtobus sa našom oznakom pričekate na parkingu u nedelju, 30. aprila u 11. časova prije podne.« Tone Birt je vse skupaj v miru še enkrat prebral in nato zavrtel telefon ter vprašal v Zagreb, če morda poznajo takšno agencijo, saj seje želel nekoliko pogovoriti z vodjem potovanja glede ponudbe. Zagrebški turistični delavci niso rekli ne, pa tudi ne da, v tolažbo so povedali le to, da je tam najmanj petdeset privatnih turističnih agencij, katerih ne poznajo in ne sodelujejo z njimi. Tu seje potem končalo. Tone Birt je vso zadevo zaupal še predsedniku akcije, ta je povedal drugim in nevoščljivost je pričela vreti. Da ne bi bilo kakšne zamere, je Birt za soboto odstopil vse skupine drugim, sam pa je vseeno odšel v zidanico in čakal, morda se bo kdo le priklatil. Z njim se je za dva dni odpeljala tudi njegova mati. vešča kuharica. Dva dni je pekla in dišalo je po svežem kruhu, poticah in piškotih. Skočil je tudi k mesarju po klobase, krače, šunko in ostale mesnate dobrote. Priprave so bile res temeljite, oskrbel seje tudi z glasbenimi kasetami, ki naj bi ustrezale medicinkam, harmoniko in kitaro pa zna sam sukati toliko, da mu za to ni bilo potrebno delati stroške / najemanjem glasbenika. la tudi Tonetova brata; eden od njiju je prav to soboto slavil rojstni dan. Ze je vovko, četrti je imel v rokah kitaro. JU, podar pa je čakal s harmoniko. Preostat' j je so se odkašljevati, da bi bilo n)1® o; ^ petje čim manj podobno kruljenju. . so k vsakemu avtobusu, pri nekem bj|e 1 razmišljal o dvojnem zaslužku pa tudi o tem, kje bo dobil še vina in hrane za jutrišnji »veliki medicinski finale«. Lažje seje počutil, ko je videl, da imajo obiskovalci hrano s seboj. Veselje je trajalo do jutranjih ur in Tone je vseskozi pazil, da iz shrambe ni prav nič odšlo na mize, vsem pa je tudi zaupal o jutrišnji »delegaciji«. Ob tem se je vnelo nekaj prepirčkov o tem, kako bo jutri avtobus poln »bab« pripeljal v te kraje po ozki cesti. Osem možakarjev je po dežju in mrazu odšlo v dolino in si podrobno ogledalo hribovsko cesto. Na poti domov so sklenili, da jutri vsi pričakajo medicinke. V nedeljo se ni splačalo spati. Potem ko so možje že v jutranjih urah prišli iz kopalnice v svežem perilu in neobičajno na-dišavljeni, so njihove žene že vedele, kakšne namere imajo. »Ob štiridesetih medicinkah se bo našla tudi kakšna zame,« je vsak razmišljal, zaloputnil vrata pred ženo in sedel v avtomobil. Na dogovorjenem parkirišču je biki natanko ob 11. uri v nedeljo vse pripravljeno za sprejem. Eden je držal mškem so skorajda že zaigrali, a so j rad osivele Nemke 'le nekoliko prestare pre »višju školu instrumentarki«. Ko J® '0c ura okoli, so prvič glasno vprašali: “*/jloil e m kdo nateenil?« In ve • 'Z 1 kaj pa, če le m kdo nategnil?« In ve“‘"| 'z 1 bolj je postajalo jasno, da je bilo to r s- [Ctl Tone in prijatelji so se prijeli za 8* '■at žep in se odpeljali v nekatere odprte " 'ep niče. Še prej so telefonirali svojim zen ^ da naj bodo kar brez skrbi. Da zamet . ju, bi bila prevelika, so jjh povabili v Bnt. ^ zidanico. »Medicinska roba« je P°Jj3oih kopnela, in ko so prišli Tonetovi pnj*^' r^ z obhoda, seje pravo veselje spet P'» jjj^g V jutranjih urah, pred prvim majem'.L Vn, Tone dokončno nehal upati na mvazJ ^ medicink. iiMi' Po< Dragan Stojevič, vodič skupine 12 » . ■ ior turist iz Zagreba, ki seje P°dp'^nfj. , vljudnem pismu, je bil Tonetov dobe p i - ■ —- - — -»— v£IJ*** "4 jatelj. Potegavščina je samo Toneta vc j . -skoraj 2 milijona dinarjev, da • stroškov, ki sojih imeli ostali deluj^ Jt čakajoči, niti ne zapišemo. Vsaka šola kg kaj stane, tudi prva akcija »Dolenje P jj-0J“el Ija vabi« je nekaterim nekaj prinesla. . ^spr pa veliko odnesla. Pa brez zan^^ette Srečanje z njo je bilo prisrčno in kratkočasno. Pisateljici želimo ob 75-I^l,^>|j> h,1(‘ Kupona, foto: Jernej Jazbec, OS Katja Rupena) * S od četrtka do četrtka• od četrtka do četrtka*od četrtka do četrtka • od četrtka do četrtka L—■—..- ________._____________22____■_______ brezposelni tudi z visoko izobrazbo Črnomaljska občina je edina na Dolenj-ki v letošnjem letu načrtuje povečeva-^ zaposlovanja, in sicer za 0,7 odst. Vse '‘stale občine pa bodo, nekatere bolj, druge zmanjševale zaposlovanje. Tako se v re8iji že sedaj boje, kam s približno tretjino 'rtdih ki bodo čez dober mesec zaključili šo-Jtje. Se približno tri leta nazajje bila na Dobskem ponudba delovnih mest izenačena s vpraševanjem, danes se za eno prazno me-tja zanimajo v povprečju po štirje ljudje. V 2°veniji je večje povpraševanje po delovnih I pstih kot na Dolenjskem le še v murskoso-r^i regiji. j fodatek, da se bo zaposlovanje v črno-' "trtljski občini letos povečalo, je razveseljiv osti za iiste, ki so doslej zaman iskali službo ^ Pa se nameravajo zaposliti v prihodnjih "tešečih. Vpreteklem letu se je namreč število I ‘Jtoslenih delavcev v občini zmanjšalo za pol ‘ttstoika, občutneje pa prav v zasebnem sek-' — skoraj za 7 odst. — čeprav naj bi bilo Pravzasebništvo eden pomembnejših izhodov | krize. Ta podatek pa je le eden od šte-taih, ki pokažejo, da kljub povečanemu za-fjo vanju v črnomaljski občini na tem pod-; °cju ni »e tako rožnato, kot je morda videti na Prvipogled. * ^ Ionskem letu je bilo na skupnosti za Poslovanje v občini prijavljenih po-160 ljudi, kar je za polovico več Poprej, konec marca letos pa jih ! 220. Zaskrbljujoče je, da je kar i tiJc nPh popolnoma nezaposljivih, op-miznta pa ne vliva niti podatek, da išče lti’ ki ne vzdržijo nobene resnejše presoje' ; dr ttevi -Janšo pa so v petek, 5. maja, v sosjEv i dopoldanskih urah miličniki pred >tn'^°jod , m kliničnim centrom aretirali in ta- l0v^s^dli na prestajanje zaporne kazni v KPD ekf MPri Mirni- ne-biia Vlnar ln fotoreporter Dolenjskega lista sva bip ra^ ,ar®di zastoja na avto cesti, kije nasial za-; 7< Pren, Ude Prornetne nesreče, le za nekaj minut bH1 bQu°vnp’ da bi bila priči privedbe Janše izl 'en Va, ffli D^itniija - “jevoredu, ki vodi do Doba. sva srečala dnl iz i j 1 kombi, v katerem so Janšo pripeljali S' tenu, Jane ‘n sc je takrat že vračal. Kmalu za-idnj'1 Va J*3 * * * *«» Dob prišla še predstavnik Odbora za j#!^Dnrt° cl°vekovih pravic Bojan Fink in foto-'al1f *anrr.^r Nadine Tone Stojko. Vsi štirje smo Jožeta 'f Pogovor z upravnikom KPD Dob P'; ^ Jevnikarjem in ta nas je s svojim po-^C2 k°m. -Janezom Zajcem takoj in brez i, . rektno°Vanja sPrejel- V daljšem in nadvse ko-i j^nei/??-80™™ sta ■*evn'kar in Zajc brez ka-i7iip vPrau • 1 sprenevedanja odgovorila na vsa Hani t!?3 Predstavnika Odbora in ostalih in Ma' tosebn'em onaogočila pogovor tudi z Janšo v 1 d 'fraje *’Za t0 namenjeni sobi zunaj kaznilniške ijaljj Ha ^Prašanje, ali so glede Janše dobili kakš-jgih, ne y jpbna navodila, je Jevnikar odgovoril, da -i'"Letih nJ*P J-?°b je okoli 440 zapornikov, ki so v f ska v 1^delkih, treh zaprtih, v oddelku Sloven->J?l';delk„ Li Pohaja v odprtega, in v odprtem od-i sPfeieT*otemež. »Nekaj dni bo Janša prebil v rf.| enee, °ddelku, potem pa bo razporejen v 1 ,likar °ddelkov,« je povedal upravnik Jev- " im ap°rn'^’ Pr'de na prestajanje kazni jev v .a Ve^je možnosti za takojšnjo razporedi-«kljuf J”31 oddelek. Tudi če je priveden, pa ni b?.p()ren REKA vB0SN NERR,jEtE\ VONJ A M KUKAVICA DRŽ. ZAKlAD RMjjANO.' SEST SUROVEGA ANTRA-CENA a > LUKA V AiZlRU DL »LIŽNJ"' PfiAVOSLAVN. Dl/HOVNIK KDOR POKLICNO OPRAVLjA MASAŽO POKRIVALO ORGLAVEC BREZVETRJE KONFLIKT DElG TLAČANA nastreSje KEM SIMBOL ZA RADON AM SKLADA TELJEKSPE-RieroiAS- IZVRŠEVALEC URADNE NALOGE KANDIRAN POMARANČNI OLUPEK TRENJE VOJAK HOMERJEV EP jAP DRUŽABNA GRA GR ČRKA SRČNOST PRELW. POKLON VONJ Gl Stevnk Katastrofa nas je obšla za las 23. marca letos smo bili na pragu katastrofalnega trčenja z velikim asteroidom, _ ki pa je k sreči zdrvel mimo našega planeta — Kako bo prihodnjič?_ Rje ste bili 23. marca letos? Na PJesu, doma pred televizorjem ali v petlji, morda na obisku pri prijate-Jjh. Kjer koli že, tisto noč ste bili zelo hzu velike katastrofe. Našemu planetu se je neopazno Približeval velikanski asteroid in k sreči švignil mimo. Tako blizu se «mlji v zadnjih 52 letih ni približal se noben večji asteroid, kaj šele takš-Pa gora, kot je bil ta. V premeru je mel poldrugi kilometer. In če bi ta nnita masa s hitrostjo 22 kilome-r°v na sekundo treščila na kopno P°vršino Zemlje, bi bilo prav tako, iot dabi na tistem mestu eksplodira-0 na tisoče hidrogenskih bomb. Če bi . eroid padel v morje, pa bi dvignil S«gantske valove, visoke nekaj sto [''etrov. Težko sije predstavljati strahote, ki bi jih povzročil, in silno uni-^"je, ki bi prizadejalo tisti predel ^veta, kamor bi asteroid padel. Slo-bi, denimo, izginili s sveta, kot R sreči seje vse dobro izteklo. In če Pogledamo z očmi navadnega Zem-jana, je vesoljska gora kamenja letela ■,?'no. mimo. Astronomom je sicer z tisoč kilometrov neznansko bli-vu,1.za nas, vsakdanje ljudi, pa kar dovolj daleč. Jah° blizu oziroma daleč je nadnje leta 1937 letel asteroid Her-es, ki pa je bil trikrat manjši. Asteroid nosi ime 1989FC po dogovorjenem mednarodnem astronom-h,>trn,sistemu /a označevanje teh ne-smi, tgig5 prvj gaje 0paz;j profesor L >Je na univerzi Severna Arizo-:„ Tlenrv Holt, vendar šele potem, ko asteroid že varno odletel mimo . "uje. Vesoljskega vsiljivca je opa-na posnetkih, narejenih s palomar-jg m optičnim teleskojx)m. Profesor .namreč ukvarja prav s sistematik''" raziskavami asteroidov, ki leti->n-V našega planeta in jim v n?.t,veniki pravijo tudi »čreda na ^emljim paši«. Holt je prepričan, da spada 1989FC med asteroide tipa Hermes, torej med velikane, nekateri strokovnjaki pa mu oporekajo in trdijo, da ima vsega 100 metrov premera. No, tudi takšen vesoljski malček, bi naredil precej škode, če bi treščil na Zemljo. Izkopal bi krater, ki bi meril okrog 2 kilometra v dolžino in nekaj sto metrov v globino. Torej kar dovolj, da bi zbrisal z obličja večje mesto. Če pa držijo Holtove ocene potem lahko govorimo ob morebitnem trku samo o katastrofi velikanskih razsežnosti. Razumljivo je zato zanimanje za oddivjalo nevarnost. Se bo 1989FC še vrnil k zemlji? Bo prihodnjič letel še bližje ali morda celo treščil v naš planet? Astronomi pravijo, da tudi asteroidi iz »Zemljine črede« krožijo kot naš rodni planet okrog Sonca, vendar pa je njihov čas nekoliko daljši — Sonce obkrožijo v 380 dneh. Po teh izračunih se bo zlovešči 1989FC ponovno srečal z Zemljo aprila prihodnjega leta. Vendar pa se ga ni treba bati. Letel bo v veliki oddaljenosti. Toda izračuni, ki temelje na Hol-tovih podatkih, kažejo, da nevarnost s tem ne bo odvrnjena. Asteroid se bo po 25 obkroženjih Sonca ponovno zelo približal Zemlji. Kako blizu in kako nevarno bo ponovno srečanje, ni mogoče napovedati. Trčenja planetov z asteroidi so v našem bližnjem vesolju nekaj povsem običajnega. Če bi na Zemlji ne delovale erozijske in druge sile, ki ves čas preoblikujejo njeno površje, bi bil naš planet prav tako posut s kraterji od trkov, kot so površja drugih planetov. Huda trčenja z velikimi asteroidi se v povprečju dogode enkrat na 100 tisoč let. To teoretično pomeni, da lahko pride do katastrofalnega trčenja že jutri ali pa čez 50.000 let. Zemlja pa se lahko sreča še z večjim asteroidom, kot je 1989FC. Astronomi poznajo nekaj orjaških aste- roidov, ki merijo v premeru 8 do 16 kilometrov. Trčenje s tako goro kamenja in železa bi bilo usodno za ves planet. Do katastrofalnih trčenj z njimi pa po izračunih pride le vsakih 10 do 100 milijonov let. Najverjetneje je prišlo do trčenja s takšnim nebesnim velikanom pred 65 milijoni let. Katastrofalni trk je povzročil izumrtje dinozavrov in številnih drugih živih organizmov na Zemlji. O trku pričajo geološke plasti, bogate z iridijem. Ta element je v zemeljski skorji zelo redek, veliko pa ga je prav v asteroidih. Trčenje z velikim asteroidom je neizbežno. Letos smo mu ušli, a enkrat bo prišlo do takšne naravne katastrofe. Zastavlja se seveda vprašanje, ali se je trčenju mogoče kako ogniti. Manjše asteroide in komete bi lahko še pred trkom uničili /.jedrskimi bombami, ki bi jih poslali proti njim. Moč jedrskih bomb bi manjša telesa spremenila v paro. Proti velikim asteroidom in kometom pa bi bile bombe najbrž brez prave moči. Kvečjemu bi jih razdrobile v manjše asteroide, ti pa bi potem bombardirali Zemljo in prav tako povzročili velikansko škodo in uničenja. Po mnenju nekaterih bi bilo bolj učinkovito, ko bi močne eksplozive uporabili tako, da bi z njihovo močjo samo spremenili smer asteroidov in jih tako odvrnili od trčenja z Zemljo. Toda morali bi ukrepati izredno hitro. Teoretično je na voljo en sam dan, kar pa je dandanes očitno veliko premalo za kakršen koli uspešen poseg. Tako nam zaenkrat os'ane kot edino orožje zoper katastrofalne trke / velikimi asteroidi le to. da nanje ne mislimo. MiM (Vir: Time) Dobro jutro! Računalnik preverja po telefonu, ali je vse v __________redu____________ Ljudje zvečine niso prav zadovoljni, ko ob telefonskem klicu zaslišijo kovinski glas računalnika ali glas z magnetofonskega zapisa, se pravi, ko naletijo na tako imenovane elektronske tajnice in podobne telefonske pripomočke. Stroj pač ne more zamenjati stika z živim človekom. Vendar so prav na osnovi takšnih naprav v mestu Osage v ameriški zvezni državi lovva prišli do zanimive domislice. Ker je v ZDA vse več starih ljudi, ki želijo, dokler je mogoče, ostati doma in ne marajo v domove za ostarele, potrebni pa so vsakodnevnega nadzorstva, so v Osageu za preverjanje uporabili računalnik. »Elektronski skrbnik« vsak dan dopoldne samodejno odvrti telefonske številke vseh ostarelih, ki so se vključili v ta način preverjanja, jim zaželi dobro jutro in počaka, da klicani odgovori ali da vsaj dvigne slušalko. Če se nihče ne oglasi, računalnik takoj sporoči policiji, ki se potem pozanima, ali je na naslovu, kjer se ni nihče oglasil, še vse v redu. Program je izdelal tamkajšnji računalniški amater Bruce Johnson. Doslej je po njegovi zaslugi že bilo rešeno eno življenje, življenja mnogih ostarelih pa tečejo bolj mirno in z nekaj manj skrbi. Bolj smo primitivni, kot bi želeli R CAVENDISH Če je bog ljubezni vsemogočen in vseveden, potem je tud; bog raka m epilepsije G B SHAW Avto na novih poteh V skrbi za čistejše okolje so pod drobnogled prišli tudi veliki smrduhi avtomobili — Obdobje čistejših goriv? Med hujšimi ekološkimi problemi, s katerimi se spopada razviti svet, nič manj pa tudi manj razviti, je onesnaževanje zraka z avtomobilskimi izpuhi. Kako nevaren je močan avtomobilski promet okolju, zdravju ljudi in ne nazadnje tudi umetnostnim spomenikom, je znano že lep čas, prav tako pa imajo tudi prizadevanja za rešitev tega problema dolgo brado. Poskuša se z uvajanjem neosvinčenega bencina, s katalizatorji, z uporabo manj škodljivih pogonskih goriv, z omejevanjem hitrosti, prepovedmi prometa v najbolj ogroženih predelih ipd. Toda še največ obljubljajo čistejša goriva in novi avtomobilski motorji. U[>oraba plina in alkohola namesto bencina in plinskega olja sicer ni novost, vendar se uporaba teh goriv ni razširila. Predvsem zato ne, ker ni v korist sedanji močni naftarski industriji in ker se avtomobilska industrija še ni odločneje preusmerila v proizvodnjo avtomobilov na pogon s čistejšimi gorivi. A kaže, da se bodo Dediči pa taki! Štirinožni, repati, državni in tudi nadzemeljski Večkrat lahko preberemo o čudakih, ki svoje imetje zapuščajo mačkam ali psom. Nekateri od štirinožcev so tako postali pravi bogataši, godi pa se jim kot v devetih mačjih ali pasjih nebesih. Toda nimajo samo psi in mačke take nezemeljske sreče. Novinar Tim Walker, ki seje nekoliko podrobneje pozanimal o čudaških ojiorokah, je odkril še bolj nenavadne stvari. Z bogato dediščino je Marie Lefevre obdarovala opice v živalskem vrtu v Devonu, in sicer jim je zapustila lepo vsoto funtov, ki je tale hip, ko to pišemo. vredna natanko 6,794.588 milijarde dinarjev (novih seveda; zakaj jim pravimo novi, pa je dandanes tudi že povsem jasno, saj se vsak dan obnovijo v svoji nevrednosti). Kaj je pokojna Le-fevrova imela z repatimi ujetniki v Devonu, nihče ne ve. Ernest Kelley iz Hampsirea ni preveč ljubil svojega brata. Zapustil mu je samo komplet zarjavelega vrtnarskega orodja, medtem ko je 917.269 milijonov dinarjev volil Sovjetski zvezi. Vse pa prekaša Ernest Figvveed, kije zapustil 443.347 milijonov dinarjev — Jezusu Kristusu. Kdor upa, da zapusti spomin v ženskem srcu, hoče zadržati odtis prstana na gladini tekoče vode. A. FRANCE Na svetu ni bolj zagrizenih sovražnikov, kakor sta si navdušenost in slovnica. I. C ANKAR stvari začele spreminjati. Na zahodu ZDA pripravljajo za prihodnja leta obsežne ekološke programe, v katerih so zapisane tudi besede o avtomobilih na čistejša goriva. Do leta 1993 naj bi v velikih mestih, kot je večmilijonski Los Angeles, vsi avtobusi, taksiji in najemniška vozila morali dosledno uporabljati čista goriva, sicer jim ne bo dovoljena vožnja. Enaka usoda bo do leta 2009 doletela tudi vsa zasebna vozila. Crpalkaiji bodo morali obveznojmeti na črpalkah tudi čista goriva. Čeprav stari avtomobili, sadanji bencinarji in naftarji, ne bodo prepovedani, pa se na avtomobilskem tržišču ne bo smel pojaviti nov avto z motorjem, ki bi ustvarjal nesprejemljive izpuhe. Najbrž so to res edine poti, da bi avtomobilsko industrijo prisilili k izdelavi ekološko primernejših vozil. Na nove čase se v velikih avtomobilskih tovarnah že pripravljajo. Ford in General motors sta že predstavila prototipe avtomobilov, ki jih poganjajo čistejša goriva, kot so metanol, plin in tako imenovane čiste mešanice. Izboljšali so tudi delovanje dosedanjih bencinskih motorjev, ki pri delovanju ustvarjajo čistejše izpušne pline. Nihče namreč ne prepoveduje bencinske motoije, le izpušni plini morajo biti v začrtanih mejah. Zakoni, kijih bodo uveljavili, govore samo o čistejših izpušnih plinih, kar pa ob ustrezni obdelavi in ustreznem avtomobilskem motorju bencina ne izriva iz konkurence. Vsekakor pa je bodočnost najbrž, na strani novih goriv. Udobna maska Novo delovno zaščitno sredstvo učinkovito in ___________udobno_____________ Vse od začetka industrijske revolucije so se ljudje pri delu v tovarnah srečevali z nevarnimi izpuhi in onesnaženim zrakom, zato delovne zaščitne maske spremljajo industrijsk' razvoj tako rekoč od samega začetka. Kljub dolgotrajnemu razvoju na tem področju pa dosedanje maske niso bi-ie povsem ustrezne, niso bile tisto »ta pravo«. Če so bile zares učinkovite, niso bile zaradi močnih filtrov in za-tesnitve prijetne za uporabo in so delavce ovirale pri opravilih, če pa so b -le udobne za nošenje, običajno niso bile dovolj učinkovita zaščita. Te probleme naj bi rešila nova delovna zaščitna maska, ki so jo pred kratkim začeli izdelovati v britanskem podjetju Racal Safety. Gre za zelo lahko masko z zaščitno čelado. Narejena je iz zelo lahke, a čvrste plastike, njena odlika pa je, da učinkovito zatesni obraz in ga zaščiti pred škodljivimi plini ter omogoča lahko vdihavanje prečiščenega zraka. Delavec namreč /.raka ne vdihava skozi filter, kar bi zahtevalo dodatni fizični napor, marveč miniaturen ventilator, kar bi zahtevalo dodatni fizični napor, marveč miniaturen ventilator, vgrajen v čelado, včrpava zrak preko filtra v masko in tako omogoča delavcu lahko in normalno dihanje. Zaradi tega je mogoče to zaščitno masko nositi precej dlje časa kot druga podobna zaščitna sredstva. Zanimanje za proizvod je precejšnje, saj ga bodo prihodnji mesec začeli prodajati v ZR Nemčiji in v ZDA. Morda se bo kakšen primerek znašel tudi pri nas. §uet i* številkah BORUT KOS.