Hladnikia 41: 3-25 (2018) 3
Rastišča treh (vzhodno)alpskih rastlin skalnih razpok 
na južni meji njihovega areala
Sites of three (eastern)Alpine chasmophytic plant species on the southern border of 
their distribution area
V spomin pokojnemu prof. Tonetu Wraberju, ob 80. letnici rojstva
In memory of the late Prof. Tone Wraber, on the 80th anniversary of his birth
Igor Dakskobler 
Biološki inštitut Jovana Hadžija ZRC SAZU, Regijska raziskovalna enota Tolmin, Brunov 
drevored 13, SI-5220 Tolmin, igor.dakskobler@zrc-sazu.si
Izvleček
Opisali smo nova nahajališča treh (vzhodno)alpskih vrst skalnih razpok: Saxifraga hostii, S. 
tenella in Woodsia pulchella na južnem robu njihovega areala v Julijskih Alpah in njihovem 
prigorju. Njihova rastišča smo fitocenološko preučili in izdelali tri preglednice, iz katerih 
sta razvidna vrstna sestava in združbe, v katerih uspevajo. Kljub temu, da so diagnostične 
vrste (jugo)vzhodnoalpske zveze združb skalnih razpok Physoplexido comosae-Saxifragion 
petraeae, uspevajo v med seboj zelo raznolikih združbah in le redko ali sploh ne na istih ali 
podobnih rastiščih. Skoraj izključno v združbah skalnih razpok se pojavlja le vrsta Woodsia 
pulchella, v največ različnih rastlinskih združbah skalnatih rastišč pa uspeva vrsta Saxifraga 
hostii. Združbo senčnega in nekoliko vlažnega skalovja, v katerem na severnem robu Banjške 
in Šentviške planote skupaj uspevata dva (jugo)vzhodnoalpska endemita Saxifraga tenella 
in Cerastium subtriflorum, začasno uvrščamo v novo asociacijo Cerastio subtriflorae-
Saxifagetum tenellae, za katere veljaven opis pa potrebujemo več popisov.
Ključne besede
Fitogeografija, fitocenologija, Saxifraga hostii, S. tenella, Woodsia pulchella, Julijske Alpe, 
Slovenija
Abstract
We described new localities of three (eastern)Alpine chasmophytic species: Saxifraga hostii, 
S. tenella and Woodsia pulchella on the southern border of their distribution area in the Julian 
Alps and their foothills. We studied the phytosociology of their sites and made three tables that 
demonstrate their species composition and the communities in which they occur. Although 
they are diagnostic for the (south)eastern-Alpine alliance of chasmophytic communities 
Physoplexido comosae-Saxifragion petraeae, they occur in very diverse communities and 
very rarely, or not at all, on the same or similar sites. Only Woodsia pulchella thrives almost 
exclusively in chasmophytic communities, whereas Saxifraga hostii occurs within the largest 
number of different plant communities on rocky sites. The community of shady and slightly 
moist rocks with joint occurrence of (south)eastern-Alpine endemics Saxifraga tenella and 
4   Igor Dakskobler: Rastišča treh (vzhodno)alpskih rastlin skalnih razpok...
Cerastium subtriflorum on the northern edge of the Banjšice and Šentviška Gora Plateaus is 
provisionally classified into the new association Cerastio subtriflorae-Saxifagetum tenellae, 
whose valid description requires more relevés.
Key words
Phytogeography, phytosociology, Saxifraga hostii, S. tenella, Woodsia pulchella, Julian Alps, 
Slovenia
1  UVOD
Saxifraga hostii, S. tenella in Woodsia pulchella so tri (vzhodno)alpske vrste, ki imajo 
v Sloveniji južno oz. jugovzhodno mejo svoje razširjenosti. Skupno jim je, da so njihova 
rastišča predvsem skalne razpoke. V zadnjem času smo našli nekaj njihovih novih nahajališč, 
večinoma prav v robnem delu areala, in raziskali, v kakšnih združbah rastejo in koliko so si 
njihova rastišča podobna.  
2  METODE
Fitocenološke popise na rastiščih preučevanih vrst smo naredili po srednjeevropski 
metodi (braun-blanquet 1964) in jih vnesli v bazo podatkov FloVegSi (t. selIškar & al. 