- v DEŽELI ISLAMSKE REVOLUCIJE SMRT m CESTAH □ 4'STRIIfi E GRČIJA □ ITALIJA ■ PORTUGALSKA □ STR! B &.IEDSKA S TURČIJA L________________________________________ Uraf prikazuje, kolikšen krvni davek jemljejo ceste. Pri nas niso le preobremenjene Rot drugje po svetu, marveč so poleg tega še neurejene m zastarele, kar ob slabih avtomobilih in balkanskem posluhu za red in disciplinarnost, ki bi na slabih cestah pač morala biti večja, po-n,aRa Matildi učinkovito zamahovati s koso. Graf kaže podatke Predvsem za naše sosede in oba evropska ekstrema, Švedsko in Tur-'Jo. Naša država je po obeh merilih, tako po številu smrtnih žrtev na fnijon avtomobilov kot po številu smrtnih žrtev na milijon prebival-cev v vrhu. Bolj krvave so le turške in portugalske ceste. Do poboja je prišlo, ko so iranski romarji v Meki demonstrirali proti ameriški politiki, policija pa je brez opozorila začela streljati v množico. Pobitih je bilo več deset ljudi, med njimi največ žensk in otrok. Kmalu se je na ulici prikazala množica ljudi s transparenti, megafoni ter zastavami. Približevala se je večjemu križišču, kjer naj bi bile demonstracije. Od drugod so prišle še druge skupine demonstrantov. Vsaka skupina je imela svojega govorca, ki je spodbujal množico h klicanju gesel. Kmalu je nastala prava zmešnjava, tako da se ni dalo ničesar več razločili. Na improviziran oder, okrašen s Homeinijevimi slikami in zastavami, je stopil star mož z dolgo belo brado ter kakšni dve uri spod-buial množico k dvigovanju pesti 'n skandiranju. Med de monstranti so bili predvsem starejši ljudje z dolgimi bradami. ženske v tradicionalnih uniformah in otroci, drugi pa so nemosjiemljali zborovanje Med zastavami, dvignjenimi pestmi in raznimi transparenti sem videl tudi nekaj gesel v angleščini, denimo: »Smrt Arne riki Sovjetski zvezi in Izraelu«, »Uničimo Velikega Satana«. Mišljen je bil Reagan, ki so ga narisali v podobi Strica Sama. Na vprašanje, kako da ni na demonstracijah več ljudi, sem dobil odgovor, ki sem ga pravzaprav tudi pričakoval: ljudje niso več tako zaslepljeni z ide jami islama. Vsak dan boli spoznavajo, da živijo pravzaprav vedno slabše, zato so tovrstne demonstracije v primerjavi s tistimi pred petimi ali več leti dosti manjše. Udeležujejo se jih predvsem starejši ljudje, ki so islam tudi v šahovih časih dosledno spoštovali, nato svojci ubitih vojakov in drugi prizadeti. Kas neje sem zvedel, da bodo posnetke teh demonstracij, kijih jc snemala tudi televizija, pos-laii v svet in jih spretno zmontirali s posnetki izpred let, ko je bilo na demonstracijah veliko več ljudi. Med ljudmi sem naletel k: na dva, ki sta na moje vprašanje, kako jc z življenjskim stan dardom po revoluciji, odgovorila, da je sedaj boljše. To sta bila starejša možaka, kiju novi režim ni motil, kajti celo življenje sta živela v skladu s starimi islamskimi zakoni in sta bila vesela, da je postalo življenje takšno, kot ga pred-jiostavlja koran. Bila sta prepričana, da se bo življenjski standard kmalu dvignil, saj jim to stalno obljubljajo. Pri ostalih ljudeh, naj so bili intelektualci, tihotapci, trgovci ali preprosti ljudje, pa sem že po prvih besedah začutil odpor do Homeinijeve vladavine. Najbolj so bili razočarani trgovci in nesojeni študentje Prvi so se pritoževali nad zelo zmanjšanim obiskom turistov, študentje jta zaradi težav pri študiju. Na univerzo je težko priti, saj morajo biti, kot bi pri nas rekli, moralno-politično neoporečni in čvrsti, kar pomeni dosledno spoštovanje vseh islamskih zakonov. Tudi učni program je bolj umerjen k islamu kot pa k razvijanju ustvarjalnosti. Mnogi so mo prosili, naj s|io- ročim svetu, kako bedno živijo v diktaturi. In po pravici povedano, še nikjer doslej nisem srečal take bede. Prcdno sem sc odpravil v Teheran, sem hotel obiskati še bazar v središču mesta, za katerega pravijo, da je eden največjih in najbolje založen v Iranu. Že v ulicah na poti k pokritem bazarju je bilo polno majhnih trgovin z izdelki za vsakdanjo rabo. V samem bazarju, ki je zaradi svoje velikosti res vreden ogleda, so naprodaj najrazličnejše stvari Najbolj so me zanimale preproge,-zato sem se najdlje zadrževal v posebnem delu bazarja, na dveh velikih dvoriščih, povezanih s številnimi hodniki. Prodajalne so bile razvrščene v treh nadstropjih. V njih se dobe preproge vseh vrst — od nekaj metrov velikih, do manjših (zidnih) — z najrazličnejšimi motivi. Bazar se sicer razen predela s preprogami ne more primerjati s stiki v Alepu ali Damasku. vendar pa bi se lahko zadržal tu kar nekaj dni, kajti jjorziiske preproge so izredne dežurni poročajo PO ROŽE IN TRANSISTOR — V času od 4. do 6. maja letos je neznani storilec vlomil v rastlinjak, last črnomaljske Komunale. Nepridiprav je razbil steklo, se splazil v notranjost in od tam odnesel več rož z lončki, semena rož in poleg tega še transistc.ski sprejemnik. Za storilcem poizvedujejo. OB ČEBELE — 6. maja je Andrej Prus iz Novega mesta obvestil miličnike, da so mu ukradli čebele iz čebeljujaka, ki je postavljen na travniku ob Težki vodi. Storilec je iz panjev pobral 14 satnic. NEZAKLENJEN KOKOŠNJAK — 2. maja letos so bili miličniki obveščeni o vlomu v kokošnjak Ane Šoster z Muhabe-ra pri Novem mestu. Oškodovanka je 1. maja ob 20. uri sicer zaprla kokošnjak, ki je poleg stanovanjske hiše, vendar ga ni zaklenila. Naslednje jutro je opazila, da ji je iz kokošnjaka izginilo deset kokoši. Za storilcem še poizvedujejo. ZMANJKALO REZERVNO KOLO — V noči na 2. maj je neznani storilec vlomil v osebni avtomobil, last Franca Štamcarja iz Cikave pri Tiebnjem. Tat je na Štamcaijevem avtomobilu odtrgal ključavnico na vratih in iz prtljažnika ukradel rezervno kolo. Usodno prehitevanje v škarje Trije mrtvi v prometni nesreči na magistralki pri Selih — Odpeljala NOVO MESTO — 5. maja letos ob 8.55. se je na magistralni cesti Ljubljana—Zagreb pri vasi Sela zgodila hujša prometna nezgoda, v kateri so tri osebe umrle, ena pa se je huje telesno poškodovala. Nesreča se je pripetila, ko je 26-letni Janez Gričar iz Straže vozil z osebnim avtomobilom od Novega mesta proti Ljubljani. Ko je pripeljal pri vasi Sela v desni ovinek, je začel prehitevati manjši tovornjak neznanih registrskih številk. Tedaj sta pripeljala nasproti dva voznika osebnih avtomobilov. Enemu teh, ki pa ni znanje še uspelo izogniti se trčenju, nakar je odpeljal naprej proti Zagrebu. Drugi, nasproti vozeči avtomobilist 24-letni Benedikt Radonič iz Ljubljane pa je kljub temu, da je močno zaviral, trčil v Gričarjevo vozilo. Janezu Gričatju, kije sicer tudi zaviral, ni uspelo, da bi se pred nasproti vozečim avtomobilom z levega voznega pasu umaknil nazaj na svoj desni prometni pas. V nesreči sta na kraju nezgode umrla Benedikt Radonič in Gričarjev sopotnik 27-letni Stanko Pust iz Grma. 23-letna Julijana Kos, sopotnica v Radoničevem avtomobilu, seje huje poškodovala in je tega dne ob 12.05 uri umrla v novomeški bolnišnici. Huje se je poškodoval tudi voznik Janez Gričar, ki so ga odpeljali v novomeško bolnišnico, kjer je ostal na zdravljenju. Skrbno delo in manj požarov S skupščine novomeške občinske gasilske zveze — V lanskem letu je zagorelo 56-krat — Z gasilstvom je povezano tudi petje in igranje_ NOVO MESTO — Občinska gasilska zveza združuje 65 društev, v katerih je skupaj kar 5021 članov. Večina gasilskih društev ima svoje prostore, brez njih je le Podgrad. Kar 18 društev je v zadnjih dveh letih gradilo ali obnavljalo svoje domove. Večino del so opravili prostovoljno. Gasilska društva v novomeški občini imajo v svojih garažah 61 kombijev, 9 av-tocisteren, črpalke in brizgalne, opremljeni so z radijskimi UKV postajami in drugo sodobno opremo za posredovanje pri požaru in drugih nesrfečah. Problem je zahtevno vzdrževanje in servisiranje opreme. V preteklih letih so bila društva pri tem delu prepuščena sama sebi, pred dvema letoma pa je pričela servisirati in vzdrževati to opremo poklicna gasilska enota v Novem mestu. Ugotovljeno je bilo, da je opremljenost v mnogih društvih slaba, da so gasilska vozila zastarela in dotrajana, da imajo gasilci premalo zaščitnih oblek in dihalne tehnike in ne nazadnje, da vsa društva niso opremljena po požarni ogroženosti svojega območja. Zelo pomembna je preventivna dejavnost, je bilo povedano na nedeljski skupščini občinske gasilske zveze, saj se je v zadnjih letih močno zmanjšalo število požarov. V preventivni dejavnosti dajejo gasilci največji poudarek na izobraževanje svojega članstva, spodbujanje mladih članov za gasilske vrste, preglede hidrantnega omrežja, aktivnosti ob mesecu požarne varnosti in druge akcijam. Samo v preteklem letu so člani društev opravili 1688 preventivnih pregledov, na izobraževanju je bilo 311 članov gasilskih društev, predavanj pa seje udeležilo 1420 občanov. V VLOM V CERKEV V ZALOKI ŠENTRUPERT — V noči na 2. maj je neznani storilec vlomil v cerkev sv. Neže v Zaloki pri Šentrupertu in ukradel leseni kip sv. Matevža in še nekaj drugih predmetov. Župnijski urad Šentrupert je tat oškodoval za 8 milijonov din. preventivno dejavnost lahko gasilci zapišejo tudi tisoče ur vaj, ki sojih za svojo izurjenost žrtvovali člani in članice, mladinci in pionirji. V preteklem letu so člani poklicne gasilske enote sami pogasili 37 požarov, v sodelovanju z gasilskimi in industrijskimi društvi pa so pogasili še 19 požarov. Gasilska društva so sama pogasila 4 požare, GASILSKA PRIZNANJA - Na nedeljski skupščini novomeške gasilske zveze so podelili 15 nagrad osnovnošolcem za naloge ob mesecu požarne varnosti, (na sliki) Gasilska zveza Slovenije pa je podelila dve odlikovanji. Predsednik zveze Rudi Nanger je prejel plaketo veterana, Franc Šinkovec iz društva Mokro polje pa posebno priznanje za specialnost. (Foto: J. P.) občani pa tri. V eni od intervencij je sodelovala tudi gasilska deestina vojašnice Milana Majcna. Za mlade naredimo premalo Z občinske pionirske problemske konference — Za _____nadzor nad točenjem alkoholnih pijač NOVO MESTO — Občinska Zveza prijateljev mladine je nedavno v prostorih Ljubljanske banke pripravila problemsko konferenco pionirjev vseh osnovnih šol novomeške občine. Zaradi izredno zanimive tekme o mladinskem prestopništvu so na konferenco povabili tudi veliko število odraslih gostov, ki po službeni dolžnosti spremljajo pojav mladinskih kršiteljev in ga pomagajo od primera do primera razreševati. Pionirji so ostro nastopili proti vsem, ki pomagajo in prispevajo k sedanjemu stanju. Tako je bilo precej besed na račun JUBILEJ AMD SEVNICA — Natanko ob 35-letnici sevniškega avto-moto društva je jubilant pripravil kviz Kaj veš o prometu. Ob tej priložnosti je sedanji predsednik AMD Sevnica Franc Praznik izročil bivšim predsednikom društva posebna priznanja. Na sliki: priznanje prejema Jelko Stojs (na levi), ki prizadevno in uspešno vodi občinski svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu. (Foto: P. P.) razvpitega Boos kluoa, trenutno najpopularnejšega zbirališča mladih šolarjev v Novem mestu. Pionirji so zahtevali, naj se poostri nadzor nad točenjem alkoholnih pijač mladoletnikom, kar naj bi bila tudi skrb gostinskih delavcev. Mlade, ki zahajajo v gostinske lokale, naj bi preverjali z osebnimi izkaznicami. Predlagali so, naj ravnatelji ali drugi pedagoški delavci občasno obiščejo takšne lokale, kjer njihovi učenci »špricajo« pouk. Vzrok, da se mladi vse pogosteje sestajajo in iščejo zabave v gostinskih lokalih, gre zagotovo iskati v premajhni družinski in družbeni skrbi. Zato novomeški pionirji zahtevajo svoj pionirski dom za svoje ustvarjanje in prosti čas. Po' rebno bo napeti vse sile in najti rešitev v eni od etaž starega Sokolskga doma. Glede na to, da na osnovnih šolah vedno bolj krčijo svobodne dejavnosti, je takšna zahteva več kot upravičena. Dokler tega ne bo mogoče uresničiti, bi kazalo bolje izkoristiti dane možnosti, ki jih ponujajo dolenjske kulturne ustanove. Potrebno je le pridobiti različne kulturne animatorje, mlade in ustvarjalne mentorje, ki radi delajo z pionirji. Ob tem naj opozorimo, kako slabo so izkoriščeni tudi športni objekti v Novem mestu. Vsa igrišča so tako rekoč zaprta za neorganizirane skupine mladih, ki bi želeli z žogo ali kako drugače preživeti urico ali dve prostega časa. Organizacije, ki se ukvarjajo z mladino, imajo že nekaj dobrih izkušenj iz preteklosti. Nekdaj je bilo zelo aktivno društvo Partizan s svojimi športnimi sekcijami, v zadnjem času pa se mladih občasno spomni le Zveza prijateljev mladine, ki redno pripravlja počitniške in zimske programe za mladino in vrsto tako ali drugače zanimivih prireditev. J. PAVLIN Poleg teh dejavnosti so nekatera društva med letom pripravila tudi športna, kulturna in druga srečanja. V okviru gasilskega društva Šmihel deluje tudi pevski zbor, gasilsko ime pa nosijo tudi člani godbe na pihala iz Novega mesta. Za vse to prostovoljno delo gasilcev je občinska zveza lani podelila 245 občinskih priznanj I. in II. stopnje, 252 značk za dolgoletno službovanje v gasilski organizaciji, podelili so 27 plaket veteranom, v sodelovanju z republiško zvezo pa še 77 odlikovanj. J. PAVLIN SPET STEKLA LISICA KOČEVJE — V Žlebeh ob Kolpi je 17. aprila prišla lisica do hiše in zadavila psa, nakar so jo domačini pokončali. Pregled, opravljen 21. aprila, je pokazal, daje bila lisica stekla. Zaupajo otrokom Pravočasna vzgoja o obnašanju v prometu rodi sadove — Načrt varnih poti «Če z vzgojo in preventivo v cestnem prometu pri otrocih začnemo dovolj zgodaj, uspehi ne morejo izostati. Prepričana sem, da začnemo v Črnomlju opozarjati otroke na nevarnosti, ki prežijo na cestah, pravočasno. Tako iz naše osnovne šole v Loki v zadnjih treh letih nihče od učencev ni bil udeležen v prometni nesreči,« pravi Jolanda Kure, mentorica prometne vzgoje na tej šoli. S prometno vzgojo pričnejo že v vrtcu, potem pa jo nadaljujejo vseh osem let osnovne šole, pa nekaj gre za pogovore, obiske miličnikov, tekmovanja za prometo značko, kviz in tekmovanje »Kaj veš o prometu«, kolesarske izpite ali kaj drugega. "Prvošolčkom že prvi dan pouka razdelimo načrt okolice šole z vrisanimi varnimi potmi, starši pa potem označijo tisto pot, ki njihovemu otroku najbolj ustreza. Ob koncu šolskega leta bomo opravili anketo tako pri starših kot pri učencih prvih razredov, ki bodo povedali, kaj se jim v načrtu ne zdi dobro in kaj bi bilo potrebno še izpopolniti. Njihovi nasveti in tudi kritike bodo za nas pedagoge nadvse dobrodšli pri pripravi načrta varnih poti v šolo za prihodnje šolsko leto,« pravj Kuretova. «Zal učitelji lahko nadzorujemo otroke, kako se obnašajo v prometu, jih opozarjamo in jim svetujemo le med šolskim letom, ne pa tudi med počitnicami. Mariborski strokovnjaki pa so ugotovili, daje največ nesreč, v katerih so udeleženi učenci, prav med počitnicami. Vendar nam ne preostane nič drugega, kot da otrokom zaupamo, prepričani, da bodo naše nasvete koristno uporabili, ko bo to potrebno,« meni Jolanda. M. B.-J. Jolanda Kure Še prepoceni človeška življenja O cestnem krvnem davku SEVNICA — Malo besed bi bilo potrebno in prav nobenega prepričevanja, če bi sleherni udeleženec v cestnem prometu pri nas storil vse, kar je v njegovih močeh, da bi bile naše ceste manj krvave, kot so, žal še zmeraj prav zavoljo človekove neodgovornosti in poniglavosti. Zgroziti bi se morali ob podatku, da smo v Evropi na vrhu lestvice nesreč in krvnega davka, saj, denimo, v Jugoslaviji umre na 10.000 vozil 14 ljudi, pri naših sosedih v A vstriji 4, v Italiji pa 3 ljudje. Pri osveščanju udeležencev v cestnem prometu Se vedno preveč pričakujemo od svetov za preventivo in vzgojo v cestnem prometu in mi- ličnikov, čeprav je treba reči, da vsaj v Posavju zgledno sodelujejo pri raznih akcijah. Tudi ličen priročnik Na cesti nisi sam, ki ga je izdal medobčinski svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Posavja, je eden takih izrazov dobre volje zagnancev. Toda, ali je res potrebno slehernemu izmed nas, bodisi da se v ce-stem prometu pojavljamo kot avtomobilisti, kolesarji, motoristi ali pešci, trkati na zavest in srce, naj vendar pazimo vsaj na tuja življenja, če nam že naše ni kaj dosti vredno! Ali pa s svojim nepremišljenim ravnanjem vsaj dajemo vtis, da je temu tako. Res bi svoje za večjo varnost na naših cestah lahko prispevali tudi cestarji, ki prevečkrat jadikujejo, da pač ni naročnika teh ali onih del in torej tudi ne plačnika. Toda. Če lepa beseda ne zaleže kaj dosti, bi bile nujne še ostrejše kazni! Vsaj take so izkušnje v razvitejšem svetu, kjer :ma očitno člo veško življenje mnogo ■ečjo ceno. P. PERC NEPRIMERNA HITROST 7. maja zjutraj je vozil 36-letni Bogdan Vrdoljak, začasno zaposlen v Avstriji, z mercedesom iz Ljubljane proti Zagrebu. Pri vožnji po klancu navzdol v desni nepregledni ovinek pri Mačkovcu je opazil, da iz nasprotne smeri vozi tovornjak, ki je zapeljal nekoliko čez sredino cestišča na pas, kjer je bil Vrdoljak. Slednji je pričel zavirati, vendar gaje po 64 metrih zaviranja zaneslo na levo polovico vozišča, tako daje tam trčil v omenjeni tovornjak.ki ga je upravljal 28-lctni Grk Andreadis Alek-sandros. V nesreči, katere škodo so ocenili na okrog 80 milijonov din, seje Vrdoljak huje poškodoval in so ga prepeljali v novomeško bolnišnico, kjer je ostal na zdravljenju. TRČIL V AVTOBUS — 30-letni Darko Kavšek iz Male Črnele pri Grosupljem je 29. aprila popoldne vozil z osebnim avtom po regionalni cesti od Soteske proti Dvoru. Ko je pripeljal v desni nepregledni ovinek pri Gornjem Kotu, je iz nasprotne smeri po svoji desni strani pripeljal avtobus, kjer je za krmilom sedel 26-letni Aleksander Žgajnar iz Šmarjete. Kavšek je sicer zaviral, vendar ga je zaradi neprimerne hitrosti zaneslo na levo polovico vozišča, tako da je s prednjim delom avtomobila trčil v avtobus. V nesreči, ki je minila brez hujših poškodb, je bilo za 6 milijonov din škode. MOKRu VOZIŠČE IN NEIZKUŠENOST 24-letni Ljubljančan Ivan Pranič je 2. maja ob 17.50 vozil po magistralki iz zagrebške smeri proti Ljubljani in je pri Skopicah opazil pred seboj na vozišču stoječi osebni avto. Z nezmanjšano hitrostjo ga je obvozil, vendar ga je zaradi neprimerne hitrosti na mokrem vozišču začelo zanašati. Nesreča je hotela, da je ravno v trenutku, kose je Pranič z vozilom znašel na levi polovici vozišča, pripeljala nasproti 38-letna Renata Zlatec iz Djurd-jevca. Vozili sta trčili, pri čemer seje Renata Zlatec huje poškodovala. Njen sopotnik 60-letni Ferdo Krapinec in Ivan Pranič sta se v nesreči laže poškodovala. Materialno