2003). To aplikacijo smo uporabili tudi pri pripravi arealnih kart za vse tri obravnavane vrste. 
Pred primerjavo popisov z metodo kopičenja na podlagi povezovanja (netehtanih) srednjih 
razdalj – “(Unweighted) average linkage clustering” – UPGMA, ob uporabi Wishartovega 
koeficienta podobnosti (1-similarity ratio), smo kombinirane ocene zastiranja in pogostnosti 
pretvorili v števila (1–9) – van der Maarel (1979). Numerične primerjave smo izdelali s 
programskim paketom SYN-TAX (PoDanI 2001). Rastline smo v skupine diagnostičnih vrst 
uvrstili na podlagi dela Flora alpina (aeschIMann et al. 2004a,b). To delo nam je tudi vir za 
horološko oznako obravnavanih vrst. Nomenklaturni vir za imena praprotnic in semenk je 
Mala flora Slovenije (Martinčič et al. 2007), pri čemer pisano vilovino upoštevamo na rangu 
vrste Sesleria caerulea (L.) Ard. Nomenklaturni vir za imena mahov je Martinčič (2003, 
2011), za imena lišajev pa suPPan & al. (2000). Nomenklaturna vira za imena sintaksonov 
sta theurIllat (2004) in Šilc & čarni (2012). Geografske koordinate popisov so določene 
po slovenskem geografskem koordinatnem sitemu D 48 (cona 5) po Besselovem elipsoidu in 
z Gauss-Krügerjevo projekcijo. 
3  REzUlTATI IN RAzPRAVA
3.1  Saxifraga hostii
Hostov kamnokreč je vzhodnoalpska vrsta, značilna za združbe skalnih razpok. 
Zemljevid njegove razširjenosti v Sloveniji so objavili Jogan & al. (2001: 340), dopolnili 
smo ga z nekaterimi našimi podatki in podatki drugih avtorjev, predvsem Branka Anderleta, 
ki jih hranimo v bazi FloVegSi (slika 1).
Hladnikia 41: 3-25 (2018) 5
Slika 1: Razširjenost Hostovega kamnokreča (Saxifraga hostii) v Sloveniji
Figure 1: Distribution of Saxifraga hostii in Slovenia
Iz slike 1 je razvidno, da ima Hostov kamnokreč zelo veliko nahajališč v Julijskih 
Alpah, vključno z njihovim prigorjem, nekoliko bolj raztresena so nahajališča v Karavankah 
in Kamniško-Savinjskih Alpah. O nahajališču na vznožju Pohorja (Falska peč) v Dravski 
dolini je zadnji pisal T. Wraber (2005, 2006). Nahajališča zunaj Alp in njihovega prigorja so 
zelo redka, v novejšem času pa skoraj nimajo potrditev. PosPIchal (1898–1899: 214) navaja 
uspevanje Hostovega kamnokreča na Kuclju (0049/4) in na trebušarski strani Trnovskega 
gozda (9949/3). Paulin (1901: 47–48) med nahajališči zapiše tudi Zeleni rob in Snežnik. 
Vir za prvega je najbrž PosPIchal (ibid.), vir za drugega pa PleMel (1862: 156), vendar nima 
novejših potrditev (T. Wraber (2000: 23). Te nam niso znane niti za Kucelj in trebušarsko 
stran Trnovskega gozda (Govci, kamor sodi tudi Zeleni rob). Najbolj južna oz. jugozahodna 
in v zadnjem času potrjena nahajališča Hostovega kamnokreča v Sloveniji so naslednja:
9948/4 (UTM 33TVL09) Slovenija: Primorska, Spodnji Lokovec na Banjški planoti, pod 
Rojčevim vrhom, 850 m n. m., Ostryo-Fagetum. Det. M. Wraber, 1968 (T. Wraber 1969: 
186); Spodnji Lokovec, ob cesti pod Benškarjevim vrhom, kamnita rastišča, okoli 800 m 
n. m. Det. I. Dakskobler, 10. 6. 2004.
9947/2 (UTM 33TUM90) Slovenija: Primorska, Banjšice, med Kanalskim Vrhom in 
Batami, Jelenk, 750 m n. m., osojno skalovje pri kavernah iz prve svetovne vojne. Det. I. 
Dakskobler, 18. 10. 2017, popisa 1 in 2 v preglednici 1.
9848/3 (UTM 33TUM90) Slovenija: Primorska, Doblar, soteska potoka Doblarec (Perilo), 
Padence, 180 m n. m., podorno skalovje v strugi potoka. Det. I. Dakskobler, 10. 3. 2017; 
Avče, nad cesto proti zaselku Spodnji Log, 170 m n. m., skalnato pobočje nad levim 
6   Igor Dakskobler: Rastišča treh (vzhodno)alpskih rastlin skalnih razpok...
bregom Soče nasproti Doblarja (nad predorom Avče). Det. I. Dakskobler, 12. 8. 2017. V 
tem kvadrantu je še več nahajališč v dolini Doblarca, v ostenju nad cesto Podsela–Doblar 
(Loški poldan) in nad grapo Vogrščka (Dakskobler 2004, 2007).
9848/4 (UTM 33TVM00) Slovenija: Primorska, Slap ob Idrijci, nad Podzidanico, skale 
na osojnih pobočjih potoka Kostanjevec (pod robom Šentviške planote), 380 m n. m., 
Fraxino orni-Ostryetum s. lat. Det. I. Dakskobler, 14. 5. 1997; Banjšice, ob kolovozu 
Široko–Grudnica, pri vzpetini Peklenca, okoli 860 m n. m., det. I. Dakskobler, 5. 3. 2007; 
Postaja, pod Cerkovnico nad dolino Idrijce, 290 m n. m., Seslerio albicantis-Ostryetum, 
det. I. Dakskobler, junij 1990 (Dakskobler 2004).
9848/4 (UTM 33TVM01): Slovenija: Primorska, Postaja, pod Cerkovnico, 350 m n. m. 
Saxifrago petraeae-Tilietum, det. I. Dakskobler, 13. 6. 1990 (Dakskobler 2007).
9849/3 (UTM 33TVM11) Slovenija: Primorska, Šentviška planota, Penčkov grič, 890 m n. 
m.,  Fraxino orni-Ostryetum, Det. I. Dakskobler, 20. 5. 1999 (Dakskobler 2015).
9849/4 (UTM 33TVM21) Slovenija: Primorska, Cerkljansko, pri sv. Joštu nad Trebenčami, 
570 m n. m., Fraxino orni-Ostryetum s. lat. Det. I. Dakskobler, 2. 10. 2017. 
Hostov kamnokreč v Sloveniji uspeva na kamnitih rastiščih v številnih rastlinskih 
združbah. Po naših podatkih v bazi FloVegSi, glej tudi surIna (2005), so to združbe skalnih 
razpok in melišč (Ranunculo traunfellneri-Paederotetum luteae, Potentillo clusianae-
Campanuletum zoysii, Arabido alpinae-Saxifragetum petraeae, Arabido turritae-Aurinietum 
petraeae), združbe subalpinsko-alpinskih travišč in visokih steblik (Centaureo julici-
Laserpitetum sileris, Avenastro parlatorei-Festucetum calvae, Saxifrago aizoidis-Caricetum 
ferrugineae, Carici ferrugineae-Eryngietum alpinae, Ranunculo hybridi-Caricetum 
sempervirentis, Salici retusae-Geranietum argentei, Festuco calvae-Stemmacanthetum 
rhaponticae), združbe kamnitih grmišč (Polysticho lonchitis-Rhamnetum fallacis, Laserpitio 
sileris-Rhamnetum fallacis, Rhododendro hirsuti-Alnetum viridis), toploljubni gozdovi 
črnega gabra in plemenitih listavcev (Fraxino orni-Ostryetum, Seslerio albicantis-Ostryetum, 
Saxifrago petraeae-Tilietum, Veratro nigri-Fraxinetum excelsioris), gorski logi sive jelše 
(Lamio orvalae-Alnetum incanae), bukovi gozdovi na skrajnih rastiščih (Rhododendro 
hirsuti-Fagetum, Saxifrago cuneifolii-Fagetum, Polysticho lonchitis-Fagetum, Homogyno 
sylvestris-Fagetum), macesnovi in smrekovi gozdovi (Rhodothamno-Laricetum, Adenostylo 
glabrae-Piceetum).