škodo ocenjujejo na 25 mili jonov din. NOVOMEŠČANI DVAKRAT , ZMAGALI NOVO MESTO — V soboto, 6. maj3, seje s 6. kolom nadaljevalo tekmovanje v 1. A slovenski ligi v namiznem tenisu. Novomeščani so imeli v gosteh ekipi Pirana in Nove Gorice in obakrat zmagali: s Piranom 9:0 in z Novo Gorico 7:2. V naslednjem kolu, ki bo 20. maja. igrajo Novomeščani v Sevnici s tamkajšnjo ekipo. % I He Osti uši lih Plesalo je šeststo mladih Pomerili so se za Dolenjske in Posavja naslove najboljših plesnih parov t savja — Ekipno Sentjernejčani NOVO MESTO — Kar 280 mladih plesnih parov iz 21 šol Dolenjske, Bele krajine in Posavja seje 6. maja v športni dvorani pomerilo za naslove najboljših plesnih parov. V kategoriji 1. in 2. razreda so bili najboljši: Matjaž Valentič in Lea Potočnik iz plesne Jole Novo mesto, Maja Kocjan in Lidija Sterk iz Črnomlja ter Manca Logar in Suzana Matoh iz Trebnjega. V kategoriji 3. in 4. razreda: Marjan Luzar in Lidija Penca iz Šentjerneja, Rok Mencin in Barbara Potočar ter Zdravko Paunovič in Barbara Pavlin iz Trebnjega. V skupini 5. in 6. razreda: Boštjan Kušljan in NataJija Cvelbar ter Peter Hudoklin in nataša Šiško iz Šentjerneja ter par Elvir Džemič in Anita Štukelj iz Semiča. Med plesalci sedmih in osmih razredov so se najbolje uvrstili: Simon Turk in Zdenka Lapanovič ter Sandi Furar in Daniela Šoštarič iz Šentjerneja in Rok Štrbenc in Petra Štef*"J| nič iz Črnomlja. Posebej so se pomerili p3' I ri plesne šole Novo mesto, ki jo V°”I"!2S9 Matjana Dordevič in Boris Vovk. M®“| prve tri v skupini od 11 do 13 let so se uiffT stili: Matija Longar in Simona HafnOj Aleksandra Uhan in Eva Grein ter Rofflj na Matekovič in Katarina Klepec. V k»J gonji od 14 do 18 let pavso bili najbolj® Martin Gričar m Manca Šuštarič, Got II Šuštarič in Petra Štefanič ter Gregor tek in Vanja Šepec. Ekipni vrstni rep- *■ K. OŠ Martina Kotarja Šentjernej, 2. OS J ■ že Slak-Silvo Trebnje, 3. OŠ Miran Črnomelj. _ Prireditev, ki je bila že četrto leto zap« ^cbi red, je pripravila plesna šola Novo mes^ jom pokroviteljstvo pa je prevzela Ljubljans ; banka Temeljna dolenjska banka Ncn > 5 mesto, pomagali pa so še: Novoles, IM ' 0s|( Labod, Infotehna in ZTKO Novo VSAKO LETO BOLJ MNOŽIČNO — Plesno tekmovanje mladih je bilo V, četrto leto zapored, vsakič se priključi nekaj novih šol. Mladi plesalci se tak« nauče le novih plesnih korakov, ampak tudi plesne kulture. Ne nazadnje p Jj ! ples v današnjih časih eden redkih užitkov, ki nič ne stane. (Foto: J. PavWV Revna kraljica športa Po sto letih novomeška atletika nima niti atletske steze — V nedeljo atletska tombola NOVO MESTO — Da bi si eden najuspešnejših novomeških in dolenjskih športnih kolektivov. Atletski klub Novo mesto, vsaj malo olajšal svoj izredno težki položaj, pripravljajo za nedeljo, 14. maja, ob 13. uri na Stadionu bratstva in enotnosti v Novem mestu veliko tombolo. Vrednost dobitkov znaša več kot 200 milijonov dinarjev, glavni dobitki pa so lada niva in dva juga koral 55. Tombolo bo vodil humorist Silvo Polak, nastopali bodo še Modra kronika in ansambel Henček, poskrbljeno pa bo tudi za jedačo in pijačo. Začetki novomeške atletike segajo več kot 100 let nazaj, natančneje v leto 1887, ko so v Novem mestu ustanovili Sokolsko društvo. Na enem prvih sokolskih shodov v Bršljinu so priredili tudi atletsko tekmovanje. Bolj organizirano seje novomeška atletika razvijala med dvema vojnama, ko je najboljše atlete treniral takratni zvezni trener Otto Klein. Po vojni je atletika v Novem mestu zaživela po zaslugi dela in vneme prof. Jožeta Glonarja. mesto v državi in bili najboljše sl°v® sko atletsko moštvo. Tudi mladinci v zadnjem desetletju ves čas v yr zveznih ekipnih tekmovanj, P(e4tr ■ mi leti so bili celo drugi v državi. Cia kluba že dolga leta nastopajo v slove ski in jugoslovanski atletski rePf*f*L tanci, med njimi je več nekdanjih o žavnih prvakov. Novomeški atleti s« osvojili 9 medalj na balkanskih at skih igrah, da o državnih in slovensk prvenstvih sploh ne govorimo. Vseskozi pa novomeški alteti treni ■ 1 1 vi ------1... ciQYgnij*' rajo v najslabših razmerah v Slo’ Zaradi neustreznih atletskih napr- od leta 1983 v Novem mestu ni bilo Največje uspehe pa je novomeška atletika dosegla po letu 1977. V tem času so se člani trikrat uvrstili v ekipni zvezni finale, leta 1981 pa so na finalnem tekmovanju v Splitu zasedli 4. tekmovanja republiškega ali zvez{|^e ranga. Od nepopoldne rekonstruk J stadiona leta 1987 pa sploh ni va-letske steze. Tako se morajo voziti na trening v Kočevje. Kljun mu pa tekmujejo in dosegajo usp® po vsej državi. Vendar se vods kluba zaveda, da bo atletika v N°v.. mestu ugasnila, če ne bodo vsaj za s uredili tekaške steze. Kljub poj? , glavnega pokrovitelja Iskre 1 klub ne zmore več financirati osno nega temkmovalnega programa. Iztržek od nedeljske tombo namenili za ureditev ene tek proge na atletski stezi. ms?} ' \ - v ^ I A. B- vi w J NA TRENING V KOČEVJE — Ker so po »rekonstrukciji« novomešk®^ stadiona atleti še ob prejšnjo revno atletsko stezo, morajo na trening h1*® Kočevje, kjer imajo lep stadion. Z izkupičkom od nedeljske tombole na ravnjo novomeški atleti urediti vsaj eno tekaško progo. tasmrns, 12 DOLENJSKI UST Dmerzelov padec zgrozil Krčane Dolenjski obračun iskri ■— ■ ^ DnčIrnHho ni oclahiio krronnu Inloc DiUo in C*r\ ted 16 speedwayisti iz 8 držav se v Krškem nobenemu Jugoslovanu ni posrečila _________uvrstitev v nadaljnje kolo kvalifikacij za svetovno prvenstvo KRŠKO — Nedeljska kvalifikacijska dirka za svetovno prvenstvo posa-'ttnikov v speed wayu na stadionu Matije Gubca v Krškem je po odličnem a*etku domačina Kreša Omerzela obetala njegovo zanesljivo uvrstitev med smerico najboljših, ki se bo v naslednjem kolu kvalifikacij pomerila v neukem Neustadtu na Donavi v konkurenci 16 tekmovalcev, tako kot v ‘fskem. Poškodba ni oslabila Krčanov — Inles Rika in Črnomelj brez zmage — V Izoli brez presenečenja enega Romuna je volja do tekme v enakovrednih pogojih očitno minila tudi njegovega tovariša, zato je pol dirke minilo brez Romunov. P. P. Toda po zmagi v tretji vožnji in zane-vem 2. mestu v osmi vožnji, ko je n»zel Je pribrzel skozi ciljno črto, mu "ov motor dvignilo in Jugoslovan je na 120 8000-glave množice po težkem vanov ne bo mogel količkaj enakovredno kosati z izvrstnimi Čehi in Poljaki, solidnimi avstrijskimi in italijanskimi tekmovalci, niti s tokrat zelo povprečnimi Bolgari. Se Romuna, ki sta po dolgih letih spet zastopala barve Romunije v Krškem, sta po začetnih težavah z motoijem tega v boksu nekoliko preveč »navila« in verjetno prav zaradi te nedovoljene poteze prehitevala naše fante. Po diskvalifikaciji ^GA POLJAKU — V Krškem je •»fal Skupien (Poljska) s 14 toč-'na sliki) pred Tesarjem (13) in “ttglom (12) — oba ČSSR, Pilot-® (Avstrija), Stachyro (Pol) — 11, manjem(Ita) — 9, Ederjem (Avs) * ln edinim Zahodnim Nemcem '•erloherjem (9 točk). Teu negibno obležal na stezi. Čeprav so “'eziške bolnišnice kmalu prišle spod-ne novice, da je Omerzel pri padcu . pretres možganov in odrgnine, Njegov padec in poškodba povzročila bno razpoloženje med občinstvom. In ^ Je izkazalo, da se nihče od Jugoslo- teniški turnir „ 1P, V soboto, 13., in v nedeljo, . aja, bo na teniških igriščih v Krškem .Meativni turnir prodajalne Nika. Pri-v M ?ema oskrbnik igrišč ali prodajalski, in sicer do petka, do 18. ure. lr, na katerem bodo najboljšim pode- ob 8'u "e nagrade’se bo Pričel v sobo" ZMAGALI CELJANI KRŠKO — Preteklo soboto je bilo osnovni šoli v Leskovcu republiško rnovanje slušno prizadetih v malem Sonietu. Tekmovanje je organiziralo ^vsko društvo za slušno prizadete. Kntovanja se je udeležilo 6 ekip, agali pa so Celjani nad ekipo Ljub-1e >n Krškega. tefalt v divjino cena »Kolpe 89« in pri-ave na odprto prven-Vo Jugoslavije na div-_ jih vodah___________________ ^SILNICA — Dr. Stanko Nikolič, Rednik KŠD Tone Ožbolt Osilnica in Rednik gospodarske komisije KS nica je gotovo najbolj zaslužen za raz-e krajevne skupnosti pa tudi za uspele narodne tekme v kajaku in kanuju na ki so vsako leto pri Osilnici, ol o?u mednarodnega tekmovanja lPaJ39« smo ga vprašali, kako ocenjuje te letošnje prireditve in kako po->rld pnPrave na mednarodno prvenstvo ay\l^ v kajaku in kanuju na divjih “i oteonJjf let0naK°lpipri Tekmovanje je v tehničnem oziru in uspe'0- za kar velja zahvala rk P- jetJem m drugim, ki so nam ka-0r '■ POfuagali, tudi sredstvom javnega ir,m'lraniS’ P°sebno pa pokrovitelju teh U])Z ^*ovens8ih Konjic. Z malo Iju-IV’ce ln denarja smo uspešno naredi-dnh tr V Pogojih opravijo na uonih tekmovanjih na Soči ali v Tac-)stnr?S ?r?° Pr‘Pe'jab do tekmovalnega ^,aaKielekt"ko, že v teh dneh začnemo linih ^atl kaJatoSke proge v Starih iditi ,^5'Ku junija pa bodo začeli bo H ,Mlnsk°-prenočitveni objekt. Vse te r„končano.do k°uca gradbene senca wm° tud‘zagotovila, da bo do deli r P°sodobljen še cestni odsek akoi i'Ji[fParc’ 'n da ^ hodo dela zače-ajai,7?bodo izpolnjene obveznosti do Hlloz i 6 ’se Prav' JLA. Vsa ut leta niso s ^"nega pomena za razvoj kajakaš-iakatiUS*3e^no ‘zvedbo mednarodnega dnj„.P8a prvenstva Jugoslavije pri-nstvn a Ppprave na svetovno pr-h n: , aaJa8u in kanuju na divjih voli'za vi *la *"2 v Sloveniji, ampak dpske dohnn k'lre^‘ razvoJ leSa dela D?!?ar!' P?j> da hkrati vodimo še akcije *0braM°ntev Kle iz smeri Zagreba »ti čl *roda na Kolpi in od Zamosui za S(, P’vcu. ki je bližnjica lega območ-s|ej crni dadran. Delaje veliko, a smo lonin°kS°d nalelcli na razumevanje, biia bistvenih zadržkov, da ne ludi do rokov opravljena.« JOŽE PRIMC KROS NA REPCAH REPČE — OO ZSMS Repče pri Trebnjem bo organizirala 20. maja ob 17. uri 8. kros na Repčah. Udeleženci se lahko prijavijo posamezno ali ekipno najkasneje do 20. maja do 17. ure, in to na naslov: Aleš Hren, Repče 16, 68210 Trebnje, ali na telefonsko št. 45-193, ali pa na telefonsko številko 45-192 (Matjaž). Tu dobijo tekmovalci tudi vse potrebne informacije. Takoj po krosu bodo mladinci v Repčah pripravili ples, na katerem bo za prijeten sobotni večer poskrbela Orhideja. KOLPA 89 PREDSEDNIK NA TEKMOVANJU — Mednarodnega tekmovanja na divjih vodah Kolpe v kajaku in kanuju seje udeležil tudi predsednik Kajakaške zveze Jugoslavije Uroš Bušu-rek, seveda ne kot tekmovalec. Bil je govornik na zaključku tekmovanja in delil je medalje. ZAPLET Z ZASTAVAMI — Tekmovalci Litve niso hoteli tekmovati pod zastavo SSSR, ampak bi radi pod litvansko. Tekmovalna komisija je sklenila, naj politične zadeve urede doma, zato tudi ni visela zastava nobene druge države razen jugoslovanske in naših republik. V NEDELJO TEK OB KRKI KOSTANJEVICA — ŠD Partizan Kostanjevica na Krki bo pripravil v nedeljo, 14. maja, ob 9.30 5. tek ob Krki. Letos bo start in cilj v kostanjeviškem gradu in ne v Oražnovi ulici kot prejšnja leta. Tekmovalci se bodo pomerili na 10- in 21-kilometrski progi in na dolžini 4 kilometrov po kostanjeviških ulicah. Startnina za tek na 10 km znaša 8.000 din in za mali maraton 10.000 din, medtem ko za tek na 4 km ni startnine. Informacije daje Matjaž Zajelšnik v OŠ Jože Goijup, Kostanjevica; tel: (0608) 60-054. ZAKLJUČNI TURNIR KOČEVJE, RIBNICA — Zaključni nagradni šahovski turnir po švicarskem sistemu bo v soboto, 13. maja, v osnovni šoli Zbora odposlancev v Kočevju. Udeležilo se ga bo okoli 40 šahistov osnovnih šol iz občin Kočevje in Ribnica. Igrali bodo 9 kol, posebnost tumiija pa bo, da bodo tokrat prvič igralne pare določili z računalnikom. RIBIČI NA TEŽKI VODI NOVO MESTO — Ribiška družina Novo mesto organizira v soboto, 13. maja, na Težki vodi družinsko tekmovanje v lovu rib s plovcem za pionitje in mladince. Zborno mesto bo ob 7. uri na parkirišču ob izlivu Težke vode. Prijave bodo sprejemali pred pričetkom tekmovanja. Udeleženci bodo dobili podrobnejše inforam-cije o tekmovanju ob prijavi. OB MOTOKROS STEZI — Tekma na Prilipah je gledalcem kljub dežju nudila mnogo užitkov, še posebno v spodnjem delu proge, kjer so bili priča privlačnim skokom. (Foto: B. D.) Zmaga že drugič M. Avblju Slabo vreme ni preprečilo tekme — V boj za najboljša mesta posegel tudi domačin Zdovc ^SMi TEr mladost, kajšn®Nd|; 0K ZSMS Trebnje in ‘ja 'etos XTKi° bosla or89nizirala 26-• rebnje atjm adosti.od Sentlovrenca Pisno h 6 sa4 Udeleženci se lahko prijavi-ebni ' S22; maJa na naslov: OK ZŠMS Snoji' --Gubčeve brigade 16, telefo-i-lOt• maja do 15. ure na št. (068) »knadn Tbno na OK ZSMS Trebnje, heuj- 0 "°do prijave sprejemali na e inJ eni naslovu še 26. maja do '5. »rt n' ,Slarlu 15. ure do 17.30. Prvi -Ra (in 'adteionalncm teku bo navede-6 dne ob 18.15. PRILIPE PRI BREŽICAH — Na zmočeni in blatni motokros stezi v Prilipah je zadnjo nedeljo v aprilu potekal oster boj za točke v državnem prvenstvu. Na tekmo je prišlo 46 tekmovalcev, ki so se že dopoldne pomerili v dveh kvalifikacijskih vožnjah. Trideset najboljših v razredu do 250 ccm se je uvrstilo v popoldanski uradni del. Kljub dežju so motokrosisti odpeljali vse tri vožnje po dvajset minut in tako zelo ustregli gledalcem. Ocenjujejo, da jih je bilo okrog 2.000, ki so vztrajali ob stezi in bodrili tekmovalce, čeprav v škornjih in pod dežniki. Prvo tekmo je po pričakovanju dobil eden glavnih favoritov Marjan Avbelj, ki vozi za AMD Samobor, v naslednjih dveh • Tako po drugi tekmi za prvenstvo Jugoslavije v razredu do 250 ccm ekipno vodi AMD Samobor pred Brežicami in Kompas Hertzem. vožnjah pa so se zadeve razburljivo zapletle. Tako je v drugi vožnji pred Avbljem zmagal Slavko Baršič (Karalovac), kar je obetalo oster boj za prvo mesto v tretji vožnji. T oda vtem dejanju boja je Baršiču okvara na motorju preprečila nastop in mu s tem odvzela možnost za skupno prvo mesto. Tretjo vožnjo je dobil Marjan Zdovc (AMD Brežice), ki pa seje zaradi manj uspešnih in s padci prepletenih prvih dveh voženj na koncu znašel šele na četrtem mestu skupne uvrstitve. Organizator tekme, brežiško avto-moto društvo, je razen z uspelo prireditvijo, pri kateri so mu pomagali tudi zasebni obrt- ŠAHOVSKI NOVICI • V hotelu Bellevue na Pohorju je na republiškem šahovskem prvenstvu za pionirje in pionirke zmagal med pionirji mojstrski kandidat Tratar iz Stične, med pionirkami pa je slavila Ipavčeva iz Ljubljane. Dolenjski šahisti so se uvrstili tako — pionirji: U. Kobe (Stari trg), 12. Gorše (D. Toplice), 16. J. Glad (Kočevje); pionirke: 12. Rauh (Stari trg), 16. Mihelič (Stari Irg). • ŠK Milan Majcen Sevnica je organiziral redni hitropotezni šahovski turnir za april 1989, Zmagal je Martin Povše s 7,5 točke, drugi je bil s 7 točkami Toni Kranjec, tretji s pol točke manj Eranc Der-stvenšek, četrti Bojan Smerdel s 6 točkami in peti Predrag Lazič / enakim izkupičkom. V. KOBE, J. BLAS niki, deiovne organizacije in garnizon Cerklje, zadovoljen tudi z nastopom domače ekipe. REZULTATI: 1. vožnja — 1. Avbelj (Samobor) 20,2. Urbanija (Kompas Hertz) 17, 3. Juhant (Lukovica) 15,4. Baršič (Karlovac) 13,5. Ždovc (Brežice) 11; 2. vožnja — 1. Baršič 20,2. Avbelj 17,3. Juhant 15,4. Horvat (Samobor) 13, 5. Zdovc 11; 3. vožnja — 1. Zdovc 20,2. Avbelj 17,3. Urbanija 15, 4. Jelovšek (Ina Jaška) 13,5. Novak (Šentvid pri Stični) 11. Po končani tekmi je zmaga letos že drugič pripadla Marjanu Avblju (Samobor), ki si je priboril 37 točk, drugi je bil Baršič (33 točk), tretji Urbanija (32), četrti Zdovc (31) in peti Juhant (30). B. D. Z NOGOMETNIH IGRIŠČ • Elan : Slavija (0:0) — V 16. kolu OČL-zahod so imeli nogometaši Elana sijajno priložnost, da bi prekinili neugodno bilanco z vevško Slavijo. Gostje so imeli že na začetku tekme po napaki domačega vratarja priložnost, da povedejo, vendar so odbito žogo poslali mimo vrat. Tudi v nadaljevanju beležimo obetavno igro Elana, saj so Novomeščani kar dvakrat zadeli vratnico, Spodbujeni gostje so bili v nadaljevanju v napadu celo nevarnejši in domača obramba je bila večkrat na težki preizkušnji. Zelo dobro je posredoval domači vratar Črv, kije nevarno žogo odbil v kot. Škoda je izgubljene točke, saj bi si Novomeščani po prikazani igri zaslužili obe. V naslednjem kolu elanovci gostujejo pri kranjski Savi, s katero so v prvem delu prvenstva izgubili na domačem igiršču z 1:0. • Primorje: Belakrajina (0:0) — V tekmi 16. kola OČL-zahod so nogometaši Bele krajine gostovati pri vrstnikih ajdovskega Primorja in spet prijetno presenetili. Črnomaljci so igrali brez štirih standardnih igralcev prve ekipe. V naslednjem kolu gostujejo pri kranjskem Triglavu. • Elan : Bela krajina 14-dnevni premor med prvomajskimi prazniki sta dolenjski ekipi izkoristili za prijateljsko nogometno tekmo. Novomeščani so Črnomaljce premagali s 5:1. MILAN GORENC Medtem ko s športnih igrišč, kjer so se v pravkar odigranem kelu pomerile dolenjske ženske in moške rokometne ekipe ne prihajajo novice o izjemnih nastopih dolenjskih igralcev in igralk, so posamezna moštva vendarle odigrala tekme, ki sodijo v boljše rokometne predstave. Krški rokometaši so odigrali eno najboljših tekem v obrambi, kjer seje proslavil Primož Bernardič. V lepi in kakovostni tekmi so tako slavili Krčani, ki pa so od 35. minute naprej igrali brez poškodovanega Šerbca. Manj športne sreče je imela v gosteh ekipa Inlesa Rika. Čeprav je domači Jadran igral zaradi poškodovanih mlajših igralcev s starejšim moštvom, tekma ni izgubila na dinamiki in privlačnosti. Z nekaj večjo razliko v golih, kot je bila na srečanju v Kozini, je na domačem igrišču tekmo s Termopolom izgubil predzadnje uvrščeni Črnomelj. Belokranjcev ni rešil niti dobro razpoloženi Papež in črnomaljska pomlajena ekipa ni mogla streti rutiniranih gostov. Čeprav so rokometašice ekipe IMV Novo mesto na gostovanju v Izoli že povedle proti Ferrotehni. so bile domačinke Ducat medalj sevniškim karateistom Pionirji so najboljši v Po-savju in Zasavju SEVNICA — Sevniški karateisti so tudi letošnjo tekmovalno sezono začeli uspešno. Uspehe 54 članov karate sekcije pri TVD partizan Sevnica je moč pripisati tudi prizadevnim trenerjem Jožetu Sečnu, Rajku Bončini in Juriju Oraču. Tem pa je vedno stal ob strani predsednik kluba Brane Ogorevc, ki je poskrbel, da so se Sevničani ob pomoči sevniških podjetij lahko udeleževali tekmovanj. Še najbolj sta se odrezali Lisca in Kopitarna, seveda pa ne smemo pozabiti na prispevek staršev tekmujočih otrok. Sevniški karateisti — pretežno gre za šolsko mladino — marljivo vadijo trikrat na teden, udeležujejo se tudi strokovno-izobraževalnih seminarjev, zato dobri rezultati niso naključni. Posebej kaže poudariti, da so najmlajši karateisti iz Sevnice dokazali, da so najboljši v posavsko-zasavski tekmovalni regiji. Oglejmo si na kratko odmevnejše dosežke: na regijskem prvenstvu za člane, mladince in kadete v športnih borbah in katah v Krškem je bil med člani v lahki kategoriji Orač 3., vsrednji pa Bončina 2., pra\ tako uvrstitev je dosegel v športnih borbah pri mladincih Franci Pavlovič. V katah je bil Bončina 3., med kadeti pa je to mesto osvojil tudi Matjaž Mlinarič. Na republiškem prvenstvu v Mariboru je poškodba Orača, ki se mu je že nasmihala ena izmed medalj, potisnila na 8. mesto. Na regijskem prvenstvu v katah za pionirje in pionirke v Trbovljah so Sevničani zmagali v konkurenci mlajših pionirjev (do 8 let) Mitja Jermančič, regijski prvak pri starejših pionirjih pa je Igor Božič. V tej konkurenci so Sevničani tudi ekipno (Jani Ribič, Boštjan Povše in 1, Božič) močno zmagali. Skratka. Sevničani so se iz Trbovelj vrnili z bogato bero medalj; skupno sojih osvojili kar 12, od tega 3 zlate, 5 srebrnih in 4 bronaste. P. P. ob koncu tekme srečanje vendarle obrnile v svoj prid. To so na svojem igrišču uspele opraviti tudi šentjernejske igralke na srečanju proti Itasu. Potem ko so iskrašice že v prvem polčasu dosegle prednost dveh golov, niso dopustile presenečanja in razliko obdržale vse do konca tekme. rokomet SRL, moški, 19. KOLO: KRŠKO — PRULE 25:17(12:8) „ Krško: Kastelic, Iskra 5, Žagar, Šerbec 7, Bogovič 5, Šiško, Noyak 2, Kekič 2, Voglar 2, Bernardič 1, Šebalj 1. Brodnik. JADRAN — INLES RIKO 24:19 (9:9) Inles Riko: Lapajne, Mohar 2, De-jak 1, S. Mihelič 1, Lesar, Tomšič 1, Sile, Fajdiga 8, Jurič 4, Djokič, A. Mihelič, Žagar. ČRNOMELJ — TERMOPOL 22:30(11:13) Črnomelj: Plut, Bohte, Čengija 1, J. Papež 17, Grabrijan 1, Pezdirc, Novak 1, Vipavec 1, Kavšek, Kuzma 1, Stariha, Kmetič. LESTVICA: 1. Šoštanj 32, 4, Kr- ško 22,5. Inles Riko 21,11. Črnomelj 8 itd. Pari prihodnjega kola: Inles — Bakovci, Ajdovščina — Črnomelj, Ter-mopol — Krško, itd. SRL, ženske, 19. KOLO: Ferro-tehna — IMV NOVO MESTO 30:28 (14:12) IMV Novo mesto: Butalo, Knafelc 2, Klobučar 1, Hvala 1, Derčar, Veselič 11, Rebula 2, Simončič 5, Šmalc 6, Tomas, Pate, Bučalo. ISKRA, —IT AS 23:21 (10:8) Iskra: Žagar, Gorenc 3, Dolar 6, Kegljevič 5, Radovan 2, Pavlič, Gorišek, Vide 7, Lužar, Kos. Itas: Filipovič, Klarič, Klančar, Guštin 1, Vuk 1, Križman, S. Jerič 11, M. Jerič 7, Bejtovič, Dragičevič, Stefanišin. LESTVICA: 1. Mlinotest 36,2. Iskra 30, 4. Itas Kočevje 24, 8. IMV Novo mesto 17 itd. Pari prihodnjega kola: Branik—Iskra, Itas — Novo mesto itd. Boji na divji vodi Kolpe OSILNICA — Kar 109 tekmovalcev iz Irske, Velike Jritanije, Italije, Švedske, Litve (SSSR) in Jugoslavije je nastopilo na 13. mednarodnem tekmovanju v kajaku ii> kanuju na divjih vodah »Kolpa 1989«, kije bilo od 29. aprila do 1. maja na Kolpi pri Osilnici. Kljub hladnemu in deževnemu vremenu je tekmovanje lepo uspelo, le gledalcev je bilo nekoliko manj, kot bi jih bilo sicer. Prvi dan je bilo tekmovanje za memorial Toneta Ožbolta. Rezultati — člani, slalom, K-l: 1. Čižman (Rašica), 2. Abramič (Soške elektrarne), 3. Škok (Raš.) itd. Članice, slalom K-l: SKOK (Raš.), 2. Ambroži (Italija), 3. Blum (SSSR-Litva), 4. Credenius (Švedska) itd. Člani C-l: 1. Žitnik (Ljj, 2. Demotti (It.), 3. Javornik (Lj) itd. Člani C-2: 1. Mariani-Dervechi (It). 