Višinski razpon nahajališč je, po podatkih v bazi FloVegSi, med 170 m (Modrej, Avče), 
180 m (korita Doblarca), 200 m (Tolminska korita), 280 m (Falska peč nad Dravo, T. Wraber, 
2006: 67) in 2100 m (Morež) oz. 2130 m (Bavh) – oba v grebenu Loške stene v Julijskih 
Alpah. 
Popisi v preglednici 1 kažejo na precej raznolike združbe skalnih razpok na apnenčasti 
podlagi. Poleg Hostovega  kamnokreča se na skoraj vseh popisih pojavlja le še rjavi sršaj 
(Asplenium trichomanes). Popise 1–3 začasno uvrščamo v asociacijo Valeriano tripteris-
Saxifragetum hostii nom. prov.; popisa 4 in 5 bi morda lahko uvrstili v asociacijo Arabido 
alpinae-Saxifragetum petraeae (accetto 2006), popise 6–8 v še ne preučene združbe 
z lepim jegličem (Primuletum auriculae nom. prov.), popis 9 kaže določeno podobnost s 
sestoji asociacije Phyteumato-Potentilletum caulescentis, popis 10 označuje vlažno skalovje 
v soteski Ročice. Hostov kamnokreč na južni meji areala pogosteje uspeva v osojnem kot 
v prisojnem skalovju, na kamnitih traviščih ter v kamnitih svetlih, ponekod tudi vlažnih 
gozdovih črnega gabra, malega jesena in lipe ter lipovca. Nahajališča na dolomitni podlagi 
so redkejša od tistih na apnenčasti podlagi.
Hladnikia 41: 3-25 (2018) 7
Preglednica 1: Združbe skalnih razpok z vrsto Saxifraga hostii v  zahodni Sloveniji
Table 1: Chasmphytic communities with Saxifraga hostii in western Slovenia 
Zaporedna številka popisa  
(Number of relevé) 
1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11
Delovna številka popisa  
(Database No. of relevé) 26
88
24
26
88
25
26
23
16
21
24
16
26
06
12
24
60
65
25
20
89
27
00
67
26
83
68
26
84
83
26
23
14
Nadmorska višina v m (Elevation in m)  750 750 260 750 1160 1260 240 315 224 900 260
Lega (Aspect)                                  N N SW SE S S NE E S SSE NW
Nagib v stopinjah (Slope in degrees)       80 80 85 100 90 90 100 80 80 90 80
Matična podlaga (Parent material) A A A DA A AR A A ALR DR AL
Tla (Soil) Li Li Li Li Li Li Li Li Li Li Li
Kamnitost v % (Stoniness in %)                 100 100 100 100 100 100 100 100 100 100 100
Zastiranje zeliščne plasti v %   
(Cover of herb layer in %)                              E1 20 30 30 40 20 50 20 30 40 15 30
Zastiranje mahovne plasti v %   
(Cover of moss layer in %)                         E0 40 40 5 30 10 10 . 20 10 5 20
Število vrst (Number of species)               14 14 17 15 10 13 14 16 23 11 13
Velikost popisne ploskve (Relevé area) m2 10 10 20 10 10 10 10 10 10 10 10
Datum popisa (Date of taking relevé)
10
/1
8/
20
17
10
/1
8/
20
17
7/
28
/2
01
6
5/
22
/2
00
6
3/
25
/2
01
6
4/
27
/2
01
2
4/
11
/2
01
4
4/
6/
20
17
8/
22
/2
01
7
9/
21
/2
01
7
7/
28
/2
01
6
Nahajališče (Locality) 
Je
len
k 
Je
len
k 
La
dr
a-
Ro
čic
a 
Po
log
-O
so
jn
ica
M
rzl
i v
rh
 
Ja
lov
nik
 
Ro
bič
-sv
. V
ola
r
M
ija
-G
lad
ko
 če
lo 
Kn
ež
a-
Ba
ča
Go
rje
-R
ito
vš
čic
a
La
dr
a-
Ro
čic
a 
Srednjeevropski kvadrant (Quadrant)
99
47
/2
99
47
/2
97
47
/4
97
48
/1
97
48
/3
98
48
/2
97
47
/3
97
47
/3
98
48
/2
98
49
/2
97
47
/4
Koordinate (Coordinate) GK Y (D-48) m
39
67
44
39
67
91
39
34
24
40
18
90
39
96
53
40
82
05
38
51
80
38
47
19
40
98
87
42
06
36
39
34
21
Koordinate (Coordinate) GK X (D-48) m
51
02
22
5
51
02
20
1
51
22
62
4
51
24
14
8
51
20
00
8
51
16
31
8
51
23
44
4
51
23
05
8
51
13
30
9
51
12
79
9
51
22
60
4
Physoplexido comosae-Saxifragion petraeae Pr. Fr.