2. Varotto-Varotto (It.). 3. Gosis-Hitenec (SSSR-Litva) itd. Drugi dan je bilo mednarodno odprlo prvenstvo Hrvaške. Rezultati: slalom, člani K-l: 1. Abramič (SE), 2. Pontario (It.). 3. Čižman (Raš.) itd. Članice K-i: Ambroži (It.), 2. Skok (Raš.), 3_. Lasnac (SSSR-Litva), 4. Cedrenius (Šve.J itd. Člani C-l: 1. Vidmar (Raš.), 2., Žitnik (Lj), 3. Martinis (Slavija-ZG) itd. Člani C-2: 1. Varotto-Varotto (It.), 2. Mariani-Dervechi (It.), 3. Osis-Hitenec (SSSR-Litva). Tretji dan pa je bilo tekmovanje v spustu: Rezultati: Člani K-l: 1, Arnautovič (Ada), 2, Detič, 3. Brglez (oba Hrastnik) itd._C-l: Kancler (SE), 2. Litek (Slavija), 3. Županič (Rade Končar) itd., C-2: 1. Perstegi-Ahčin (Slavija), 2. Tomašek-Tomašek (Varteks). Vsa tekmovanja so bila tudi izbirna za svetovno prvenstvo, ki bo julija v ZDA. Zvezni selektorje na osnovi doseženih rezultatov že izbral del reprezentantov, ki bodo zastopali Jugoslavijo v slalomu. To so v K-l:vSkok, Čižman (oba Rašica), Abramič, Štrukelj (oba Soške elektrarne); v C-l pa Vidmar (Rašica), Žitnik (Lj), Marinis (Slavija) in Javornik (Lj). Repre-zentantje za spust bodo določeni naknadno, po še dveh tekmovanjih.v Tekmovanje so organizirali KŠD Tone Ožbolt iz Osilnice, Kajakaški zvezi Jugoslavije in Hrvaške ter KKK Slavija iz Zagreba. Pokrovitelj je bilo podjetje Konus iz Slovenskih Konjic. Najboljši trije v posameznih panogah so prejeli medalje. Pokal pa je prejel tudi najuspešnejši tekmovalec. KŠD Tone Ožbolt iz Osilnice, Toni Štimac, učenec kovinarske šole v Kočevju. J. PRIMC PAVLIČ IN ROKAVEC NA SVETOVNO PRVENSTVO NOVO MESTO — V italijanskem mestu Misano bo 14. maja svetovno prvenstvo motociklistov v cestnohi-trostni vožnji, ki se je bodo udeležili tudi trije Jugoslovani. V kategoriji 80 ccm bodo nastopili: Alojz Pavlič iz AMD Novo mesto, Brane Rokavec iz Tesnil Trebnje in Janez Pintar iz AMD Domžale. Po prvem dnevu bron za Krko Cilj prve etape mednarodne kolesarske dirke Alpe-Jadran je bil v Novem mestu — Kolesarji Krke so se dobro odrezali — Dirka se je končala včeraj v Ljubljani__________________ NOVO MESTO — Že nekaj let je Dolenjska gostiteljica ene večje mednarodne kolesarske prireditve. Ta tradicija tudi letos ni bila prekinjena. V petek, 5. maja, je bil na Glavnem trgu cilj prve etape 23. mednarodne kolesarske dirke Alpe-Jadran, naslednji dan pa start druge etape te dirke, ki seje končala včeraj v Ljubljani. Po cestah Hrvatske, Slovenije, avstrijske Koroške in Furlanije je pet dni merilo svoje moči 110 kolesarjev iz 12 držav. V sedmih etapah so kolesarji prevozili kar 912 kilometrov. Jugoslovansko kolesarstvo se je predstavilo kar s petimi ekipami, med katerimi so bili trije klubi iz Slovenije (Rog, Krka in Sava). Prva 148 kilometrov dolga etapa je vodila iz Zagreba prek Karlovca in Metlike do Novega mesta. Pred Karlovcem je pobegnilo 11 kolesarjev, ki jih do cilja glavnina ni več ujela. Iz vodilne skupine je pred vzponom na Gorjance pobegnila trojka, kije prva pripeljala tudi na novomeški Glavni trg. V njej so bili zmagovalec rogovec Gorazd Penko, Poljak Pawel Czopek in član novomeške Krke Janez Božič, ki gaje navdušeno pozdravilo več kot 5.000 gledalcev na Glavnem trgu. Takoj za vodilno trojko je na cilj privozila večja skupina, v kateri so bili tudi ostali kolesarji Krke. Po prvi etapi je Papež zasedel 6. mesto, Polanc je bil 7., Robič 9. in Smole 10. ekipno je K rka zasedla tretje mesto. Naslednji dan so vozili drugo 139 kilometrov dolgo etapo iz Novega mesta do Kranja, tretja etapa se je končala v Borovljah, cilj pete etape pa je bil v avstrijskem Ko+tschaku, kjer je kot 5. na cilj pripeljal tudi naš Sandi Papež. V generalni razvrstitvi (dve dirki pred koncem) sta bila od naših kolesarjev najbolje uvrščena Papež na 10. in Božič na 14. mestu. Po petih dirkah je ekipa Krke ostala na 4. mestu. J. PAVLIN . a M čf, ->w» ' fSzSBfe 'Nnr4 T ? f fi >? BOŽIČ NA STOPNIČKAH — Množica ljubiteljev kolesarstva v Novem mestu je navdušeno po-PRED CILJEM 1. ETAPE — Po zmagovalni trojki, med katero je bil zdravila kolesarja Krke Janeza tudi Novomeščan Janez Božič, je na cilj pripeljala večja skupina kole- Božiča, ki je na cilj 1. etape pripe sarjev, v kateri so bili tudi vsi kolesarji Krke. ljal kot tretji. 12J2073) 11. mala 1989 DOLENJSKI UST :W •Xv TELEVIZIJSKI SPORED PETEK, 12. V. 23.40 9.45 — 12.35 in 16.00 TELETEKST 10.00 VIDEO STRANI 10.10 MOZAIK 10.10 TEDNIK 11.00 SLOVENCI V ZAMEJSTVU 11.30 KAJNOV NASMEH, zadnji del nadaljevanke 12.25 VIDEOSTRANI 16.15 VIDEOSTRANI 16.30 DNEVNIK 1 16.45 MOZAIK, ponovitev 18.15 SPORED ZA OTROKE IN MLADE 19.10 RISANKA 10 14 NAŠE AlfCITF 19.30 DNEVNIK 2 20.05 PODVODNA ODKRITJA, zadnji del dok. serije 21 00 DETEKTIVA IZ MIAMIJA, 19 del nanizanke 21.50 DNEVNIK 3 22.00 VROČICA BELE ČRTE, ameriški film 23.30 VIDEO STRANI programi TV ZAGREB DRUGI PROGRAM 17.00 Satelitski programi — 18.00 Beograjski TV program — 19.00 Videomeh (ponovitev) — 19.30 Dnevnik — 20.05 Žarišče 20.35 Virtuozo (ponovitev 2. oodaje) 21.25 Skupščinska kronika - 21.45 En avtor, en film 22.05 Satelitski SOBOTA, 13. V. 7.45 — 13.55 in 15.20 — 0.50 TELETEKST 8.00 OTROŠKA MATINERJA 11.45 IZBOR TEDENSKE PROGRAMSKE TVORNOSTI 13.45 VIDEOSTRANI 15.35 VIDEO STRANI 15.45 ROCKOVSKA NAGRADA 88 3. del 16.30 DNEVNIK 1 16.45 SLOVENSKI LJUDSKI PLcSl, ponovitev 17.15 CIKLUS FILMOV BUSTERJA KEATONA: POLET NA MESEC, ameriški film 19.00 RISANKA 19.30 DNEVNIK 2 19.59 UTRIP 20.20 ŽREBANJE 3x3 20.30 DOLINA LUTK, L del ameriške nadaljevanke DRUGI PROGRAM Nadaljevanka je nastala po veliki knjižni uspešnici Jacqucline Šusann in prikazuje neusmiljen boj za moč in slavo izza bleščečih kulis filmske prestolnice, kjer vladajo mamila, seks. uspevajo pa le najvztrajnejši in najbolj brezobzirni. Glavne junakinje-so štiri lepe in uspešne ženske. Nadaljevanka ima pet delov. 21.25 KRIŽ-KRAŽ 16.00 Satelitski programi — 18.00 Otroška oddaja — 19.00 Kako biti skupaj — 19.30 Dnevnik — 20.15 Filmske uspešnice: Veliki valček (ameriški film) — 22.25 Satelitski programi 22 55 DNEVNIK 3 23.05 KDO DOBI PRIJATELJE, ameriški film 0.45 VIDEO STRANI TV ZAGREB 8.50 Jutranji program — 10.30 Prezrli ste, poglejte — 13.00 Družinski magazin 14.30 Sedem TV dni — 15.45 Dnevnik 1 — 16.00 Mladinski film — 17.30 Kiklop (zadnji del nadaljevanke) — 18.30 Švenk (dokum. program) — 19.15 Risanka - 19.30 Dnevnik — 20.15 Igrani film - 22.00 Dnevnik 3 — 22.55 Nočni program —• 0.15 Poročila 23.25 NEDELJA, 14. V. 8.45 — 13.10 in 14.00 TELETEKST 9.00 VIDEO STRANI 9.10 OTROŠKA MATINEJA 10.40 DOLINA LUTK, ponovitev L dela nadaljevanke 11.30 CELJSKI INSTRUMENTALNI KVINTET 12.00 KMETIJSKA ODDAJA 13 00 VIDEO STRANI 14.15 VELIKI VALČEK, ameriški film 19.30 DNEVNIK 2 19.59 ZRCALO TEDNA 20.20 PTICE POD NEBOM, 1. del nani-. zanke TV Zagreb V pet'h epizodah spremlja nanizanka dogodivščine dveh malopridnežev, ki z zvijačami in majhnimi prevarami vrtita tako imenovane resne in poštene ljudi, pri tem pa se pogosto, ko naletita na večje lumpe, tudi sama znajdeta v težavah 21.35 ZDRAVO 23.15 VIDEO STRANI oddaja) — 20.45 Dokumentarec meseca — 21.25 Maji koncert 22.10 TV galeri- ja —- 22.40 Športni pregled 23,25 Nogometna reportaža TV ZAGREB 16.30 DNEVNIK 1 16.45 KRILA ORLOV, ameriški film 18.30 PLESNE DOMISLICE: PACKA IZ CELJA 18.45 RISANKA IO on TV V4FRNTK DRUGI PROGRAM 10.00 Danes za jutri 13.00 Športno popoldne 19.00 Da ne bi bolelo 19.30 Dnevnik 20.05 Ptice na Kosovu propagandna in n<'Gtki (dokumen. 9.20 Poročila 9.30 Otroška matineja 11.00. Kmetijska oddaja 12.00 Kdor zna, ta velja 13.00 Veliko sedlo (6. del nadaljevanke) 13.50 Nedeljsko popoldne 16.30 Potopis 17.05 Edvin (angleški film) 18.45 Risana serija 19.10 Igre na srečo 19.30 Dnevnik 20.00 Duša in telo (1. del nadaljevanke) 20.50 Romeo in Julija na vasi (nemški film) 22.20 Dnevnik 22.40 Nočni program 0.40 Poi'či!a PONEDELJEK, 15. V. 9.45 — 13.45 in 16.00 23.10 TELETEKST 10.00 VIDEOSTRANI 10.10 MOZAIK 10.10 UTRIP 10.25 ZRCALO TEDNA 10.40 TV MERNIK 10.55 DA NE BI BOLELO 11.15 OČI KRITIKE 11.45 PREPOVEDANO, ameriški film 13.35 VIDEO STRANI 16.15 VIDEOSTRANI 16.30 DNEVNIK 1 16.45 MOZAIK, ponovitev 18.10 SPORED ZA OTROKE IN MLADE 19.30 DNEVNIK 2 20.05 SIMPOZIJ, drama TV Ljubljana 20.50 TAMBURAŠI IZ SODEVCEV 2) 15 OSMI DAN 21.55 DNEVNIK 3 22.10 VIRTUOSO, 3. oddaja 23.00 VIDEO STRANI 22.25 Satelitski programi TV ZAGREB DRUGI PROGRAM 16.30 Satelitski programi 17.45 Bo brezkončnosti sveta: Azija - 18.15 Svet športa 19.30 Dnevnik — 20.05 Žarišče 20.35 Po sledeh napredka 21.05 Video godba 21.50 Amerikanec med štajerskimi »nrtizani (dokumen oddaja) TOREK, 16. V. 22.55 9.45 — 11.45 in 16.00 TELETEKST 10.10 VIDEOSTRANI 10.10 MOZAIK 10.10 MEDN. DELAVSKO GIBANJE, 3. del 10.50 PAMET JE BOLJŠA KOT ŽAMET 11.00 ŠOLA TENISA, 1. oddaja 11.10 ANGLEŠČINA, 10. lekcija 11.35 VIDEOSTRANI 16.15 VIDEOSTRANI 16.30 DNEVNIK 1 16.45 MOZAIK, ponovitev 18.00 SPORED ZA OTROKE IN MLADE Iv.uo RISANKA 19.20 DOBRO JE VEDETI 19.30 DNEVNIK 2 20.05 SENCA NA SONCU, nadaljevanke 21.00 DINAR 21.50 DNEVNIK 3 22.00 ROPOT 22.45 VIDEO STRANI 3. del TV ZAGREB DRUGI PROGRAM 15.00 Program za otroke 16.00 Dokumentarna oddaja 16.30 Izobraževalni program 17.15 Program za otroke 18.15 Dokumentarna oddaja 18.45 Naša pesem - 19.30 Dnevnik 20.00 Žrebanje lota 20.05 Žarišče taktni maga/in 23.20 Poročila 23.35 Satelitski program 23.20 SREDA, 17. V. 9.45 — 11.50 in 16.00 TELETEKST 10.10 VIDEO STRANI 10.10 MOZAIK: DOKUMENTAREC MESECA, OSMI DAN, AMERIČAN MED ŠTAJERSKIMI PARTIZANI 16.15 VIDEOSTRANI 20I>6 FILM IFDNA M ISALA SEM PETJE SIREN, kanadski filn 21.35 ZVOČNOST POKRAJIN. 2. del glasbene oddaje 22.00 DNEVNIK 3 22.10 SVET POROČA 23.10 VIDEO STRANI 19.30 Dnevnik 20.05 Žarišče 20.35 Spot-n.. - . ! )»aiu^ki protzram 23.35 Shovv program TV ZAGREB 16.30 DNEVNIK 1 16.45 SOMRAK ČLOVEKA, dokumentarna oddaja 18.05 SPORED ZA OTROKE IN MLADE 19.20 DOBRO JE VEDETI 19.30 DNEVNIK 2 DRUGI PROGRAM 15.00 Otroški program 16.00 Dokumentarni program 16.30 Izobraževalna oddaja 17.15 Otroški program 18.15 Chopin 18.30 Studio Maribor 19.00 Dokumentarni program 8.15 Poročila — 8.20 TV koledar 8.30 Otroški program - 9.00 TV v šoli 12.30 Poročila 12.40 Prezrli ste. poglejte 16 00 Kuhar proti Kennedvju (serijski film) lb.45 Izobraževalna oddaja 17.15 Dnevnik I 17.35 Otroški program 18.05 Številke in črke 18.30 Romunska koncertna glasba 19 30 Dnevnik 2 20.00 Filmski večer 21.35 Dnevnik 3 21.55 Nočni pro- gram 23.55 Poročila ČETRTEK, 18. V. 23.35 9.45 — 13.00 in 16.00 TELETEKST 10.00 VIDEOSTRANI 10.10 MOZAIK 10.00 UMETNOSTNA GALERIJA MARIBOR 10.50 ARHITEKTURA SLOV. POKRAJIN 11.20 PO SLEDEH NAPREDKA 16.15 VIDEOSTRANI 16.30 DNEVNIK 1 16.45 MOZAIK, ponovitev 18.20 SPORED ZA OTROKE IN MLADE 19.20 DOBRO JE VEDETI 19.30 DNEVNIK 2 20.05 OB NJEMU, L del poljske nadaljevanke Dogajanje nadaljevanke je postavljeno v obdobje po zlomu ljudske vstaje proti ruskemu carju leta 1863. Prikazana so usode treh družbenih skupin: aristokracije, malih posestnikov in obubožanih plemičev. V ospredju je ljubezenska /godba dveh mladih, ki sta iz različnih družbenih slojev. Nadaljevanka ima štiri dele. 21.00 TEDNIK 21.50 PREDSTAVA HAMLETA V SPODNJI MRDUŠI, jugosl. film 23.25 VIDEO STRANI TV ZAGREB DRUGI PROGRAM 15.00 Otroški program 16.00 Dokumentarni program — 16.30 Izobraževalni program 17.15 Zimska romanca (mladinski film) — 17.45 Juriš na nebo (dok. oddaja) 18.15 Stiki med nami 19.30 L 16 ■sv.*. V-:-: senčni strani Gorjancev, 11.00 Lestvica novosti. 12.30 Pionirska oddaja, 13.30 Čestitke in želje naših poslušalcev, 14.30 Novice. 15.15 Pesem tedna. 16.30 Novice. 17.00 Strižemo zastonj. 18.00 Kronik,:. 18.30 Biba, TV spored danes. 8.15 Poročila 8.20 J V koledar 8.30 Otroci, pojte z nami 8.45 Sedmi veter 9.00 TV v šoli 12.30 Poročila 12.40 Prezrli ste. poglejte 15.00 Sedmi veter 15.15 Nočni program (ponovitev) 17.15 Dnevnik I 17.35 Izobraževalna oddaja 18.05 Številke in črke 18.25 Dokumentarna oddaja 19.15 Risanka 19.30 Dnevnik 2 20.00 Ve- ter (drama TV I Ji 21.00 Video tih (resna glasba) 21.50 Dnevnik 3 22.10 Nočni program 0.10 Poročila 20.45 DranisM program 22.05 Poročila 22.15 Dramski program 23.35 Shovv program 20.05 Žena, ki jo je ljubil (ameriški film)- 21.40 Dnevnik 3 22.00 Kon- 8.15 Poročila — 8.20 TV koledar 8.30 Ljubo doma, kdor ga ima — 9.00 TV v šoli — 12.30 Poročila — 12.40 Prezrli ste. poglejte — 14.45 Izobraževalna oddaja — 15.15 Nočni program (ponovitev) — 17.15 Dnevnik 1 17 35 Ljubo doma, kdor ga ima 18.05 Številke in črke — 18.25 Narodna glasba 19.15 Risanka — 19.30 Dnevnik 2 — 20.00 Detektiva iz Miamija — 21.00 TV poster — 21.30 Dnevnik 3 — 21.500 sole mio (oddaja iz kulture) — 22.50 Nočni program — 0.50 Poročila NEDELJA: 8.00 Začetek programa, 8.15 Pesem tedna, 8.30 Kmetijska oddaja, 9.30 Kronika, aivestila, 11.00 Mali oglasi. 12.30 Čestitke in želje naših poslušalcev ČESTV ČETRTEK: 8.00 Marketing program Studia D. 10.00 Redni program Studia D. Pesem tedna. 10 30 Novice. 11.00 Studio D včeraj, danes, jutri. 12.00 Predstavitev Dolenjskega lista. 12.30 Novice, 14.30 Novice. 15.15 Pesem tedna. 16.30 Novice, 17.00 Vse manj je dobrih gostiln. 18.00 Kronika. 18.30 Ihba. TV spored danes PONEDELJEK: MK) Marketing program Studia D, 10.00 Redni program Studia D. Pesem tedna, 10.30 Novice, 11.00 Strižemo zastonj — ponovitev oddaje, 12.30 Novice, 13.30 Športna oddaja. 14.30 Novice, 15.15 Pesem tedna, 16.30 Novice, Lestvica narod-no-zabavne glasbe, 17.10 Tema, 18.00 Kronika. 18.30 Riba. TV spored danes. PtfEK: 8.00 Marketing program Studia D, 10.00 Redni program Studia D, Pesem tedna, 10.30 Novice. 11.00 Želeli ste, poslušajte, 12.30 Novice. 13.30 Športna oddaja. 14.30 Novice, 15.15 Pesem tedna, 16.30 Novicet Minute s klasiko. 17.00 Tema, 17.30 Želeli ste, poslušajte! 18.00 Kronika. 18.30 Biba. TV spored danes. TOREK: 8.00 Marketing program Studia D, 10.00 Redni program Studia D. Pesem tedna, 10.30 Novice. 12.30 Novice, 13.30 Pogovarjamo se z... 14.30 Novice. 15.15 Pesem tedna. 16.30 Novice, Minute s klasiko, 17.00 Tema. 18.00 Kronika, 18.30 Biba, TV spored danes. SOBOTA: 8.00 Marketing program Studia D, 10.00 Redni program Studia D, Izbor pesmi tedna. 10.30 Novice. 10.45 Na sončni in SREDA: 8.00 Marketing program Studia D, 10.00 Redni program Studia D. Pesem tedna. 10.30 Novice. 11.00 Prispevki iz gospodarstva. 12.30 Novice, 13.30 Glasbena ura. 14.30 Novice. 15.15 Pesem redna, 16.30 Novice. Čestitke in želje naših poslušalcev, 17.00 Strokovnjak v studiu. 