Saxifraga hostii E1 2 3 + r 1 +  r + 1 r + 11 100
Campanula carnica E1 . . + + . . 1 . . . . 3 27
Athamanta turbith E1 . . + . . + + . . . . 3 27
Saxifraga petraea E1 . . . 1 r . . . . . . 2 18
Campanula pyramidalis E1 . + . . . . . . . . . 1 9
Hieracium pospichalii E1 . . + . . . . . . . . 1 9
Paederota lutea E1 . . . r . . . . . . . 1 9
Silene hayekiana E1 . . . . . 1 . . . . . 1 9
Hieracium dollineri E1 . . . . . . . r . . . 1 9
Phyteuma scheuchzeri subsp. columnae E1 . . . . . . . . . + . 1 9
8   Igor Dakskobler: Rastišča treh (vzhodno)alpskih rastlin skalnih razpok...
Zaporedna št. popisa (No. of relevé) 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 Pr. Fr.
Cystopteridion fragilis
Valeriana tripteris E1 + 1 . . . . . . . . + 3 27
Veronica urticifolia E1 . . 1 . . . . . . . 1 2 18
Cystopteris fragilis E1 . . . 2 . . . . . . . 1 9
Polypodium interjectum E1 . . . . . . . . + . . 1 9
Potentilletalia caulescentis
Primula auricula E1 . . . . 1 3 1 1 . . . 4 36
Festuca stenantha E1 . . . . + + . . . . . 2 18
Rhamnus pumilus E1 . . . . . . 1 . . . . 1 9
Asplenietea trichomanis
Asplenium trichomanes E1 2 2 + 3 1 + 1 + 1 1 . 10 91
Asplenium ruta-muraria E1 + + + + + + + . . + . 8 73
Kernera saxatilis E1 . . 1 . . . r . . + . 3 27
Moehringia muscosa E1 . 1 + . . . . . . . . 2 18
Sedum album E1 . . . r . . . . + . . 2 18
Sedum maximum E1 . . . r . . . . + . . 2 18
Polypodium vulgare E1 . + . . . . . . . . . 1 9
Ceterach javorkeanum E1 . . . + . . . . . . . 1 9
Dianthus sylvestris E1 . . . . . + . . . . . 1 9
Hieracium glaucum E1 . . . . . . . . 1 . . 1 9
Thlaspietea rotundifolii
Hieracium bifidum E1 . . . . . . . 1 + + . 3 27
Adenostyles glabra E1 . . . r . . . . . . . 1 9
Arabis alpina E1 . . . r . . . . . . . 1 9
Achnatherum calamagrostis E1 . . . . . . . . + . . 1 9
Elyno-Seslerietea
Sesleria caerulea E1 . . + . . 3 + 2 . 1 . 5 45
Carex mucronata E1 . . . . 1 . . . . . . 1 9
Phyteuma orbiculare E1 . . . . . . . 2 . . . 1 9
Aster bellidiastrum E1 . . . . . . . . . . + 1 9
Festuco-Brometea
Carex humilis E1 . . . . . . . . 1 + . 2 18
Satureja montana subsp. variegata E1 . + . . . . . . . . . 1 9
Centaurea bracteata E1 . . . . + . . . . . . 1 9
Allium carinatum subsp. pulchellum E1 . . . . . . . . + . . 1 9
Euphorbia cyparissias E1 . . . . . . . . + . . 1 9
Peucedanum oreoselinum E1 . . . . . . . . + . . 1 9
Molinio-Arrhenatheretea
Leontodon hispidus E1 . . . . . . . . + . . 1 9
Cirsium oleraceum E1 . . . . . . . . . . 1 1 9
Mulgedio-Aconitetea
Chaerophyllum hirsutum E1 . . . . . . . . . . 1 1 9
Hladnikia 41: 3-25 (2018) 9
Zaporedna št. popisa (No. of relevé) 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 Pr. Fr.
Trifolio-Geranietea
Anthericum ramosum E1 . . . . . . . + 1 r . 3 27
Calamintha einseleana E1 . . . . . . . . + . . 1 9
Peucedanum cervaria E1 . . . . . . . . 1 . . 1 9
Silene nutans E1 . . . . . . . . . + . 1 9
Betulo-Alnetea
Salix appendiculata E2a . . + . . . . . . . . 1 9
Rhamno-Prunetea
Rosa canina E1 . . . . . r . . . . . 1 9
Erico-Pinetea
Calamagrostis varia E1 + . 1 . . . . . . . 1 3 27
Chamaecytisus hirsutus E1 . . . . . + . . . . . 1 9
Erica carnea E1 . . . . . . . + . . . 1 9
Polygala chamaebuxus E1 . . . . . . . + . . . 1 9
Vaccinio-Piceetea
Solidago virgaurea E1 . . + . . . . . . . . 1 9
Tilio-Acerion
Geranium robertianum E1 1 . . + . . . . . . . 2 18
Aruncus dioicus E1 . . . . . . . . . . + 1 9
Fagetalia sylvaticae
Salvia glutinosa E1 . . + + . . . r . . . 3 27
Galium laevigatum E1 + . . . . . . . + . . 2 18
Cyclamen purpurascens E1 . + . . . . . + . . . 2 18
Mycelis muralis E1 + . . . . . . . . . . 1 9
Quercetalia pubescenti-petraeae
Fraxinus ornus E1 + + . . . . r + + . . 5 45
Clematis recta E1 . . . . . . r . + . . 2 18
Ostrya carpinifolia E1 . + . . . . r . . . . 2 18
Cornus mas E1 . . . . . . . + . . . 1 9
Querco-Fagetea
Carex digitata E1 + . . . . . . r . . . 2 18
Hepatica nobilis E1 . . . . . . + . . . + 2 18
Hedera helix E1 . . . . . . + . . . . 1 9
Salicetea purpureae
Salix eleagnos E2a . . . . . . . . + . . 1 9
Petasites hybridus E1 . . . . . . . . . . 1 1 9
Mahovi in lišaji (Mosses and lichens)
Neckera crispa E0 3 2 1 . . . . 2 1 . . 5 45
Ctenidium molluscum E0 2 1 1 . . . . . . . . 3 27
Tortella tortuosa E0 1 . 1 . . + . . . . . 3 27
Homalothecium lutescens E0 . 1 . . 1 . . . . . . 2 18
Schistidium apocarpum E0 + . . . . + . . . . . 2 18
Isothecium alopecuroides E0 . . . . 1 . . . 2 . . 2 18
Conocephalum conicum E0 . . . 1 . . . . . . . 1 9
10   Igor Dakskobler: Rastišča treh (vzhodno)alpskih rastlin skalnih razpok...
Zaporedna št. popisa (No. of relevé) 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 Pr. Fr.
Anomodon viticulosus E0 . . . . . . . . 2 . . 1 9
Fissidens dubius E0 . . . . . . . . . + . 1 9
Hymenostylium recurvirostre E0 . . . . . . . . . . 2 1 9
Palustriella commutata E0 . . . . . . . . . . 1 1 9
Pellia endiviifolia E0 . . . . . . . . . . 1 1 9
Legenda - Legend     
ID Igor Dakskobler     BS Boštjan Surina     TW Tone Wraber
A Apnenec- Limestone     D Dolomit - Dolomite     R Roženec - Chert     L Laporovec - Marlstone      Li Kamnišče - Lithosol
Pr. Prezenca  - Število popisov, v katerih se pojavlja vrsta (Number of relevés in which the species is presented) 
Fr. Frekvenca v %  - Frequency in % 
3.2  Saxifraga tenella
Nežni kamnokreč je vzhodnoalpska vrsta bolj vlažnih skalnih razpok s precej manjšim 
arealom, kot ga ima Hostov kamnokreč. T. Wraber (1996: 87) ga je uvrstil med endemične 
semenke v Sloveniji, z nahajališči tudi v sosednjih deželah Avstrije (Koroška, Štajerska) in 
Italije (Furlanija). Zemljevid njegove razširjenosti (Jogan & al. 2001: 341) dopolnjujemo z 
novejšimi podatki v bazi FloVegSi (slika 2).