18.00 Kronika, 18.30 Biba. TV spored danes. PA SE SLIŠ OD SVETGA VlBj lj( ZGUN — V romarski cerkvici sv. o N|( da na Ljubnuje v nedeljo poleg sMJŠ Ini ga, manjšega zvona, ki visi v zvonil* vij že od konca prve svetovne vojne, šeIJ P| le, več kot 800 kg težki zvon, ki so ^ Ki v navzočnosti številnih gledalcev spdjj 0] no spravili v zvonik. Sedanja cefl^l lii čaje bila na temeljih še starejše zgr,i De jena že leta 1611, njene tri brona*1 * * *! rt zvonove pa je pobrala prva svetova, vojna. (Foto: T. Jakše) f— k MODRA KRONIKA NI PREPOVEDANA'. | Ena gospa pove, druga pove naprel | obenem še malo doda ter kaj tretja pove že spremenjeno in si se ^ 7 izmisli. naslednje gospe pa vse '0^ "p slogu naprej... in tako je pnZefaf.OTj krožiti tudi »novica« o prepovedi h. »Modra kronika«. A resnica je dbjh oj na. Kljub nekaterim »vznemirljiv0 »problematičnim« odlomkom j poslušanju te na Dolenjskem\ in v ' krajini trenutno najbolj >>vr°čeWyji Z‘ vsaj zaenkrat ni našla nič, kar b1 r a vznemirjalo prebivalstvo. SicerPaKj S vznemirjalo prebivalstvo, btcer y«j~, seta že v vseh trgovinah, ekipo M 2' kronike s Tonijem Verderberjem, kom Podbojem, Silvestrom Poiok0% lž drugimi pa bo v prihodnje vse pog°r, , moč slišati tudi v živo. Tako bo v so , Li FILMSKI GLAVNI TRG — Vse prvomajske praznike je bilo Novo mesto, še posebej pa Glavni trg, v znamenju novega slovenskega filma Veter v mreži, ki ga z ekipo Viba filma pripravlja režiser Filip Robar-Dorin iz Novega mesta. Da je bilo mestno središče vsaj približno takšno kot pred 75 leti, je bilo potrebno marsikaj spremeniti: trg so posipali s peskom, trgovine so »vrnili« v privatne roke, skratka, prenekateri starejši in mlajši Novomeščani so po praznikih kar otožno zrli na današnjo podobo trga, polnega avtomobilske pločevine in druge civilizacijske navlake. S posnetki v Novem mestu seje pet dni pred rokom tudi končalo snemanje tega najnovejšega slovenskega filma, sedaj je na vrsti montaža in ob tej zagnanosti ekipe lahko upamo, da bo film pripravljen do puljskega festivala. (Foto: Janez Pavlin) 13. maja, sodelovala na //>“—- m 20-letnice no vomeške Obrtne zaar s o bo j ^ praznoveb Sl mezadraS1], M, 20-letnice no vomeške Obrtne zuw nr športni dvorani Marof, dan kasnej P| nastopila na stadionu bralstva m p; nostina tomboli, v soboto, 20. maja,P pj Metliki na Vinski vigredi, (dv) 1 ( VEC DEVIZNIH VLOG METLIKA Odkar so ukinili omejitev pri dviganju deviz z deviznih računov, v metliški enoti Ljubljanske banke opažajo, da ljudje vlagajo več deviz na svoje račune, ker vedo, da jih lahko kadarkoli dvignejo, kolikor jih pač imajo. Zadnje čase banka precej deviz tudi odkupi. Odkar seje povečala obrestna mera za vloge na vpogled, ljudje tudi denar, tu gre zlasti za osebne dohodke, dalj časa puščajo v banki. Ena od težav inflacije je tudi ta, da morajo banke delati z vedno večjimi količinami denarja, ljudje pa negodujejo, če zmanjka bankovcev po 50 tisočakov. V banki ugotavljajo, da bi že sedaj morali imeli bankovec za milijon dinarjev, na vidiku pa je šele bankovec za 100 tisočakov. Z REKVIEMOM TUDI V BREŽICE KRŠKO — Pesniško zbirko Rekviem avtorice Ane Rostohar, ki jo je založil Silvo Mavsar iz Krškega, likovno opremil Alojz Konec iz Sevnice, natisnil pa novomeški Hrast, bodo predstavili tudi brežiškim bralcem. Predstavitev z recitalom, ki ga je pripravil Literarni klub Beno Zupančič, in srečanje z Ano Rostohar bo v sredo, 17. maja, ob 19. uri v občinski matični knjižnici v Brežicah. O poeziji Ane Rostohar in o Rekviemu bo govoril prof. Tine Soško z brežiške srednje šole. m m 8.15 Poročila 8.20 TV koledar 8.30 Mali svet 9.00 TV v šoli 12.30 Poročila 12.40 Prezrli ste, poglejte 15.15 Nočni program 16.45 Izobraževalna oddaja - 17.15 Dnevnik 1 17.35 Mali svel 18.05 Številke in črke 18.25 Risanka 18.30, Znanost 19.30 Dnevnik 2 20.00 Žrebanje lota BANKA KUPILA NOVE PROSTORE METLIKA Med tistimi, ki so že kupili svoje prostore v novem poslov-no-trgovskem središču Metlike, ki bo zgrajeno proti koncu prihodnjega leta, je tudi poslovna enota Ljubljanske banke. V sedanjih prostorih je metliška bančna enota precej na tesnem, v novem središču pa bo imela poslovalnico z 200 m- prostora. Seveda bodo sedanje prostore obdržali, novi pa bodo zamenjava za sedanjo ekspozituro, ki domuje v prostorih lekarne v Kidričevem naselju. KAMERA ODKRIVA - V Celuloze in železniške postaje v škem domuje tudi izpostava ca niče. Ni znano, aii so imeli tudi P službi, ki izdatno napaja držav’,,.”(( račun, prste vmes pri postav'*'' ^ » table k prometnemu znaku, kor ta »ilirščina« izpričuje ren in omalovažujoč odnos ces do slovenščine, ki je (vsaj /aen j še uradni jezik tudi pri takih sp0 lih, da je dovoljeno zaustavlja1’.!1 parkiranje le za carino. Nova akcija Velika zbiralna akcija »Solidarnost v dejanjih« NOVO MESTU — 8. maj*je zsrorganizacijo Rdečega križa pomemben praz- nik Na ta dan pred 161 leti se je rodil Šv '■ ustanov lelj te organizacije Švicar Henry Dunant. Danes je v Rdeči križ vključenih že 144 držav z okoli 250 milijoni članov. V soboto 13. maja bo pomembno obletnico, 45-let delovanja, praznoval tudi Rdeči križ Jugoslavije. Dnevnik 20.05 Žarišče 20.35 Mali koncert 20.45 Alpe-Jadran 21.15 Oči kritike 21.45 Shovv program 22.40 Dramski program 8.20 TV koledar — 8.30 Nihče kot ja/ 9.00 TV v šoli — 12.30 Poročila 12.40 Prezrli ste. poglejte 14.45 izobraževalna oddaja — 15.15 Nočni program 17.15 Dnevnik I 17.35 Otroška oddaja 18.05 Številke in črke 18.25 Serijski film — 19.30 Dnevnik 2 20.00 Politični magazin 21.05 Videoklub 22.05 Dnevnik 3 22.35 Kronika cann- skega festivala 23.20 Nočni program 1 20 Poročila V počasitlev jubilejev pripravljata Rdeči križ Jugoslavije in Šlovenijc veliko majsko zbiralno akcijo pod naslovom »Solidarnost v dejanjih«. Akcija bo potekala tudi v novomeški občini ves maj in se bo zaključila I . junija, ko bo na tem območju tekla večja akcija zbiranja oblačil, posteljnine, šotorov in drugega blaga. Denarni prispevki bodo namenjeni za dejavnost Rdečega križa. Več kot polovico denarja bodo razdelili krajevnim organizacijam za izvajanje humanilarnih dejavnosti. Sredstva bodo zbirali aktivisti. Imena darovalcev bodo napisali na posebne zbi-mlne pole, vsak aktivist pa mora imeti pri si bi žigosano pooblastilo svoje krajevne organizacije. Denarni prispevek lahko nakažete tudi na tekoči račun OO RKS N ivo mesto: številka: 52100-678-80144 s pripisom »Solidarnost v dejar/.h«. BIZELJSKI KURIRJI V BISTRICI OB SOTLI — Pred osnovno šolo ^ Broz, ki te dni slavi desetletnico, so pionirji z Bizeljskega 5. maja ‘/r0Trej kajšnjim učencem kurirčkovo torbo. Taje od 25. aprila krožila p° . občini in je vsebovala ekološka sporočila in napotke. Ugotovitve o okoli ^ i '•-« šolarji ponovno preverjali pred iztekom šolskega leta, da bodo vl<*e,AjJ»4 pionirji naredili sami in kaj tisti, ki so odgovorni za preprečevanje in znu1™ onesnaževanja življenjskega okolja. (Foto: J. Teppev) železniško gospodarstvo ljubljana ŽG LJUBLJANA-ŽTO NOVO MESTO tozd za promet novo mesto jf Kolodvorska 1, Novo mesto [Objavlja po sklepu delavskega sveta [JAVNO licitacijo za odprodajo osnovnega sredstva: ,1 tovorni avtomobil TAM 2001, nosilnost 2 toni, Jetnik 1974. ■zklicna cena 5,000.000 din J-jcitacija bo na prostoru pred skladiščem na železniški postaji v Novem mestu 18. 5.1989 ob 9. uri. Ir)terešenti morajo pred pričetkom licitacije vplačati varščino v Sšlni 10% izklicne cene. £rometni davek v ceni ni vračunan in ga kupec plača posebej. 5uPec mora blago takoj v celoti plačati in odpeljati. p9jed je mogoč na dan licitacije uro pred začetkom licitacije, [-'citacija bo potekala po načelu videno — kupljeno, zato kas-£ejsih reklamacij ne upoštevamo. Predhodne informacije: tel. 21 -153 od 6.30 - 14.30 (šef TKS). 236/19 spre' :rk« zg« nas« lov« 1 I/ pn ipui še k v 0 troj"1 ■uf ini«1 tisi« v# kas1' laM d .SlI tottt obe' 1V0>. 'rug‘ eje i en( a, P novoles... TOZD PRIMARNA PREDELAVA LESA - obrat 'ES — Straža, objavlja po sklepu DS JAVNO licitacijo *a odprodajo odpisanih osnovnih sredstev: STRUŽNICA PRVOMAJSKA TES 3 250/200 št. 2706, letnik 1961, •zkhcna cena 20,000.000 din. Licitacija bo v ponedeljek, 15. maja, ob 10. uri v obratu TES v ~«aži. p& licitaciji lahko sodelujejo fizične in pravne osebe, mometni davek ni vračunan v izklicno ceno in ga kupec plača £ibne osebe morajo pred licitacijo vplačati kavcijo v višini i “ /o izklicne cene, pravne osebe pa predložiti pooblastilo, 'formacije dobite po tel. 84-634. 230/19 AVTO MOTO DRUŠTVO NOVO MESTO razpisuje licitacijo za prodajo petih montažih garaž. Licitacija bo 16. maja ob 16. uri na sedežu AMD, Ljubljanska 8/b (za bencinsko črpalko). Izklicna cena za komplet petih garaž znaša 15.000.000 din. Pred začetkom licitacije morajo interesenti položiti 10-odstotno varščino. 233/19 Socialistična republika Slovenija OBČINA TREBNJE sekretariat za občo upravo in družbene dejavnosti Sekretariat za občo upravo in družbene dejavnosti objavlja JAVNO PRODAJO rabljenega vozila in pisarniškega inventarja, ki bo v nedeljo, dne 14. 5. 1989, ob 9. uri za stavbo občinske skupščine. zap. št. Tip vozila letnik izklicna cena 1. R-4 1983 13,000.000 din 2. žensko kolo 1 kos 3. moško kolo 1 kos 4. avtoplašč za tovorno vozilo 2 koša 1,500.000 din 5. avtomobilska zračnica 2 kosa 6. knjižni stroj, tip RGB 101 1 kos 500.000 din 7. knjižni stroj, tip ASCOTA 1 kos 200.000 din 8. fotokopirni stroj s priborom OMEGA 3000 1 kos 4,000.000 din 9. sortirni stroj za papir A4 LINDACO Collator 1 kos 600.000 din 10. razmnoževalni stroj, električni, GESTETNER 460 S 1 kos 1,200.000 din in druga osnovna sredstva. Ogled vozila je mogoč, 1 uro pred prodajo. Na licitaciji lanko sodelujejo občani in družbeno-pravne osebe. Pred licitacijo morajo interesenti plačati 10-odstotno varščino od izklicne cene. Nakup vozila je po načelu VIDENO — KUPLJENO. Kupec plača kupljeno TAKOJ. 241/19 /j) ljubljanska banka Temeljna dolenjska banka RUŠENJE OBJEKTA — POSLOVNE STAVBE NA TRGU GORJANSKEGA BATALJONA 2 V ŠENTJERNEJU Ljubljanska banka — Temeljna dolenjska banka Novo mesto razpisuje zbiranje ponudb za oddajo del pri rušenju poslovnega objekta v Šentjerneju, Trg gorjanskega bataljona 2, pod naslednjimi pogoji: 1. Objekt je potrebno porušiti do kote tlakov pritličja. 2. Ves rušitveni material je potrebno odpeljati. Deponijo mora preskrbeti izvajalec del. 3. Dela bo možno pričeti 25.5.1989 in jih dokončati v 10 dneh, to je do 4. 6.1989. Ponudbe je potrebno dostaviti Ljubljanski banki — Temeljni dolenjski banki, Novo mesto, splošna služba, Kettejev drevored št. 1, Novo mesto, do 18. 5.1989. 234/19 igmp 8£mC2DŠC30 n. sol. o. Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge vzdrževanje in proizvodnja kovinskih izdelkov v DE strojni obrat Pogoji: KV ključavničar oziroma IV. stopnja usmerjenega izobraževanja — smer obdelovalec kovin, zaželjene so delovne izkušnje, delo je za nedoločen čas in s polnim delovnim časom, ter enomesečnim poskusnim delom. Delovno razmerje bomo sklenili z dvema kandidatoma. Kandidate, ki so zainteresirani za navedena dela, vabimo, da pošljejo pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 8 dneh po objavi na naslov: IGM SAVA KRŠKO, Cesta Krških žrtev 59, 68270 Krško. Prijavljene kandidate bomo o izidu izbire obvestili v 30 dneh po preteku roka za prijavo. 229/19 1. tombola: LADA NIVA 2. tombola: VUGO KORAL 55 3. tombola: VUGO KORAL 55 ATLETI VAM PONUJAJO SREČO, CE PA JE NE BOSTE IMELI, I VEDITE, DA STE PRISPEVALI ZA 1 CM2 TARTANA! |r y atletski klub novo mesto lip« !i prireja loi* % V NEDELJO, 14. MAJA 1989, OB 13. URI NA STADIONU bratstva IN ENOTNOSTI V NOVEM MESTU i i 1 8* in vrsta drugih dobitkov v skupni vrednosti 20 starih milijard din Bogat srečelov in posebno žrebanje i s 1 i I m i M i 1 I i 1 i 1 I 1 Nastopata ansambel HENČEK in MODRA KRONIKA trgovsko podjetje NOVOTEHNA 68001 novo mesto, glavni trg 11 j * ' i KUPON ZA ŽREBANJE POSEBNE NAGRADE j | Ime in priimek:............................. Naslov: .................................... i k ! \i Kupon oddajte na označenem posebnem mestu na stadionu! I Pokrovitelj' 68001 novo mesto, glavni trg 11 M Zdravstveni center Dolenjske tozd Dolenjska lekarna Novo mesto DELAVSKI SVET RAZPISUJE prosta dela in naloge delavcev s posebnimi pooblastili inodgo-vornostmi za štiriletni mandat: 1. DIREKTORJA TOZD DOLENJSKA LEKARNA 2. UPRAVNIKA POSLOVNE ENOTE NOVO MESTO Kandidat mora poleg splošnih pogojev, predpisanih z zakonom, izpolnjevati še naslednje: Pod 1: — dokončana visoka (VII. stopnja) strokovna izobrazba farmacevtske smeri in opravljen strokovni izpit — najmanj 5 let delovnih izkušenj — da ima ustvarjalen odnos do uveljavljanja in uresničevanja samoupravljanja, da odgovorno gospodari z družbenimi sredstvi, da spoštuje zakonitost in ima pravilen odnos do ljudi — da ima organizacijske sposobnosti in sposobnosti vodenja TOZD Pod 2: — dokončana visoka (VII. stopnja) strokovna izobrazba farma cevtske smeri in opravljen strokovni izpit — najmanj 5 let delovnih izkušenj v lekarniški dejavnosti — da ima ustvarjalen odnos do uveljavljanja in uresničevanja samoupravljanja, da odgovorno gospodari z družbenimi sredstvi, spoštuje zakonitost in ima pravilen odnos do ljudi — da ima organizacijske sposobnosti, sposobnosti vodenja poslovne enote in kontaktiranja s strankami Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 8 dneh po objavi razpisa na naslov: Zdravstveni center Dolenjske TOZD Dolenjska lekarna Komandanta Staneta 14 68000 Novo mesto s pripisom »ZA RAZPISNO KOMISIJO« Kandidate bomo o izidu izbire obvestili v 30 dneh po izteku roka za prijavo. r n “zin L I i GRADBENO INDUSTRIJSKO PODJETJE NOVO MESTO Komisija za kadrovsko socialne zadeve GIP PIONIR TOZD TOGREL razpisuje v skladu naslednja z določili samoupravnih splošnih aktov prosta dela in naloge: 1.4 KV zidarje 2. 2 KV železokrivca 3. 1 gradbenega tehnika 4. 1 snažilko Za opravljanje del in nalog morajo kandidati izpolnjevati naslednje pogoje: pod 1. in 2. je potrebna dokončana poklicna šola IV. stopnje, pod 3. srednja strokovna izobrazba gradbene smeri in opravljen strokovni izpit in pod 4. končana osnovna šola in šoferskim izpitom B kategorije. Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas s polnim delovnim časom in 3-mesečnim poskusnim delom. Pisne ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pcgojev in s kratkim življenjepisom naj kandidati pošljejo v 8 dneh po objavi razpisa na naslov: GIP PIONIR, TOZD TOGREL, 68273 Leskovec pri Krškem. Kandidate bomo o izbiri obvestili najkasneje v 30 dneh po končanem zbiranju ponudb. 238/19 V* KREMEN Industrija in rudnik Industrija in rudniki nekovin NOVO MESTO Po določilih statuta delovne organizacije in po sklepu DS razpisna komisija razpisuje dela in naloge s posebnimi pooblastili in odgovornostmi VODENJE IN ORGANIZACIJA DELA RAČUNOVODSKO KOMERCIALNEGA SEKTORJA (ni reelekcija) z naslednjimi pogoji: — visoka izobrazba ekonomske smeri in 2 leti prakse ali višja izobrazba ekonomske smeri in 4 leta prakse na ustreznih delih in nalogah. poznavanje finančnega poslovanja in avtomatske obdelave podatkov ter znanje tujega jezika. Mandat traja 4 leta. Nastop dela 1.7.1989. Kandidati naj pošljejo svoje pisne prijave najkasneje v 15 dneh po objavi razpisa na naslov: Industrija in rudniki nekovin KREMEN Novo mesto, Cesta komandanta Staneta 9 — Razpisna komisija. O izbiru bodo kandidati obveščeni v 30 dneh po preteku prijavnega roka. t~ Družboslovna in ekonomska srednja šola Novo mesto, Ulica talcev 3a, objavlja JAVNO PRODAJO naslednjih osnovnih sredstev: — 14 mehanskih pisalnih strojev Olympia — 30 električnih pisalnih strojev Olympia — Jatranj — 8 delovnih miz Prodaja bo dne 18. maja 1989 med 8. in 12. uro. Informacije lahko dobite v tajništvu šole oz po tel 21 -473. 239 19 ZAHVALA Po dolgi in težki bolezni nas je v 41. letu zapustil dragi sin. brat. stric, nečak in bratranec JOŽE JEREB iz Ostroga 25 Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, znancem, prijateljem. ki so nam v težkih trenutkih stali ob strani, nam izrekli sožalje, darovali \enee in denarno pomoč ter pokojnika v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo GD Ostrog za spremstvo, osebju ZD Šentjernej in splošni bolnišnici internemu oddelku /a zdrav Ijenje. Najlepša hvala gospodu župniku za lepo opravljeni obred. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: vsi njegovi gl DRUŠTVO UPOKOJENCEV NOVO MESTO o inles HONORARNO ZAPOSLI DVE TOČAJKI V KLUBI DRUŠTVA. INFORMACIJE O POGOJIH SE DOBE V PISARI DRUŠTVA. Dar brezplodni, dar slučajni, to življenje — le čemu? Le zakaj ukaz te tajni je obsodil v smrt, čemu? (Puškin) ZAHVALA V 57. letu nas je zapustil naš dragi mož, oče, sin, brat, stric in stari oče ALOJZ MEGLIČ iz Lukovka pri Trebnjem Najlepše se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem. > jih trenutkih sočustvovali z nami, nam pomagali in '?re^ 1 so v najtežjih trenutkih sočustvovali <. umi.., ..m.. Fv,...<.6“- — sožalje, darovali vence in cvetje ter pokojnika v tako velikem stevt pospremili na zadnji poti. Posebno zahvalo smo dolžni dobrim vasca; nom, DO Trimo ter delavcem v PSP, GD Lukovek, pevcem, g' govornikoma ter gospodu župniku za lepo opravljeni obred. Žalujoči: vsi njegovi Skrb, delo in trpljenje, dragi mož in oče, je bilo tvoje življenje. Ne jokajte ob mojem grobu, le tiho k njemu pristopite in spomnite se, kako trpel sem, in večni mir mi zaželite. ZAHVALA V sredo, 19. aprila 1989, nas je v 54. letu starosti po dolgi in težki bolezni za vedno zapustil FRANCE TRDIC iz Pribincev 19 pri Adlešičih Ob boleči izgubi se zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani. Prisrčno se zahvaljujemo osebju Onkološkega inštituta v Ljubljani, zdravstvenemu osebju Splošne bolnice Novo mesto, predvsem dr. Šuštaričevi, dr. Kramarju, intrumentarki Heleni Kralj, ter osebju Zdravstvenega doma Črnomelj, ki so mu lajšali bolečine. Hvala vsem, ki ste ga v času bolezni obiskovali in tolažili. Posebno se zahvaljujemo vsem, ki ste mu v poslednje slovo prinesli cvetje in vence, nam izreku sožalje, delovnemu kolektivu Konfekcije Adlešiči za izkazano pomoč, govorniku Lojzetu Črniču za poslovilne besede na domu, ženskemu pevskemu zboru Adlešiči za zapete žalostinke, organistu stricu Ivetu, gospodu župniku za skrbno opravljen obred in ganljive besede poslednjega slovesa ob odprtem grobu in vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Vsem še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: žena Mici, sin Franci in hčerka Slavica z družinami ter ostalo sorodstvo Z A H V A L A Nepričakovano in mnogo prezgodaj nas je v 55. letu starosti zapustil dragi mož. oče. stari oče, brat, tast in svak FRANC BRODARIČ iz Metlike, Cankarjeva cesta 10 ()h boleči i/gubi se najlepše zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje in darovano cvetje ter vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo govornikoma ter Združenju šoferjev in avtomehanikov Črnomelj-Metlika. Žalujoči: žena Vida, sin Branko, hčerka Marjanca / družino, bratje in sestre z družinami ter ostalo sorodstvo ZAHVALA Prezgodaj nas je zapustila naša draga žena, mama in stara mama REZKA HUMAR iz Krškega Zahvaljujemo se vsem, ki ste nam v težkih trenutkih kakorkoli pomaga-" in stali ob strani ter prinesli vence, sveče in cvetje na grob. Žalujoči: vsi njeni h- če. ZAH V A L A Ob nenadni smrti drage mame, stare mame, prababice, sestre in tete DANICE SELAKOVIČ iz Marindola št. 30 iskreno zahvaljujemo vajčanom Marindola, sodelavcem iz Bella, ri-?'