Slika 2: Razširjenost nežnega kamnokreča (Saxifraga tenella) v Sloveniji
Figure 2: Distribution of Saxifraga tenella in Slovenia
Hladnikia 41: 3-25 (2018) 11
Največ nahajališč nežnega kamnokreča je v Julijskih Alpah, predvsem v njihovem 
posoškem delu. Zunaj strnjenega areala raste pod Lubnikom, pri Ljubljani (kvadrant 
9953/1, vir za ta podatek nam ni znan) in v Zasavju. Starejši viri, na primer hayek & PaulIn 
(1907: 102), navajajo tudi uspevanje nežnega kamnokreča na Raduhi in pod Grintovcem v 
Kamniško-Savinjskih Alpah. Vir za zadnji podatek naj bi bil Franc Hladnik. V arealni karti v 
Gradivu je podatek za kvadrant 9745/2 (prigorje Savinjskih Alp). Nahajališča v Kamniško-
Savinjskih Alpah v zadnjem času niso potrjena (T. Wraber 2007: 240). Višinski razpon 
nahajališč po T. WraberJu (1993) je od 250 m (nahajališče na vlažnem skalovju na desnem 
bregu Save nasproti železniške postaje Zagorje, Dolšak, 1936: 100) do 2600 m (Mangart). 
Nam znano najnižje nahajališče v Posočju je na vznožju Stolovega grebena pri Srpenici (360 
m n. m.), najvišja pa so na Veliki Črnelski Špici, Zadnjem Pelcu in na prisojnih pobočjih 
Mangarta (na nadmorski višini več kot 2300 m). Geološka podlaga je apnenec in dolomit, 
ponekod s primesjo laporovca in roženca. Na jugozahodnem robu areala tega endemita so že 
dolgo znana nahajališče v severnem delu Banjšic oz. Banjške planote – nad grapo Vogrščka 
(krašan 1868: 209) in pri Tolminskem Lomu (stur 1857: 416), ki smo jih potrdili pred leti 
(Dakskobler 2003, 2004, 2005). Na robu Banjšic smo našli še eno nahajališče na grebenu 
med Kanalskim Lomom in Grudnico:
9848/4 (UTM 33TVM00) Slovenija: Primorska, Kanalski Lom, pod hribom Peklenca, 865 
m n. m., združba skalnih razpok, popisa 2 in 3 v preglednici 2. Det. I. Dakskobler, 26. 5. 
2006.
Nova nahajališča nežnega kamnokreča na južni meji njegove razširjenosti so na severnem 
robu Šentviške planote, pri Bukovskem Vrhu:
9849/3 (UTM 33TVM11) Slovenija: Primorska, Šentviška planota, Bukovski Vrh, pod 
vzpetino Kuk, dolomitno skalovje ob cesti pri zaselku Svinače in ob cesti proti Ponikvam, 
850 m do 905 m n. m. Leg & det. I. Dakskobler, 23. 4. in 24. 5. 2017, herbarij LJS in 
popisi 4–6 v preglednici 2.
12   Igor Dakskobler: Rastišča treh (vzhodno)alpskih rastlin skalnih razpok...
Preglednica 2: Združba skalnih razpok z vrsto Saxifraga tenella, Kanalski Lom in Bukovski 
Vrh (Cerastio subtriflorae-Saxifragetum tenellae nom. prov.)
Table 2: Chasmophytic community with Saxifraga tenella, Kanalski Lom and Bukovski Vrh 
(Cerastio subtriflorae-Saxifragetum tenellae nom. prov.)