*i družini in gasilcem iz Črnomlja, gospodu župniku, znancem in prijateljem, ki so nam izrekli sožalje, podarili cvetje ter spremili našo drago ttamo na njeni zadnji poli. Hvala za sočustvovanje in vso pomoč \ neutolažljivih trenutkih. Sinova Simo in Rade ter hčerka Ljubica z družinami ter drugo sorodstvo ZAHVALA V 74. letu starosti nas je zapustila naša draga mama, stara mama. babica, sestra in teta fcj JOŽEFA SMRKE Hrastje pri Mirni Peči kreno se zahvaljujemo vsem, ki so nam v najtežjih trenutkih pomaga-T\mSe^n° Pa vaščanom in podjetjem Novotehna. Mercator. ŽD-tozd k VU Ljubljana, Krki in gospodu župniku za lepo opravljeni obred. Žalujoči: vsi njeni Z A H V A L A V 48. letu starosti nas je za vedno zapustil mož, brat, oče, stric in boter ROK KOSMAČ iz Sevnice, Gubčeva 2, Šmarje ^kreno se zahvaljujemo vsem, ki so nam v teh težkih trenutkih kakor-č , Pornagali, nam izrazili sožalje in pokojnega pospremili na njegovi NanJ' Poti. Posebej se zahvaljujemo Kovinarski Krško, PTT podjetju ov° mesto, pošta Sevnica, NE Krško, govorniku za ganljive besede. JjCemjz. Zabukovja, gospodu župniku za lepo opravljeni obred, sose-°.m iz Šmarja in okolice ter vsem drugim, ki so v teh težkih trenutkih čustvovali z nami. Vsi njegovi ZAHVALA Tiho nas je zapustila dobra babica, tašča, teta in sestra ANGELA DOLINAR roj. Lavrič Pot na Gorjance 4 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za podarjeno cvetje in izraze sožalja. Posebno se zahvaljujemo sosedom za vsestransko pomoč, tov. Krančiču za poslovilne besede in gospodu župniku za opravljeni obred. Vsem prisrčna hvala! Vsi njeni ZAHVALA V 86. letu starosti nas je za vedno zapustila naša mama NEŽA ZALETELI Zahvaljujemo se vsem, ki ste ji darovali cvetje in jo pospremili k zadnjemu počitku v Dolenjske Toplice. Prisrčna hvala osebju Doma starejših občanov v Šmihelu, kjer je bil zadnjih pet let njen dom, za topel in človeški odnos. Posebna zahvala družini Poljanec za vso skrb in organizacijo. da smo jo tako lepo pospremili v njer. večni dom. Žalujoči: hčerka Štefka z družino in sin Slavko z družino Z A H V A L A V 79. letu nas je zapustila draga mama m stara mama TEREZIJA KERMC iz Stopič 78 Ob boleči izgubi sc najlepše zahvlajujemo sorodnikom, sosedom in prijateljem. ki ste nam v najtežjih trenutkih pomagali, darovali cvetje in izrekli sožalje. Zahvaljujemo se tudi sindikatu Krke in sodelavcem tozda Biokemija. Komunali Novo mesto. Novolesu. TKO Metlika ter /upniku /a lepo opravljeni obred. Prisrčna hvala vsem. ki ste pokojno spremili na meni /adnp pon Žalujoči: vsi njeni ZAHVALA , V 76. letu starosti nas je po težki bolezni '4*' zapustila naša dobra mama, stara mama in BiH TRATAR iz Hrastovice 21 pri Mokronogu Ob boleči izgubi se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, znancem, vaščanom in še posebej sosedom, ki so nam v težkih trenutkih kakorkoli pomagali, nam izrekli sožalje, pokojni darovali cvetje in jo spremili na zadnji poti. Zahvaljujemo se delavcem OŠ Mokronog, Olgi in Lojzetu Hudnikovima, zdravnikom ZD Trebnje, pevcem in župniku za lepo opravljen obred. Žalujoči: vsi njeni j /upustila naša ljubeča mama. stara mama f 111 tašča MARIJA M frP popovič- ŠLIMERJEVA roj. Badovinac s Sel 2 pri .lugorju Hvala vsem. ki se je spomin jate! Večno njeni: hčerka Božica, vnuka Mladen in Vedran in zet Dako V 72. letu starosti nas je nenadoma zapustil iz Velike Bučne vasi 12, Novo mesto Iskrena hvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, delavcem in upokojencem kolektiva Krke, travmatološkemu oddelku novomeške bolnišnice ter vsem drugim, ki ste nam v težkih trenutkih pomagali in se s cvetjem ter prijetnim spominom poslovili od pokojnika na njegovi zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo KS Bučna vas, GD Doljne Kamence, pevcem in gospodu kaplanu za opravljeni obred. Žalujoči: vsi njegovi ■ ; • Z A H V A LA m p v V 53 . letu starosti nas je zapustil mož. oče. v r ded. bral in stric ^11 ^ ^ ALOJZ ■ aJI štrumbelj iz Velike Loke 64 Zahvaljujemo se sorodnikom, najbližjim sosedom in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, nam izrekli sožalje, darovali vence in cvetje ter vsem, ki ste pokojnika pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala bivšim sodelavcem ŽG Ljubljana Moste, TVD Ljubljana, Putnik Trebnje, GD iz Velike Loke za organizacijo pogreba in poslovilni govor ter gospodu župniku za lepo opravljen obred. Posebna zahvala družinam Bartolj, Pintar in Možina. Žalujoči: žena Pepca, hčerka Anica, sin Slavko z. družinami ter ostalo sorodstvo V 37. letu starosti nas je po hudi bolezni za-\ pustila naša draga žena, mamica, hčerka, BORŠTNAR roj. Taborski iz Krmelja 86 Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem, ki so nam v težkih trenutkih pomagali, izrekli sožalje, darovali vence in cvetje ter pospremili pokojno na zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo kolektivu DO Jugotanin Sevnica, DO Metalna, IMV, OŠ XIISNOUB Krmelj. KS Krmelj ter pevcem in godbi iz Novega mesta. Žalujoči: mož Marko, hčerki Maja in Vanja, mama Tončka, brat Drago in ostalo sorodstvo ZAHVALA V 93. letu starosti nas je za vedno zapustil naš dobri ata, stari ata in praded ALEŠ JAKLIČ iz Ravnika ?(jraence ter pokojnika v tako velikem številu pospremili na zadnji poti. dvmkom in strežnemu osebju bolnice Novo mesto, gospodu župni-iz Č' P°s'ov>lne besede in lepo opravljen pogrebni obred, sestri Moniki za )LlllruPerta za pomoč v bolezni, pevcem in govorniku Petru K urentu ?ovor ob odprtem grobu. Vsem še enkrat iskrena hvala! žb Žalujoči: žena, hčerke in sin z družinami Mirno spila v slovenski zemlji, ki sla ljubila ju z veslo, kakor sla ljubila svoje drage, ki za vama zdaj žalujejo. V S P O M I N 3. in 8. maja so minila tri leta. odkar sta nas zapustila naša dobra in skrbna starša MARIJA in ANTON SINTIČ i/. Oštrca pri Kostanjev ici Hvala vsem. ki ju hranite v srcu m lepem spominu. Žalujoči: vsi njuni ZAHVALA Ob smrti moje diage mame, stare mame tašče, sestre in tete MARIJE ZUPANČIČ iz Prečne se najlepše zahvaljujem vsem sorodnikom, sosedom, znancem in sodelavcem, ki so mi ob težkih trenutkih stali ob strani, mi kakorkoli pomagali, izrekli sožalje, darovali cvetje in vence in jo pospremili k njenemu zadnjemu počitku. Posebno se zahvaljujem sodelavcem nevropsihiatričnega oddelka Splošne bolnice Novo mesto, ki soji pomagali v njeni bolezni, darov ali venec in mi ob izgubi moje drage mame stali ob strani. Zahvaljujem se tudi osebju internega oddelka Splošne bolnice Novo mesto in gospodu župniku za lepe poslovilne besede in opravljeni obred N jeni: hčerka Marica z možem, njena vnuka Miran in Mateja, sestra Rezka in ostalo sorodstvo 2073) 11. maja 1989. DOLENJSKI LIST V TEM TEDNU VAS ZANIMA SKMŽlK S™J' tedenski koledar Četrtek, 11. maja — Žiga Petek, 12. maja — Pankracij Sobota, 13. maja — Servacij Nedelja, 14. maja — Bonifacij Ponedeljek, 15. maja — Zofija Torek, 16. maja — Janez Sreda, 17. maja — Mojca LUNINE MENE 12. maja ob 15.19 prvi krajec kino BREŽICE: 11.5. (ob 20. uri) ameriški akcijski film Nočne sence. 12. 5. (ob 20. uri) koncert. 13.5. (ob 18. in 20. uri) ameriški glasbeni film Umazani ples. 15. (ob 18. in 20. uri) ter 16.5. (ob 20. uri) ameriški akcijski film Sovražno ozemlje. 16. in 17. 5. (ob 20. uri) ameriška komedija Jumpin’ Jack Flash. ČRNOMELJ: 11. 5. (ob 20. uri) ameriški film Manijak. 12. (ob 20. uri) in 13. (ob 18. uri) ameriška komedija Mladi volkodlak — II. del. 14. 5. (ob 20. uri) francoski kriminalni film Pariz ponoči. 16. 5. (ob 20. uri) španski erotični fih.i Dekolte. KRŠKO: 12. 5. (ob 22. uri) erotični film Hiša zdravja. 14. 5. (ob 18. uri) ameriška komedija Ferisov nori dan. 16. 5. (ob 18. uri) hongkonški film Nepremagljivi Ninja. 17. 5. (ob 19. uri) ameriški akcijski film Coctail. NOVO MESTO — DOM JLA: od 12. do 14.5. (ob 18. in 20. uri) ameriška komedija Zafrkanti. Od 15. do 17. 5. (ob 18. in 20. uri) ameriški film Častni kozul. NOVO MESTO — DOM KULTURE: 1L in 12. (ob 18. uri) ter 13. 5. (ob 16. uri) ameriška akcijska komedija Zmaji za večno. 11.5. (ob 20. uri filmsko gledališče — ameriški akcijski film Predsednik. 12. (ob 20. uri) ter 13. in 14. 5. (ob 18. in 20. uri) ameriški akcijski film Lov na dragulje. 15. in 16. 5. (ob 19.30) Gostuje primorsko dramsko gledališče Nova gorica — Komedijant. 17. 5. (ob 17. uri) lutkovna predstava Janko in Metka (OŠ Katja Rupena). 17. in 18.5. (ob 18. in 20. uri) ameriška komedija Arizona junior. SEVNICA: 11. in 12. 5. (ob 20. uri) ameriški film Maščevanje v ulici brestov. 13. in 14. (ob 20. uri) ameriški akcijski film Policaj iz Los Angelesa. 16. in 17.5. (ob 20. uri) erotični film Uživaj slastno. TREBNJE: 13. (ob 20. uri) in 14. 5. (ob 18.30) francoska komedija Bratje Petardi. 5mmmmmmmmmmmmmmmmmi motorna vozila 126 P, letnik 1986, prodam. Tel. 25-185. (ček-MV-19) ZASTAVO 126 P, letnik 1987, registriran do aprila 1990, prodam. Golič, Zagrebška 8 a, Novo mesto, tel. 28-148. (1974-MV-19) ZASTAVO 126 PGL, letnik 1986, prodam. Tel. 60-009. (1975-MV-19) R 4 GTL, letnik 1984, dobro ohranjen, prodam. Tel. 20-258. (1976-MV-19) MITSUBISHI TREDIA TURBO li muzino 1600/115 KM, letnik 1983/84, ugodno prodam. Tel. dopoldne 25-743, popoldne 24-297. (1977-MV-19) Z 101 GT 55, letnik 1983, ugodno prodam. Tel. 43-875. Turk, Velike Brusnice 58 a. (1981-MV-19) ZASTAVO 101 GTL 55, letnik 1986. prodam. C-oleš, Šegova 18. tel. 24-093. (1983-MV-19) FIAT 126 PGL, 6/88, 7500 km. prodam. Tel. (068) 24-433. (1984-MV-19) LADO RIVO 1300, letnik november 1986, prodam. Ivan Bohte, Vinja vas 38 a, te! 43-889. (1964-MV-19) NOVO MOTORNO KOLO, dvosedežno, prodam. Jaklič, Gabrje 132, Brusnice. (1966-MV-19) VESPO PX200 prodam. Cesta herojev 33 a, Novo mesto. (1970-MV-19) VW KOMBI, letnik 1979, dvojna kabina, keson, generalno obnovljen motor in karoserija, nujno prodam. Tel. (068) 73-258. (1968-MV-19) TALBOT SIMCA 1309 SX automa-tic, letnik 1979. dobro ohranjen, registriran do februarja 1990, nujno prodam. Tel. (068)73-258. (1968-MV-19) Z 128 skala, novo, vinsko rdeče barve, prodam. Tel. 20-368. (1967-MV-19) Z 750, letnik 1982, garažirano nujno prodam. Franc Kastelic, Mihovec 6 pri Podgradu. (1965-MV-19) Z 750, letnik 1981, prevoženih 50.000 km. ugodno prodam. Tel. 65-317, popoldne. (ček-MV-19) Z 101 GTL, letnik 1985, prodam. Ivan Kecojevič, Slavka Gruma 62. Novo mesto. (ček-MV-19) GOLF DIESEL S paket, letnik 1984, prodam. Tel. 25-344. (1994-MV-19) ZASTAVO 621, vozno z B kategorijo, prodam ali menjam za osebni avto. Tel. 26-129, vsak delavnik od 7. do 16. ure. (1995-MV-19) JUGO 45, letnik 1986. prodam. Tel. 26-434. (1996-MV-19) AUDI 80 diesel, letnik 1985, prodam. V račun vzamem tudi drugo vozilo. Tel. 76-332. (1997-MV-19) R 4 GTL, star štiri leta in pol, garažiran, ugodno prodam. Tel. 21-172. (P19-100MO) ZASTAVO 101,letnik 1984, prodam. Tel. 22-661. (2000-MV-19) DOLENJSKI LIST IZDAJA: DIC, tozd Dolenjski list, Novo mesto. USTANOVITELJI: občinske konference SZDL Brežice, Črno- melj, Krško, Metlika, Novo mesto, Sevnica in Trebnje. SKUPŠČINA Dolenjskega lista je organ upravljanja tozda. Predsednik: Nace Štamcar. Časopisni SVET je organ družbenega vpliva najjrogramsko zasnovo in uredniško politiko. Predsednik: Anton Štefanič. UREDNIŠTVO: Drago Rustja (glavni urednik in vodja tozda), Marjan Legan (odgovorni urednik), Andrej Bartelj, Marjan Bauer (urednik Priloge), Mirjam Bezek-Jakše, Bojan Budja, Anton Jakše, Zdenka Lindič-Dragaš, Martin Luzar, Milan Markelj, Pavel Perc, Jože Primc, Jože Simčič, Jožica Teppey in Ivan Zoran. TEKOČI RAČUN pri SDK Novo mesto: 52100-603-30624. Devizni račun: 52100-620-970-257300-128-4405/9 (LB - Temeljna dolenjska banka Novo mesto). IZHAJA ob četrtkih. Posamezna številka 3.000 din, naročnina za 1. polletje 40.000 din; za delovne in družbene organizacije 200.000 din na leto; za tujino 40 ameriških dolarjev ali 70 DM (oziroma druga valuta v lej vrednosti) na leto. OGLASI: 1 cm v enem stolpcu za ekonomske oglase 45.000 din, na prvi ali zadnji strani 90.000 din; za razpise, licitacije ipd. 50.000 din. Mali oglasi do deset besed 35.000 din, vsaka nadaljnja beseda 3.500 din. NASLOV: Dolenjski list, 68001 Novo mesto, Germova 3, p.p. 130.Telefoni: uredništvo (068) 23-606, 24-200 in 23-610, naročniška služba in mali oglasi 24-006. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Na podlagi mnenja republiškega komiteja za informiranje SR Slovenije (št. 23 od 21. oktobra 1988) se za Dolenjski list ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov. Časopisni stavek, prelom in filmi: DIC, tozd Grafika, Novo mesto. Tisk: Ljudska pravica, Ljubljana. marca 1990. prodam. Tel. (0608) 67-706. (PI9-82 MO) KARAMBOLIRAN OPEL KADET, letnik 1977, prodam. Tel. (0608) 75-549. (I987-MV-19) 126 PGL, star eno leto. odlično ohranjen. prodam. Tel. (068) 20-233 (1986-MV-19) GOLF D, december 1984.58.000 km. prodam. Tel. 25-259 ali 21-079. (PI9-92 MO) ZASTA VO GTL 55, letnik 1987, prevoženih 20.000 km. prodam. Tel. (0608) 81-560. (Pl9-85 MOJ Z 750, letnik 1976, ugodno prodam. Tel. (068) 44-288. (P19-87 MO) GOLF D, letnik december 1984, 57.000 km. prodam za 5.6 M. Prodam, ugodno, tudi VESPO PX 200, letnik 1988. Tel. 25-259 ali 21-079. (P19-88 MO) GOLF DIESEL, letnik 1980, prodam. Tel. 41-149. (P19-84 MO) Z 101 GX 1,1,letnik 1988, prevoženih 12.000 km. prodam. Ivan Unetič, Grič 9, FORD FIESTA, letnik 1985, in šotor za 4 osebe z baldahinom, rabljen eno sezono, prodam. Tel. 24-761. (P19-103 M O) Z 750, letnik 1981, prodam. Škrbec—K ulič, Kettejev drevored 41, Novo mesto. (P19-102MO) TOMOS 15 SLC ugodno prodam. Tel. 22-844. (2002-MV-19) ZASTAVO 128, letnik 1987, ter JUGO 45 A, letnik 1986, prodam. Informacije od 15. do 16. ure ali zvečer po telefonu (068) 21-814, dopoldne pa na tel. (068) 21-169. (2003-MV-19) Z 101 GTL, letnik 1986, prodam. Tel. 20-41 l.(2004-MV-19) R 4, letnik 1978, in čoln maestral 18 s Tomosovim motorjem 4,5 KM prodam. Jože Stanič. Oražnova 21, Kostanjevica na Krki. (2009-MV-19) GOLF dizel, S paket, letnik 1984, prodam. Telefon (popoldne) 20-222. BMW R 65 LS prodam ali zamenjam. Groblje 8, Novo mesto. (1938-MV-19) GOLF diesel, letnik september 1984, S paket, prodam ali zamenjam za cenejši avto. Dučič, Kristanova 34, Novo mesto. (1969-MV-19) Z 101 GTL 55, letnik november 1985. prodam. Mervar, Ratež 64, tel. 85-989. (1940-MV-19) Z 101, letnik 1983, dobro ohranjeno, prodam. Tkalčič. Jankoviči, Adlešiči, tel. 51-141. (1939-MV-19) GOLF, letnik 1982, prodam. Tel. 25-148. (1945-MV-19) FIAT UNO 45 F1RE, letnik 1987. me-talik barve, odprta streha, prodam. Klobčar, Rotarjeva cesta 1. Šentjernej. (I954-MV-19) ZASTAVO 101, letnik 1986. ugodno prodam. Dušan Gašperič, Dol. Globodol 3, Mirna peč. (1961 -MV-19) PRODAM Z 750, letnik 76. Penca Zdenka, Mali Slatnik 20. AM1 8, super 73, obnovljen, pjrodam za 8,000.000 din. Stopar Drago. Šegova 26, telefon 25-769. (P19-104MO) UGODNO prodam Z 101 let. 1977 Tel. 25-358. (Pl9-97MG) 126 P, letnik 1980. prodam. Okleščen. Praproče 7. Straža. (2001-MV-I9) OSEBNI AVTO ŠKODO 120 L. star 10 let. in motorno kolo VOSHOD prodam. kupim na hidrofor. Tel. (068) 26-587. (ček-MV-19) 126 P, star leto in pol, ugodno prodam. Tel. 49-475. (Pl9-77 MO) JAWO 350 TS, letnik 1988. ugodno prodam Tel. (068) 24-867. (P19-78 MO) 126 PGL, letnik 1987, prodam. Tel. (068)85-432. (P19-79MO) FIAT 126, letnik 1980, prodam. Turk. Jurka vas 4 A, Straža. (PI9-80 MO) OSEBNI AVTO ŠKODO, letnik 1977, garažirano, obnovljeno, prodam. Tel. (068) 51-462. (P19-8I MO) Z 128, staro dve leti. registrirano do Kostanjevica. (Pl9-90 MO) POCENI PRODAM FIAT 126 P, star štiri mesece. Tel. 21-229 Marjan. (1989-MV-19) KARAMBOLIRAN 128 prodam. Marko Jurekič, Otočec n.h. (1890-MV-l 9) GOLF, BENCINAR letnik 1979, zelo dobro ohranjen, prodam. Tel. 23-658. (1910-MV-19) 126 P, letnik 1980, registriran do aprila 1990, ugodno prodam. Tel. (0608) 31-826 int. 32, Bojan. (P17-9 MO) R 4 GTL, letnik 1984, ugodno prodam. Tel. (068) 25-687. (1891-MV-19) GOLF JGLD, letnik 1985, prodam. Ivan Kafol, Trstenik 15 a, 68233 Mirna. (1894-MV-19) OSEBNI AVTO SIMCO 1000 GL, starejši letnik, v odličnem stanju, registriran za celo leto, prodam. Jože Teodoro-vič, Mali Vrh 20, Globoko. (1886-MV-19) 1300'WV, hrošč, letnik 1970, poceni prodam. Stane Lunder, Polje 9, 68296 Krmelj. (1881-MV-19) LADO 2105, staro 15 mesecev, prodam. Jože Hribar, Ratje 33, 68362 Hinje. (1877-MV-19) OPEL KADETT, letnik 1978, prodam. Tel. 24-233. (1880-MV-19) PEUGEOT 204, letnik 1974, ohranjen, potreben zamenjave prvega valja, registracija je potekla maja, prodam za 250 SM. Tel. 24-834. (1874-MV-19) ZASTAVO 1300, letnik 1978, registrirano do 3. 7.1979, prodam. Alojz Kvas. Breza 13, Trebnje. (1898-MV-19) Z 750, letnik 1979, in otroški voziček prodam. Tel. 28-643 ali Mariju Šašek, Mestne njive 11. Novo mesto. (1897-MV-19) JUGO 45 A, letnik 1986. prodam. Korbar, Ljubljanska 38, Novo mesto. tel. 23-717. (I982-MV-19) JUGO 45 A, letnik 1986. 22.000 km. prodam. Tel. 24-276. popoldne. (Pl8-5 MO) JUGO 45 A, letnik 1987, prodam. Tel. 26-951. (1901-MV-19) 126 PGL, avgust 1987. prevoženih 17.500 km. prodam. Marko Vajovič. Jerebova 16 a. Novo mesto, tel. 27-868 (1907-MV-19) ZASTAVO 101 GTL 55. letnik 1984. in R 4 GTL. letnik 1984. prodam. Nad mlini 57, Novo mesto. (1904-MV-I9) CTX 80, letnik 1987. registriran do aprila 1990. prodam. Tel. 26-570. (Pl9-20 MO) ZASTAVO 128. letnik 1984. registracija decembra, ugodno prodam. Tel. 28-755. (P19-23 MO) J AWO 350 z napako, prodam. Roman Hojnik. Sremič 63. Krško. (Pl 9-24 MO) JUGO 45 A letnik 1987, prevoženih 6.600 km. garažiran. ugodno prodam Tel. 45-231. (P19-26 MO) Z 750, letnik 1982, registriran, prodam. Tel. 40-193. (Pl9-27 MO) MERCEDES 406 furgon, zaprt. 4 m. prodam. Predel 14 a. Šmarje pri Jelšah, tel. (063) 821-308. (P19-30 MO) R 4 GTLJ, letnik 1 /87, prodam. Stane Loštarfer, Planinska 31. Sevnica. (Pl9-33 MO) LADO 1300 S, letnik 8/85. prodam za 42 M. Tel. (0608) 88-855 od 6. do 13. ure. (P19-36 MO) GOLF JXD, letnik 1986. odlično ohranjen, prodam. Tel. (0608) 77-397. (Pl9-12 MO) JUGO 45 E, star dve leti in pol, prodam. Tel. (068) 28-209. popoldne (1909-MV-19) R 4, letnik 1989, kot nov, prodam 10/ ceneje. Tel. 44-321 int. 353. dopoldne (P19-13 MO) JUGO 45, letnik 1987. odlično ohranjen. prodam. Tel. (068) 23-355. (1912-MV-19) prodam. Marko Šprajcer, Karlovška 3, Novo mesto, tel. 21-279 do 14. ure. (ček-MV-19) Z 101 GTL 3 V, december 1986, prodam alt menjam za PGL po dogovoru. Udovč, Slavka Gruma 8, Novo mesto, tel. 26-232. (1937-MV-19) GOLF JXD, star dve leti, ugodno prodam. Tel. 40-124. (P19-73MO) Z 101, letnik 1986, prodam po ugodni ceni. Jože Ambrožič, Dol. Kamence 88, Novo mesto. (P19-68MO) Z 128, december 1986. prodam. Tel. 43-704. (P19-45MO) MOTOR, 175 ccm, ugodno prodam. Tel. 25-334. (1914-MV-l9) JUGO 45 AX, letnik 1988, prodam. Zdravko Turk, Pod vinogradi 2, 68351 Straža. (191 l-MV-19) 126 P, letnik 1987, prodam. Tel. 25-862. (1915-MV-19) ZASTAVO 750, letnik 1978, prodam. Marko Borsan, Čadraže 11, Šentjernej. (T917-MV-19) Z 101, letnik 1979, prodam. Tel. 42-561. (P19-39MO) JUGO 1,1 GX, letnik 7/1987, prodam. Tel. (0608) 88-827. (P19-40MO) Z 750, dobro ohranjeno, registrirano do oktobra 1989, prodam. Tel. (0608) 33-919. (P19-43MO) PRODAM JUGO 45A, letnik 1986. Tel. 23-789. PRODAM Z 750, letnik 1985. Tel. 25-148. PRODAM Z 101, letnik 1979, ohranjen. prevoženih 60.000 km. Rifelj. Ždi-nja vas 30. ZASTAVO 126, junij 1988, prodam. Hodžič, Ragovska 8, Novo mesto, tel. 27-240. (1919-MV-19) JUGO 45 E, letnik 1986, odlično ohranjen, prodam. Miran Krivec, Zdinja vas 3/13 (pri gostilni Pugelj). (1922-MV-19) R 4 GTL, december 1985, ugodno prodam. Emil Špehar, Podhosta 40, Dolenjske Toplice. (P19-46MO) JUGO 45 A, star tri leta, prodam. Kr-hin, Ratež 18, Brusnice. (P19-71MO) JUGO 45, letnik 1981-oktober, odlično ohranjen, z dodatno opremo, ugodno prodam. Tel. (0608) 62-893. (P 19-54MO) NOV MZ ETZ 150 in Husvarno 250 cross, letnik 1986, ugodno prodam. Roman Volčanjk, Vel. Malence 47, 68262 Krška vas. (P19-55MO) JUGO 45 A, letnik 1987, registriran do aprila 1990, prodam. Tel. 27-297. (P19-56MO) 126 PGL, letnik 7/1987, prodam. Cena 26 M. Tel. 47-579. (PI9-58MO) Z 101 GT 55, letnik 1984, prodam. Peter Camloh, Gabrje 14, Tržišče, tel. (0608) 88-909. (P19-60MO) LADO 1300 S, staro 2 leti in pol, prevoženih 26000 km, prodam. Ignac Kamin, Mala Loka 6 pri Trebnjem. Ogled in informacije vsak dan po 17. uri. (P19-61MO) Z 101 GT 55, letnik 1984, ugodno prodam. Tel. 40-219. (P19-62MO) LADO RIVO 1500, staro 10 mesecev, nujno prodam. Klemenčič, Sela pri Jugor-ju 15. Suhor, tel. dopoldne. 26-080. (P19-63MO) FIAT 126 P, letnik 1979, prodam. Tambolaš, Vihre 25, Mirna Peč. tel. 25-189, dopoldne. (P19-64MO) Z 101 GTL 55, december 1983, prevoženih 45000 km, prodam. Tel. (068) 86-164. (1947-MV-19) RENAULT 14 TL, dobro ohranjen, garažiran, prodam. Tel. (068) 26-118. popoldne. (1958-MV-19) LADO Samaro, maj 1987,22000 km. prodam. Lindič, Vel. Brusnice 58 A. Brusnice. (P19-70MO) GOLF diesel, letnik 1989. kovinske barve, dvoje vrat, prodam. Informacije v soboto po telefonu 32-954. (PI9-69MO) PRODAM JUGO 45, letnik 1985. Tel. 27-258. PRODAM R 4 TL, letnik 1983, cena 21.000.000 din. Tel. 25-589. službo dobi ŠOFERJA (C kategorija) z izkušnjami takoj zaposlim. Tel. (068) 43-735. (I872-SD-18) KUHARICO in dekle za pomoč v kuhinji sprejmemo. Nedelje in ponedeljki prosti. Hrana in stanovanje v hiši. Tel. (061)666-067. (P19-17MO) Če imaš dopoldne kaj časa, lahko •zelo dobro zalužiš. Izkoristi priložnost. Pokliči in se prepričaj. Tel. 23-619 (P19-53MO) 126 P, letnik 1978, registriran do aprila 1990, prodam. Tel. 22-918. (1955-MV-19) MOPED Tomos APN 4 (motor obnovljen) prodam. Tel. 23-451, popoldne. (P19-67MO) Z 101, april 1987, 15000 km. prodam. Tel. (068) 45-076. (P19-48MO) Z 128, letnik 1987, 20.000 km, prodam. Tel. (0608) 34-643, po 19. uri, (P19-49MO) Z 101 GTL 55, letnik 1987, in traktorsko kiper prikolico Ljutomer prodam. Tel. (0608) 75-852. (P19-52MO) Z 750, letnik 1983, prodam. Peter Lu-. zar. Belokranjska 40. Novo mesto. (P 19-51 MO) Z 101 skala ugodno prodam. Tel. (0608) 88-821. (P19-50MO) 126 P, letnik 1980, registriran do februarja 1990, prodam. Jože Zamida. Gor. Vrhpolje 6, Šentjernej. (1940-MV-19) ZASTAVO 750, 1985, prodam. Tel. 27-573. (1930-MV-19) ZASTAVO 101 GTL, oktober 1984, 42000 km, prodam. Tel. 56-073, popoldne. (1929-MV-19) ZASTAVO 101 comfort, letnik 1980, na novo registrirano, prodam. Bartolj, Vrh 7, Šentrupert. (1942-MV-19' OPEL KADET prodam. Tel. 25-307. (1931-M V-19) ZASTAVO 101 GTL, letnik 1987. ZAPOSLIM sezonskega delavca, možna tudi stalna zaposlitev. Cementninar-stvo Jože Kic, Hrastulje 46, Škocjan. (1950-SD-19) ZAPOSLITEV nudim kvalificirani ali priučeni natakarici. Osebni dohodek urejen, za hrano in stanovanje poskrbljeno, sobota popoldne, nedelja in prazniki prosto. Ponudbe sporočite na naslov: Gostilna »ŠPRINGER« Trebnje ali na telefon 44-121, po 12. uri. (P19-98MO) AKVIZITERJE iščem. Niso knjige. Plačilo takoj. Tel. 76-027. (2005-SD-19) stanovanja prodam Možnost kredita. Telefon 25-876. po 16. uri. (1992-PR-19) PRODAM novo kompletno dekliško belo obleko za obhajilo, birmo, poroko in fantovsko. Tel. 25-087. (P19-94MO) TELEVIZOR, črno-beli (panorama), v mali okvari, poceni prodam. Tel. (068) 26-317. (1990-PR-19) KRAVO, z drugim teletom, prodam. Rajer, Gor. Ponikve 21. Trebnje. (1979-PR-19) PRODAM 30 m’ pretežno bukovih drv. Pokličite na tel. (0608) 88-814. (P19-76MO) MOTOR 10 KM za čoln. novo kolo poni maksi ter belo žensko poročno obleko št. 38 prodam. Tel. 27-366. (ček-PR-19) STAREJŠE POHIŠTVO (spalnica, omare in drugo) v Novem mestu prodam. Informacije od 7. do 16. ure na tel. (063) 26-048. (1899-PR-19) DVA TELEVIZORJA čmo-bela, ugodno prodam. Darinka Jerič, Kettejev drevored 51, Novo mesto. (P19-44MO) TELEVIZOR Gorenje, barvni, na daljinsko upravljanje, prodam. Telefon 24-694. (ček-PR-19) RAZTEGLJIVO MIZO (orehov furnir), hladilnik Siemens (80 1) in nov plinsko-električni štedilnik Sloboda prodam. Koštialova 12, Novo mesto. (ček- PR-19) VEČ PREPROG iz itisona zelo ugodno prodam. Tel. 22-349. (P19-59MO) HIDROFOR, malo rabljen, prodam. Janko Gudalj, Keba, Gudalji 4, pri Rada-tovičih. (1947-PR-19) HRASTOVE DESKE, debeline 35 mm, rabljen hladilnik in novo pomivalno mizo prodam. Somrak, Goriška vas 7,' Mirna Peč. (1949-PR-19) VILIČAR, nosilnost 3200 kg, prodam ali zamenjam za majhen nakladač. Prodam tudi stroj za izdelovanje tlakovcev s podlogami. Jože Kic, Hrastulje 46, tel. (068) 76-027,41-159. (1950-PR-19) PRODAM kombiniran mizarski rez-kar z krožno žago, vozičkom in cilindrično brusilko s podajalnikom. Tel. (068) 49-251. (1957-PR-19) ŠOLANO PSICO — veliko šnavcer-ko prodam. Zoran Špoljar, Smolenja vas 84, Novo mesto, popoldne. (1960-PR-19) PRODAM trajnogorečo peč TAM H 32, brez bojlerjev, novo. Petrič Franc, Prečna 23, Novo mesto. (P19-30MO) FRIZERSKO OPREMO prodam. Katarina Cvitovac, Gor. Mrzlo polje 16, Duga Resa (pri bencinski črpalki). (P19-29MO) SENO prodam. Justinav Grebenc, Bistrica pri Šentrupertu 22, Šentrueprt, tel. 40-381. (P19-31MO) Hohner HARMONIKO, 120-basno, 13 registrov, prodam. Tel. (0608) 79-880, 79-731. (1944-PR-19) PRALNI STROJ Gorenje prodam. Hočevar, Kristanova 24, Novo mesto, telefon 24-784. (ček-PR-19) ŠOTOR za štiri osebe, z vso opremo, prodam. Longar. Stranska vas 74, 68360 Žužemberk. (1887-PR-19) KITARO Fender — stratocaster, kitarski ojačevalec Roland cube 60, mikrofon Shure (588 SB) in fuz efekt prodam. Telefon 84-606 dopoldne, 86-238 popoldne. (ček-PR-19) TELEVIZOR El Niš, barvni, ekran 66 cm, rabljen, prodam. Tel. 25-458. (1905-PR-19) JABOLČNI KISV domač, prodam. Simončič, Sela 2, Šentjernej. (1889-PR-19) KOMPONENTO Siemens, Stereo An-lage RS 150 z gramofonom 2 x 20 W, star 4 mesece, ter pisalni stroj Uniš prodam. Tel. (068) 20-361, Novo mesto. (1883-PR-19) PRODAM diatonično hramoniko B-Es-As in videorecorder Orion. Informacije na tel. (068) 40-368. (1978-PR-19) BARVNI TELEVIZOR Iskra prodam. Tel. 27-655. (P19-1MO) LASULJE (rjave, sive) iz pravih las zelo ugodno prodam. Naslov v upravi lista. (P19-65MO) TELEVIZOR, barvni, star 4 leta, prodam. Tel. 27-866. (1953-PR-19) DVE TELICI simentalki ena stara 17 mesecev, druga dva meseejt — pro-- " “ ‘ ~ ‘7, Ser ZOBOZDRAVNIK nujno išče stanovanje v Novem mestu. Tel. 22-124 int. 398. (1926-ST-19) SOBO s kuhinjo nujno iščem v Trebnjem. Lahko tudi samo za nekaj mesecev. Ponudbe pošljite na upravo lista pod šifro: »SOLIDNOST«. (ček-ST-19) SAMSKA, zaposlena v Novem mestu, išče garsonjero ali sobo s souporabo kopalnice v Novem mestu ali bližnji okolici. Naslov v upravi lista. (1904-ST-19) PRODAM lovsko puško kal. 7x64 SAVA Kranj z daljnogledom in sul montažo. Telefon 068/27-294 v večernih urah. (SR-MO-89) BARVNI televizor Gorenje, letnik 1988, prodam. Telefon 84-387. (ček-POH1ŠTVO za dnevno sobo prodam. komfortno stanovanje v Ljubljani. T( So z (061) 341-606. (P19-21MO) „ telic GOZD prodam. Vidmar, Straža >' Kp Šentrupert, tel. 47-316. (P19-25MO) ^ VINOGRAD in zidanico v Vinje*’ jpoj hu prodam. (Durnik), tel. 49-225, p°' uri. (P19-32MO) ,7-78 HIŠO, primerno za obrt, in pk" Gg stroj Brother prodamo. Za oboje info* tu0] cije na tel. (0608) 31-658. (P19-35M" ^ PRODAM 2100 m: zemljiščaj! merno za vinograd, v bližini Šmarja h Toplic. Cena po dogovoru. Tel. (0611*41 556. (P19-86MO) iST PARCELO na Libni pri KrSj ^ (travnik, gozd, stavbišče) v izmeri 1.3’! t j primerno za vikend ali hišo (opravlja' F kop, elektrika, dostop), in parcelo P na Loki pri Leskovcu (vinograd, sa® njak, hram) prodam. Mrgole, Drnovo- / telefon 32-608, dopoldne. (1999-POj * NA VAHTI prodam 78 arov intertfj me: nega nasada smrekovega gozda, stara, 4-30 do 40 let. Slavica Mladenovič, St6*jj. ska ulica 3, 63250 Rogaška (P19-99MO) ,L> VINOGRAD, 11 arov, nad Ra*’, prodam. Jeglič, Gorenja vas 57, 6*' Šmarješke Toplice. (1976-PO-19) . ZAZIDLJIVO PARCELO pn* trupertu, v izmeri 2400 m2, proda* '; IIU^VIVU, ’ “-»»■Vil — »VV ■■» . J« -- J formacije na tel. (061) 579-298, p0? dne. (1978-PO-19) MANJŠI VINOGRAD in trav primeren za sadje ali vinograd, na niku — Karlovci prodam. Zoran, vas 31, Otočec. (1980-PO-19) ... ZAZIDLJIVO PARCELO v Šmarjeških Toplic prodam. Tel. 73-1, (1985-PO-19) STARO HIŠO z dokumentacijo nadomestno gradnjo obrtno stano'j skega in stanovanjskega objekta v N°’ mestu prodam. Tel. (068) 27-57&J 145. (1970-PO-19) V GORNJEM LESKOVCU ' Blanco prodam stanovanjski vikend arov 10 m2 zemlje, z asfaltom. Ce" dogovoru. Informacije: Martin T rg rudarjev 3,68281, Senovo, tel- K 79-788, ali lastnica, tel. 99411 810'’ % (Švica). (1916-PO-19) j HIŠO z vrtom 7,24 a v bližini Lf, ob Krki prodam. (P19-42MO) Tel. (0608) 60-7 kmetijski stroji PRODAM diskasto koso IMT, W rabljeno, in bočno koso za ferguso" -jermenice. Anton Gorenc, Velike P01” 6, Škocjan. (P19-83MO) . PUHALNIK in obračalnik za co Bucher — možen tudi priklopna tor, prodam. Tel. (0608 ) 79-764. (r 98MO) KOSILNICO Gorenje Muta, O rabljeno, ugodno prodam. Tel. (06*n 985. (1993-KS-19) BCS (bencin-petrolej) prodam-—Raka 84, Vinji vrh. '* Tomažin, KS-19) MOTOKULTIVATOR Gorenje ta diesel, nov, s frezo in koso prodam nik, Adlešiči, tel. 57-724, po (1927-KS-19) TRAKTORSKI obračalnik Srn*'! dam ali menjam za tele. Tel. ‘■■r' (1914-KS-19) PRODAM bočno traktorsko ki^1; za ursus 35. Lamovšek, Bistrica D' trupert, tel. 40-200. (P19-41MO) SAMONAKLADALNO P1*’ SIP. 19 m3, prodam. Anton KukemlE Gor. Ponikve 20. Trebnje. (P19-74^ KOSILNICO BCS diesel PrJ Franko. Mršeča vas 10, ŠentjemJ' (068)41-043. (1951-KS-19) ^ VRTNO KOSILNICO znamke' 4-taktni motor avstrijske znamke p’ po ugodni ceni. Tel. 21 -204. (195o-K TRAKTOR ursus, 35 KM. 840^ nih ur, prodam. Gril, Vel. Rigelj -■ Toplice. Tel. 65-025. (1933-KS-b' PUHALNIK »grič« siloreznik,^ leto, prodam. Franc Mlakar, Do|"l, polje 1, 68293 Studenec, tel. (060®1 dam. Jože Turk, Ostrog 27, Šentjernej. (1952-PR-19) KOTNO BRUSILKO Black en dec-ker, večjo, prodam. Tel. (0608) 61-764. (P19-66MO) OTROŠKI športni voziček, italijanski, skoraj nov, prodam. Tel. 22-703. (Pl8-2MO) TELEVIZOR Iskra azur, barvni, star 4 leta, po zelo ugodni ceni prodam. Tel. 27-918. (P19-3MO) PRODAM kombinirano peč za kopalnico, malo rabljeno, in ročni pajkelj za čiščenje žita. Cena po dogovoru. Telefon 84-788. (1867-PR-19) ANSAMBEL IVANA PUGLJA proda tri diatonične harmonike, sintetizator S1EL, kitarski ojačevalec 50 W, ojačevalec 130 W, bobne TAMA. Tel. (068) 27-952, 84-801.(1873-PR-19) polje 210. (P19-57MO) ,nJa BOČNO KOSO za traktor 4U-Štore, nerabljeno in kosilni greben silnico Gorenje Muta prodam. Km tež 18. Brusnice. (P19-72MO) .u TRAKTORSKI OBRAČALI'", klana drva prodam. Tel. 44-366- KS-19) kl(1 PRODAM malo rabljen tm* obračalnik UTO 220 ter 8-cobk' ■ brazdni plug. Rafael Zupan, Gore JJ 13, Šmarješke Toplice. (1971 -KANOVO KOSO za TV 30 proda" 27-366. (ček-KS-19) Tn TRAKTOR Torpedo Adriattk A, nov, še nerabljen, s prednjim pjf, - ‘ (061) ?8m SALON ARK tel. 065/71-855 Prvi smo bili in še vedno smo edini, ki prodajamo pohištvo po načelu STARO ZA NOVO MI LESNA INDUSTRIJA IDRIJA M tje lili- 5. tal! ' '5-3 i iko' bdi »M ■od Skrbi, delo in trpljenje tvoje je bilo življenje! ZAHVALA Po dolgi in težki bolezni nas je v 72. letu starosti zapustila naša žena. mama in babica ALOJZIJA KREVS z Velikega Kala 11 Najlepše se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom in prijateljem, ki so m v težkih trenutkih pomagali, izrekli sožalje, darovali vence in cvet- dof-r p?kojniCO sPremi,i na nJen' zadnji poti. Posebno zahvalo smo laiš' u Kramarjevima ter osebju urološkega oddelka za pomoč in d anJe bolečin. Hvala ZTO-tozd za promet za podarjeni venec. Dragu jetuza besede slovesa,gospodu župniku pa za lepo opravljeni obred. SC,TI se enkrat iskrena hvala! Žalujoči: vsi njeni Z A II \ \ I \ Ob boleči izgubi našega dragega .tika m slatega ata ANTONA KRIŽANA ?nan r.tn<'i zohvoljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in števil”6111' k' S° V Oenutkih sočustvovali z nami. pokojnega tako n ' n<> Pospremili na njegovi zadnji pon. mu darovali lepo cvetje in Črn PlSI?° ln usln.° izrazili sožalje, lov skim družinam Gradac. Metlika. NOR r čakanje. Lovskemu pevskemu zboru. Zvezi združenj borcev boln • • a^aC- Gasilskemu društv u Gradac in zdravstvenemu osebju Mil 'SniDC Novo mcsl°- Prisrčna hvala tudi tovarišem Rudiju Dimu. anu Bajcu in Vladu Udovču za tople in ganljive besede. Se enkrat a 'sem. ki so ga imeli radi. Hčerka Živa in sin Branko z družinama Gradac v Beli krajini. Ljubljana SERVIS ZAMRZOVALNIKOV! Po več letih delovanja smo ugotovili, da je izolacija v vašem zamrzovalniku dotrajana. Prične puščati, od zunaj ledeni in rosi. Mi vam jo obnovimo pa še garancijo dobite. Prihranite 507, elektrike. Trajnost podaljšamo za 7 do 10 let. Kilometrine ne zaračunavamo! Cenik storitev: 345 1 - 650.000 din 300 I — 650.000 din 220 I — 600.000 din 410 1 - 540.000 din 3101 —495.000 din 2101 —450.000 din 345 1 (z dodatno steno) 750.000 din 220 1 - 700.000 din Tel. (062) 305-150 ali 413-606. Se priporočamo! Viktor Pajek (Pl9-93 MO) PRODAJAMO bele piščance težke pasme, stare 5 in 4 tedne. Jablan 23, Mirna peč. (1982-OB-19) OBVESTILO KMETOVALCEM! Kardanske gredi za traktorske priključke vseh vrst popravljam hitro in kvalitetno. Vsak delavnik od 15. do 20. ure. Se priporoča Ivan Stangelj, Partizanska-c. 33, Novo mesto (pri zdravstvenem domu), tel. 27-870. (ček-OB-19) KUHARICO za delo v počitniš-! kem domu s kapaciteto 23 oseb za čas : od 1. julija do 20. avgusta 1989 iščemo. Plačilo 6 milijonov. Kličite na te-| lefon 23-308. (rač.-SD-19) preklici ANDR1JA BUDISAVUEVIČ, Stopiče 51 a, prepovedujem hojo in vožnjo čez parcelo št. 431/8. (1959-PK-19) PRODAM rjave kokoši, nesnice. lepo operjene. Nosijo šele pol leta. Primerne za nadaljnjo rejo ali zakol. Naročila sprejemamo po telefonu (068) 24-496. (1988-OB-19) ŽIVA v Novem mestu vabi osamljene k vpisu. Oglasite se lahko vsak četrtek od 14.30 do 16. ure na Glavnem trgu 7. (rač.-OB-19) SLIKE, ovalne in štirioglate na porcelanu, za nagrobne spomenike izdeluje slovenski umetnik v Sarajevu. Informacije na naslov: PetarTra-var. Ul. Cetinjska 10, 71000 Sarajevo. (P19-10MO) OSMRTNICA Sporočamo, da je umrla ANICA VRŠČAJ- KOVEČIČ upokojenka Ohranili jo bomo \ trajnem spominu. G. P. HOTEL PUGLED, KOČEVJE ZAHVALA V 72. letu starosti nas je po dolgotrajni bolezni zapustil naš dragi LADISLAV KRESAL iz Trebnjega, Rimska 16 Najlepše se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani, darovali za venec in maše ter ga pospremili na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se delavcem KZ Metlika in Trimo Trebnje za izkazano pozornost, upokojenskemu pevskemu zboru za zapete žalostinke, Vladu Požesu za pogrebni govor ter gospodu župniku za lepo opravljen cerkveni obred. Posebno zahvalo izrekamo dr. Marjanu in Marjetki Pavlin, ki sta pokojnemu v težkih trenutkih vedno stala ob strani in lajšala njegovo trpljenje. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: vsi njegovi / A II \ A 1 \ 'i iciti '.umisli nas je /,t vedno zapustila • • A it.i. iiiam.i. stara mama. seslta. teta. hoča m svakinja JULIJANA ŠTRUCELJ i/ Gribelj 85 ()l> nenadomestljivi izgubi se iskieno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom. prijateljem, vaščanom in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, nam pomagali, izrekli sožalje, darovali vence in cvetje ter se tako štev ilno in spoštljivo poslovili od pokojnice. Zahvaljujemo se zdravnikom in osebju internega oddelka Splošne bolnišnice Novo mesto /a skrb m nego. Posebna hvala OOS in sodelavcem Iskre Semič, KZ Črnomelj. Reti-tozd Črnomelj. Novolesa Metlika za vence, denarno pomoč m spremstvo na pogrebu, pevcem iz Gribelj za zapeto žalostinke. govornici Plutovi za poslovilne besede in župniku /a opravljeni obred \ sem sc enkrat iskrena hvala! Žalujoči: vsi njeni OSMRTNICA 21. aprila smo se na pokopališču v Šmihelu poslovili od JOŽICE PAVŠIČ upokojenke delovne organizacije Krke, tovarne zdravil. Ohranili jo bomo v lepem spominu. Delavci in upokojenci KRKE, TOVARNE ZDRAVIL V S P O M I N Deset let je že, odkar je odšel od nas MILOŠ KOBE-MIK upokojeni šofer GG Novo mesto Zelo ga pogrešamo. Še vedno pa so nam v spominu njegove šale in dobra volja. Vsi, ki smo ga imeli radi. Zofka, Rotarjevi, Mladena, Matjaž, Samo, ostali sorodniki in prijatelji Novo mesto, 11.5. 1989 Mama, ljubila si zemljo, ljubila si dom in v lej tihi cvetoči pomladi odšla si v večni dom. ZAHVALA V 63. letu starosti nas je prezgodaj po težki in hudi bolezni zapustila naša draga mama in stara mama AMALIJA VERBANEC iz Lčakovcev št. 14 Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, prijateljem in dobrim sosedom za nesebično pomoč v težkih trenutkih bolezni, za izraženo sožalje, daro-v ano cvetje ter spremstvo pokojne na njeni zadnji peti. Posebej se zahvaljujemo Mikičevim. DO Novoteks Vinica, Francu Prokšlju, VVZ Metlika. Gorenju iz Črnomlja, osebju ZD Vinica in Črnomelj, Onkološkemu inštitutu v Ljubljani, ZB Vinica in gospodu dekanu za lepo opravljen obred. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: vsi njeni Skrb. tema, trpljenje - tvoji1 je bilo življenje. Bolečino in trpljenje si prestal, zdaj boš r grobu mirno spal. Z A H V A E A Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta, starega očeta, brata, strica in tasta FRANCA KRIŽANA iz Otoka se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje in vsestransko pomoč. Posebna hvala 7.D Metlika, dr. Mlačku in sestri Veri za lajšanje bolečin, govornikoma Janezu in Matiji Urhu, GD Otok in godbi na pihala iz Metlike. Vsem .ki ste v teh težkih trenutkih z nami sočustvovali in pokojnega Franca v tako velikem številu pospremili na /adnji poti, še enkrat iskrena hvala! Vsi, ki smo ga imeli radi Na hribčku zdaj hiša samotna stoji, okoli pomladno jo cvetje krasi, i’ bližini se cerkev domača blesti, tam večni počitek poiskali smo ti. ~ W ZAHVALA V 53. letu starosti nas je nepričakovano zapustil naš dragi brat in stric im IVAN VIDIC iz. Malega Orehka pri Stopičah ^ ahvaljujemo se vsem sorodnikom, znancem, prijateljem in sosedom, posebno Milki Turk in Lojzki Pire, ki ” nan?.v težkih trenutkih kakorkoli pomagali, nam izrekli sožalje in pokojniku v tako velikem številu po-Premili k zadnjemu počitku. Hvala kolektivom GIP Pionir DŠSS in TOZD lesni obrat ter TZ Krka za Podarjene vence, Društvu upokojencev in pevcem iz Stopič, zvonarjem za poslovilne odmeve zvonov, ki jih J'1 Pokojni vse življenje še posebno ljubil. Hvala gospodu župniku /a spoštljiv in slovesen pogrebni obred. Žalujoči: vsi njegovi Smrt se izlila je r bledo obličje, pogled je zaplaval i’ neznani pokoj, ni več trpljenja ne bolečine, življenje je trudno končalo svoj boj. (.V. Gregorčičj ZAHVALA Po hudi bolezni nas je v 56. lete. tarosti zapustil naš skrbni in dobri mož, ata, stari ata. brat in stric DOMINIK JANKO Dol. Gradišče 6, Dolenjske Toplice Iskrena hvala vsem, ki ste nam v najtežjih trenutkih stali ob strani, darovali cvetje in vence ter pokojnika pospremili na zadnji poti. Posebna zahvala osebju oddelka ORL novomeške bolnišnice, sodelavcem GIP Pionir-tozd Gradbeni sektor, DO Novoles, IM V DSSD, gasilski enoti Dolenjske Toplice, govornikom, pevcem ter gospodu župniku in kaplanu za lepo opravljeni obred. Hvala vsem sosedom za nesebično pomoč, posebej še družini Brezovar. Žalujoči: vsi njegovi DOLENJSKI LIST 19 Krevsi iščejo svoje korenine ž * s s 1» % % ! % % * * * * * 1 $ 5 * s s * * * * s * s % % * > * % * * 5%v STANISLAV SMOLIČ (jtl m-k Podrobna kronologija dosedanjega mihčniškega staža Stanislava Smoliča, od lanskega februarja komandirja postaje milice v Trebnjem, je precej obsežna Med drugim je Smolič, potem ko seje leta 1976 takoj po končani tacenski kadetski srednji šoli zaposlil kot pripravnik v Divači, služboval v več krajih in na različnih delovnih mestih. Dobre in manj prijetne strani miličniškega poklica je spoznaval na oddelkih prometne inilice v Postojni in Novem mestu, kot pomočnik komandirja postaje milice Novo mesto in na položaju komandirja oddelka milice v Mokronogu, pa med izobraževanjem na višji šoli za notranje zadeve v Ljubljani, s katerim je sicer le začasno prekinil omenjeno mokronoško službovanje Ze samo toliko je preveč »postaj,« da bi jih bilo mogoče hitro in natančno razvrstiti na prijetne in manj prijetne, zalo Stanislav Smolič, potem ko jih je izkusil, pravi daje z miličniškim poklicem kar nekako zadovoljen. Zmeraj pa ga je najbolj pritegovalo delo v prometni milici Kot član »leteče« je imel hiter motor in takega so si želeli voziti vsaj vsi mimski osnovnošolci ki so se tedaj kot on vpisali na miličniško šolo. Miličniški poklic, kot ga iz svojih in tujih izkušenj pozna Stanislav Smolič, ni prav blizu udobju. Če ljudje menijo, da se miličniki sami vozijo sem ter tja, da imajo lahko delo in da si jim ni treba mazati rok kje za industrijskim tekočim trakom ali na njivi kažejo le na eno plat medalje. Druga stran pa skriva dež, sneg in mraz ter neredko kri in solze. Miličnik prizna in pozna obe plati medalje in pri tem ve, da mu stroka nalaga in javnost od njega pričakuje hladno prisebnost domala i1 vsakem primeru. Tudi zato je miličniški poklic, najsi ga opravlja komandir, kot je nižji inšpektor Stanislav Smolič, ali kdo drug, manj udoben kot nekateri drugi Seveda sodijo zraven še redna dežurstva in dejstvo, da vsak hip lahko pokličejo sicer prostega miličnika spet v službo zaradi kakega posebnega primera. Službe »od šestih do dveh« ta poklic ne zagotavlja. Smolič si ne beleži kdaj se vrača z dela. Morda to bolje od njega vedo žena, hčerki in sin Vprašanja biti ali ne biti miličnik si Stanislav Smolič ne zastavlja in zakaj bi silil iz poklica Dokler pa je hodil v tacensko kadetnico, je s kančkom grenkobe tu in lam prisluhnil drugim srednješolcem, ki so na vlaku kovali načrte za razposajene večerne potepe, medtem ko je moraI sam ubogati strogi red srnjega internata. Danes se tem bolj ubadp z mislijo, kako poklic opravljati čim bolje. Kadar ni miličnik, če človek s tem poklicem v prostem času sploh lahko pozabi na službo, se pridruži zeleni bratovščini Je član in tajnik lovske družine Mirna, prvega srnjaka pa je položil v Postojni M. LUZAR * * t * p 4 4 4 4 4 4 ■ 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 *4 4 \ 4 4 4 4 4 4 * tf 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 .4 4 4 4 4 4 '4 4 4 4 4 4 va Iskanje rodbinske zgodovine vse bolj popularno tudi med našimi rojaki v Ameriki — pomagajte poiskati domačijo Jožefa Krevsa_____________________________ NOVO MESTO — V prazničnih dneh okoli prvega maja, ko je bil Glavni trg zaradi snemanja filma Veter v mreži za ves promet zaprt, so se mimoidočim sprehajalcem nudili zanimivi prizori iz življenja v prvih desetletjih tega stoletja, pritegnila pa jih je tudi spremenjena podoba tega dela mesta, prirejena tistemu času. Redki tujci, ki so slučajno zašli na prizorišče, so bili presenečeni. Tako tudi Zobette Haley, Američanka iz Tucsona v Arizoni, kije prišla za nekaj dni v Slovenijo s čisto določenim namenom. ■>V Tucsonu. kjer živim, sem spoznala Rona Krevsa, vnuka Jožefa Krevsa, rojenega leta 1883, ki se je leta 1906 preselil iz Novega mesta ali okolice v Michigan, ZDA. Tam seje kmalu poročil z Marijo Fink, kije še zelo mlada prišla tja iz Črnomlja. Bila je to čudovita ljubezenska zgodba. Ron je hotel svojega očeta presenetiti z rodovnikom svojih prednikov, vendar ni prišel daleč. Jaz sem mu sklenila pomagati, zato sem s poti po Evropi zavila še sem. Zal imate tukaj praznike, tako da nisem opravila skoraj ničesar. Naredila pa sem nekaj posnetkov Novega mesta, ki sedaj po naključju kaže približno tako podobo kot takrat, ko seje Jožef Krevs odpravil v Ameriko. Presenečena pa sem, kako dobro vaši srednješolci govorijo angleško. Jerneja, ki sem jo slučajno srečala, mi je veliko pomagala pri spoznavanju vašega mesta in ljudi, ki so vsi zelo prijazni,« pravi Američanka. Iskanje rodovnih korenin ali genealogija je v zadnjem času postal v Ameriki zelo popularen hobije še povedala Zobette. Tudi ona se z njim zelo vneto ukvarja in o tem tudi predava v raznih krožkih. Pravi, da se tudi naši rojaki vse pogosteje sprašujejo po svojem izvoru, zato bi bile dobro, če bi imeli pri nas institucijo, ki bi zbirala podatke o izseljencih in jih posredovala zainteresiranim. Center slovenskega izseljeništva, ki naj bi po zamisli našel svoj prostor v obnovljenem gradu v Soteski, bi lahko, seveda v doglednem času. z vsemi arhi- Na starost brez dinarja A. Kamenšek: »Le enkrat sem prosila za pomoč, a ostala praznih rok« — Mnenje socialne službe ŠTREKUEVEC PRI SEMIČU Ana ftamenšek je že dodobra zakoračila \ 89. leto življenja, in kot sama pravi, je že predolgo na svetu. Predvsem pa jo boli to. da mora biti v breme sinu in snahi, saj se zaradi bolečin v nogah lahko premika le s palicami, a še to s težavo. Zato v teh lepih majskih dnevih sedi pred jablano pred hišo. berem razmišlja o sv oji usodi. Sreča ji ni bila nikoli naklonjena. »Trije otroci so mi umrli še zelo majhni. Veliko sem pretrpela med vojno, ko sem od sorodnika, kije imel v Ljubljani prodajalno, nosila robo partizanom. Tudi marsikatero sporočilo sem jim prenesla. Za vse to pa od družbe nikoli nisem dobila niti dinarja razen 200 tisočakov od ZZB NOV, in še to pred štiri- Zdravi okužene računalnike »Trudil se bom, da bomo z računalnikov pregnali čimveč virusov« mi desetletji. Kosem pred časom zaprosila za socialno podporo v Črnomlju, pa so mi odgovorili, da imam dva sinova, ki naj me preživljata. Snaha, ki skrbi zame. ne dobi niti postrežnine Sem si mar to zaslužila r.a stara leta?« sprašuje Ana. med solzami pa pove, da ima sin. pri katerem živi. 2 hektara zemlje, od katere je ornih le 60 arov. ter kravo. V o Spinski skupnosti socialnega skrbstva v Črnomlju so povedali, daje Ana Kamenšek novembra 1987 pri njih vložila prošnjo za socialno pomoč, še isti mesec pa jo je obiskala socialna delavka. Kamenškovajije povedala, daje sin. ki živi v Kranju, težko bolan in invalidsko upokojen. Drugi sin, pri katerem je živela, pa je bil takrat zaposlen v Iskri, prav tako njegova žena. Od njunih štirih otrok sta bila dva že pri kruhu, eden pa v poklicni kovinarski šoli v Črnomlju. prejemal pa je tudi kadrovsko štipendijo. Njeno prošnjo je obravnaval tudi odbor za socialnovarstvene pomoči pri skupnosti socialnega skrbstva, kije ugotovil. da socialnoekonomske razmere v NOVO MESTO — Že pred tridesetimi leti so študenti na bostonski univerzi sestavili »recept« za uničevanje računalniških programov. V računalnik so vnesli program, kije v nekem trenutku pričel na ekranu brisati vrsto za vrsto, za seboj pa je puščal pisano sled z naslednjo vsebino: Keks, dajte mi keks! Če je bil računalničar iznajdljiv in je hitro izpisal besedo Keks, je prikazen izginila, zapisala Hvala in vrnila tekst na ekran. Tak nagajivček je bil v začetku kar simpatičen, kasneje, ko se je dovolj razmnožil, pa nadležen gost malega ekrana, in ker se je širil kot virusi v medicini, se gaje prijelo kar to ime. Računalniški virusi so svoj višek prav gotovo dosegli z lansko računalniško afero v ZDA. Robertu Tappanu Morrisu z nalnikov, povezanih v mrežo »Arpanet«. Tudi pri nas računalniški virusi niso od včeraj. K nam so prišli takrat, ko so se pričeli uporabljati hišni računalniki. Z virusi so bile okužene predvsem računalniške igrice. Ker so pogosto zamenjavali kasete in diskete, so se ti virusi kar močno razpasli. "Redki so računalniki tipov PC (Per-sonal Computer), za katere še ni izdelan virus. Jugoslovani smo še posebej poznani po računalniškem piratstvu (kraji programov), zato ni čudo, da se na takšnih tleh računalniški virusi še hitreje širijo. Nekateri programerji naredijo virus zato, da bi zaščitili svoj s trudom napisani program pred krajami in kopiranjem, druge viruse pa naredijo hackerji univerze Comell je uspelo napraviti virus, ki je v trenutku ustavil 6000 raču- (sadisti), ki s tem dokazujejo svojo moč, povzročijo pa lahko milijonske škode. Kapelci jutri drugič igrajo za bolnišnico Dobrodelni koncert bo v prosvetnem domu v Brežicah MILOŠ VUKOMANOVIČ — Raču nalništvo mu je bil konjiček že iz otroških let, danes mu je tudi poklic. (Foto: J. P.) Halo, tukaj Dolenjski list! Novinarji Dolenjskega lista si želimo v bodoče več sodelovanja z. bralci. Vemo, da je težko pisati, zato pa je lažje telefonirati. Ce vas kaj žuli, če bi radi kaj spremenili, morda koga pohvalili, ali pa opozorili na zanimiv dogodek iz domačih krajev. Prisluhnili vam bomo, zapisali, morda dali kakšen nasvet, poiskali odgovor na vaše vprašanje ali kaj podobnega. Pokličete nas lahko vsak četrtek popoldan, med 19. in 20. uro na telefon (068) 23-606. Eden od dežurnih novinarjev vam bo rad prisluhnil. BREŽICE - Kapelska godba bo jutri zvečer ponovila dobrodelni koncert, ki ga je imela 10. februarja v Domu JLA. Tokrat bodo godbeniki in profesorji glasbene šole nastopili v prenovljeni dvorani prosvetnega doma. Koncert organizirajo v sodelovanju z občinsko organizacijo Rdečega križa. Izkupiček od vstopnine in prosto voljnih prispevkov enako kot prvič namenjajo brežiški bolnišnici za nakup medicinskih inštrumentov, kompleta aparatov za pregled trebušnih organov, za katerega potrebujejo 80 tisoč zahod-nonemških mark. Kapelska godba ima 39 aktivnih članov. Žadnje čase vzorno skrbi za podmladek, saj ima svoj oddelek za trobila v Župelevcu. Obiskuje ga 14 mladih Svoje vrhunsko znanje in neprespane noči bdenja pred ekrani bi lahko vložili v kaj bolj koristnega.« meni Novomeš-čan Miloš Vukomanovič, računalničar, ki se v zadnjem času poleg izdelave aplikativne programske opreme kar precej ukvarja tudi s preganjanjem nadležnih virusov. «Virus je prav tako računalniški program, ki uničuje druge programe. Za programerje je v večina primerov neviden, le občasno se pojavi v obliki žogice, ki skače po ekranu ali kaj podobnega. .Dobri' virusi pa so takšni, da jih sploh ni mogoče opaziti. Zaznamo jih šele takrat, ko nam v računalniški program vnesejo pravo zmedo. Danes je poznanih že prek 200 različnih vrst virusov za vrste računalnikov PC. Poznan je tudi virus, imenovan Head-Chrash, ki popolnoma uniči disk in vse podatke na njem. Takšnemu se skorajda ni mogoče upreti, za ostale pa se je že našlo zdravilo«, pravi Miloš. Vsak lastnik domačega računalnika mora seveda najprej sam ugotoviti, če ima okužen,računalnik.« Miloš svetuje tako: »Če imate DOS verzijo 3.30, poglejte velikost datoteke COMMAND.COM. Če je večja od 25.400 Kb. vedite, da je vaš računalnik okužen z virusom. Računalnik in programe je mogoče pozdraviti z anti-virusnimi disketami. Imam dva priv grama, ki viruse iščeta, in dva programa, ki jih uničujeta.« Miloš je pripravljen vsakemu računalničarju, ki se boji virusa ali pa ga že ima v spominu svojega računalnika, pomagati z brezplačno uslugo. Na njegov naslov: Računalništvo Miloš Vukomanovič, Novi trg 1, Novo mesto, je potrebno poslati le prazno disketo in povratno pismo z znamko in vrnil vam bo antivirusni program. Z njim je mogoče protivirusno pregledati vsako novo disketo, da ne bi vnesli virusa, seveda pa je mogoče viruse tudi uničevati. Miloš je v minulem tednu odkril na računalniku novolesovega Salona pohištva kar 96 virusov. Studio D pa jih je imel 19. »Trudil se bom, da bomo z dolenjskih računalnikov pregnali nadležne viruse.« je za konec povedal Miloš. J. PAVLIN Ana Kamenšek Stotnija Moja dežela. vi in zbranimi podatki reševal tudi take naloge. Zobette je zase že odkrila korenine, ki vodijo stoletja nazaj v Nemčijo, Škotsko in celo do indijanskega plemena Čerokezov, za zbiranje podatkov o novomeških (ali okoliških) Krevsih pa ji je obljubila pomoč novomeška srednješolka Jerneja Štukelj. Zato prosi, da tisti, ki kaj veste o Jožefu Krevsu, rojenem leta 1883 (starša sta bila Frančiška in Franc Krevs), to sporočite Jerneji v Ulico Ivana Roba 30 ali po telefonu na 23-917. T. JAKŠE ISKANJE KORENIN — Jernej* Štukelj je Američanki Zobette Hale) obljubila, da ji bo pomagala najti korenine rodbine Krevs iz Tucsona * Arizoni. Seveda pri tem računa tudi na bralce Dolenjskega lista. (Foto: L Jakše) Francka iz Ohia »Materin jezik ostane vsakomur, kdor ga hoče govoriti!« GABRJE — Gospa Frances ob nedavnem obisku v Gabrju resda ni spoznala hiš. ki jih je bila vajena videti v tej vasi, zato pa seje spomnila kozolcev in po njih ugotovila, daje pokrajina prava. Pri tem je vedela povedati celo, da je bil Rihtarjev kozolec v tistih letih krit s slamo in nekaj večji, kolje danes. Zaradi kozolcev. zavoljo lipe pri pokopališču in seveda tudi zaradi ljudi seje počutila spet enkrat Gabrčanko. Drugače je missis Frances, Frančiška Filipčič, danes Američanka, že od 1962. leta živi v državi Ohio. Med krajšim bivanjem v Sloveniji pa je pred dnevi obiskala, kot rečeno v začetku, tudi Gabrje. Leta 1920 je bila tu rojena, danes ima v vasi še nekaj sorodnikov in kakega daljnega znanca. Med ogledovanjem rojstne vasi je Frančiška našla precej pohvalnih besed na račun pomnoženih in polepšanih hiš in potlej rekla, kot radi rečejo slovenski Amerikanci. da je »tu pri vas Amerika in vam je ni treba iskati drugje«. Dodala je še, da se v njeni vasi pod Gorjanci danes zdi vse tako majhno, nekoč pa je kot otrok strmela nad prostranimi njivami in velikanskimi hišami. Frančiška Filipčič alias missis Frances Da vidi drugače, bo najbrž krivo ameriško prostranstvo pa tudi to, da meri danes Francka veliko pednjev več, kot je v otroštvu. V drugi domovini Filipčičeva kmetuje na svoji farmi. V tistih krajih, kjer je njeno posestvo, imajo ljudje tudi veliko vinogradov, pravi in se strinja, da je v tem spet nekaj kot slika iz njenega otroštva. Kot Francka še pomni Slovenijo, zna tudi še slovensko. Celo več: kljub desetletjem bivanja v Ameriki ji ju angleščina le malo zlezla pod kožo. Eno je, da živi z rojaki, in drugo: »Materin jezik ostane vsakomur, kdor ga hoče govoriti. Nekateri pa ga pozabijo takoj, ko kam pridejo." M. LUZAR a imi n občil Jbor Ub< 'Jitif VCKlj ‘cm (Pev s *) TOP LESTVICA DOLENJSKEGA LISTA fere “»B Top lestvico sestavljajo v uredništvu radia Glas Ljubljane in teleteksta ljubljanske televizije.-Po valovih Studia D jo lahko slišite vsako soboto ob 11 ■ uri. preberete pa vsak četrtek v Dolenjskem listu. 1 (2) A change is gonna come — THE NEVILLE BROTHERS 2 (3) Don’t need love — JOHNNY DUESEL & INJECTORS 3(1) Postcard blues — COWBOY JUNK1ES 4 (6) Fire woman — THE CULT 5 (7) Romeo in Juliet — LOU REED 6 (4) Tracks in the dust — DAVID CROSBY 7 (—) Mandela day — SIMPLE MINDS 8 (5) Bring me some vvater — MELISSA ETHER1DGE 9 (- ) Time aster time — TUCK & PATTY 10 (8) Paradise city — GUN AND ROSES »apr ?vsl :vr it družini Kamenšek niso tako pereče, da je Ana dokaj dobri' oskrbovana in da sin z družino lepo skrbi zanjo. Ugotovili so, da ima Ana pri sinu izgovorjen prc-užitek. Odbor seje skliceval tudi na zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih. ki izrecno poudarja, da so otroci dolžni preživljati svoje starše. Na podlagi 74. člena samoupravnega spora /uma o uresničevanju socialnovarstvenih pravic je odbor ugotovil, da Kamenškova ni upravičena do družbene denarne pomoči. Ta člen namreč pravi, daje do denarne pomoči kot dopolnilnega v ra preživljanja upravičen za delo nezmožen občan, ki je bre/ premoženja in nima oseb. ki bi ga bile dolžne in sposobne preživljati. Črnomaljski socialni delavci so še pojasnili, da so do postrežnine, ki jo je omenjala Ana. in varstvenega dodatka uprav ičem le tisti, ki dobivajo pokojnino ali družinsko pokojnino ali invalidnino. M. BEZEK-JAKŠI 'Jč) Lestvica narodnozabavne glasbe a studio ^ Studia D in Dolenjskega lista k Žrebje nagrado Studia D ta teden dodelil MARJANU ERPETU iz Podgrada. Lestvica pa je takšna: 1 (1) Dobro jutro —TOPL AR 2 (4) Šentjernejski korenjaki MLADI VAL 3 (2) Fotograf — RŽ 5 (9) Veselje naj druži ljudi - SLOVENSKI MUZIKANTJE 4 (5) Dolenjski muzikant HENČEK 6 1) Dolenjska veselica DOLENJCI 7 (3) Ob Krki zeleni — ANSAMBEL I. PUGLJA 10 ( ) Pri nas doma MARF.LA 8 (8) Marjetka OBJEM 9 (10) Ljubezen pod Gorjanci ANSAMBEL JERKO Predlog za prihodnji teden: Če bi se še enkrat rodil — ŠTIRJE KOVAČI. Glasujem za: Moj naslov: /■yyvwvy>Ayv'/'y‘z /•yyyww/V'AAAZ/v Kupone pošiljajte na naslov: Studio I). p.p. 103. 6X000 Novo mesto godbenikov. Godbo vodi dirigent Franci Arh, mentorje prof. Drago Gradišek Celuloze, predsednik pa Ivan Zivič. Godba bo prihodnje leto praznovala 140-letnico delovanja. Letos je organizatorica srečanja posavskih orkestrov, povabljena pa je tudi na obisk k zdomcem v Besiegheimu in v Italijo k zamejskim Slovencem. Za jubilejno leto pripravlja bogat program. Letos bo prvič tekmovala v drugi skupini pihalnih orkestrov, v katero se je uvrstila pred letom dni z osvojitvijo zlate plakete v Straži pri Novem mestu. Brežiškemu občinstvu seje z novim, zahtevnejšim sporedom, glasbenih del prvič predstavila februarja. Zdaj vabi na koncert vse, kije tedaj niso slišali, pa tudi ljubitelje ter prijatelje pihalcev, ki svojo godbo spremljajo na večini javnih nastopov. .1 T ",kozerija> KDO PA NAJ IZVAJA SKLEPE? I ni n v/>. t Jhulttl: Romano imeti kongrese, kuj ni ' Da Imeli bomo /metliške k on 1 v«. lesi ni. kongresi hm po republikah in n/mali. i >obro si obu ščen Natpret bo imela kongres isaka republika oziroma /" 4 rutina zase. potem pa bo se n: kongres /arama »h. kat biti glavna /> kane premini Zveze kontu nista v. i > ekonomskem sta mu v Jugoslavija nič govorni.' I er/clilo bo tekla beseda mili luko globoko ne poznam stvari, da bi ti lahko podrobneje razložil. ITi me i Nemčija biti to glav-r< er oblem, glavni diskusija. \h nismo i Nemčiji, Fritz, kdaj boš že doumel, da živimo na Ha'.\anu.' In kakšna vloga imet Zveza komunistov i prihodnosti? Z veza komunistov izgubili pri ms kar dosti ugleda. Tako misliti. Bo že držalo, če tako praviš. Na kongresih sedeli in govorili Ido ljudi'.' 17 >/// Kar precej. Kongres Imi štirinajsti po I učno. Štirinajsti v Jugoslavija P° vojna'.' Štirinajsti, da, Fritz. Po republikah in pokrajinah jih je bilo ličkaj manj. če se ne motim. in zakaj imeli štirinajst1 kongres’.' Menda predvsem zalo, kerv<' prepočasi ali pa sploh ne izvajajo sklepi trinajstega, dvanajstega, enajstega. desetega in tako dalje kongresa. Jaz lega ne razumeti: vi imej1 kongres zato, da sprejeli sklepe. jilt ne upoštevati. Das isl ja so dttmm! x I ONI (,AŠPERI(