Zaporedna številka popisa  
(Number of relevé) 
1 2 3 4 5 6
Delovna številka popisa  
(Database No. of relevé)
26
94
43
21
16
23
21
16
24
26
66
44
26
66
48
26
66
49
Nadmorska višina v m (Elevation in m)    650 865 865 850 890 905
Lega (Aspect)                                  N NE NE NE NE NE
Nagib v stopinjah (Slope in degrees)           70 70 90 80 70 80
Matična podlaga (Parent material) A A A D D D
Tla (Soil) Li Li Li Li Li Li
Kamnitost v % (Stoniness in %)                 70 60 70 90 80 90
Zastiranje zeliščne plasti v %   
(Cover of herb layer in %)                              
E1 30 40 30 50 50 40
Zastiranje mahovne plasti v %   
(Cover of moss layer in %)                         
E0 40 60 50 60 70 70
Število vrst (Number of species)               16 16 15 37 28 21
Velikost popisne ploskve (Relevé area) m2 10 5 5 8 5 5
Datum popisa (Date of taking relevé)
3/
17
/2
01
7
5/
26
/2
00
6
5/
26
/2
00
6
4/
23
/2
01
7
4/
23
/2
01
7
4/
23
/2
01
7
Nahajališče (Locality) 
Ka
na
lsk
i L
om
 
Pe
kle
nc
e
Pe
kle
nc
e
Bu
ko
vs
ki 
Vr
h 
Bu
ko
vs
ki 
Vr
h 
Bu
ko
vs
ki 
Vr
h 
Srednjeevropski kvadrant (Quadrant)
98
48
/4
98
48
/4
98
48
/4
98
49
/3
98
49
/3
98
49
/3
Koordinate (Coordinate) GK Y (D-48) m
40
47
33
40
53
99
40
53
94
41
36
67
41
35
36
41
35
13
Koordinate (Coordinate) GK X (D-48) m
51
08
73
5
51
09
62
2
51
09
60
2
51
11
44
7
51
11
53
0
51
11
50
9
Physoplexido comosae-Saxifragion petraeae Pr. Fr.
Saxifraga tenella E1 + 1 + 2 1 1 6 100
Cerastium subtriflorum E1 . 2 1 1 1 1 5 83
Campanula carnica E1 . + 1 . . . 2 33
Cystopteridion fragilis
Sedum hispanicum E1 + 1 1 . + 1 5 83
Cystopteris fragilis E1 . + . 1 + 1 4 67
Veronica urticifolia E1 + . . . 1 + 3 50
Hladnikia 41: 3-25 (2018) 13
Zaporedna št. popisa (Number of relevé) 1 2 3 4 5 6 Pr. Fr.
Asplenietea trichomanis
Asplenium trichomanes E1 2 + + 1 2 1 6 100
Polypodium vulgare E1 . + . 1 + + 4 67
Moehringia muscosa E1 + 1 1 . . . 3 50
Asplenium ruta-muraria E1 . . + + . . 2 33
Asplenium viride E1 . . . + . . 1 17
Thlaspietea rotundifolii
Arabis alpina E1 . . . 2 1 3 3 50
Hieracium bifidum E1 + . . . + . 2 33
Gymnocarpium robertianum E1 . . . + . . 1 17
Caricion firmae
Carex ornithopodoides E1 . . .  + . . 1 17
Molinio-Arrhenatheretea
Taraxacum officinale E1 . . . + . r 2 33
Veronica chamaedrys E1 . . . + . . 1 17
Trifolio-Geranietea
Calamintha einseleana E1 . + + . . . 2 33
Betulo-Alnetea
Salix appendiculata E2a . . . + . . 1 17
Rhamno-Prunetea
Viburnum lantana E1 . . . + . . 1 17
Sorbus aucuparia E1 . . . . . + 1 17
Epilobietea angustifolii
Fragaria vesca E1 1 . . + . . 2 33
Erico-Pinetea
Carex ornithopoda E1 . . . + . . 1 17
Calamagrostis varia E1 . . . . + . 1 17
Vaccinio-Piceetea
Saxifraga cuneifolia E1 + . . + 2 . 3 50
Oxalis acetosella E1 . . . + . . 1 17
Aremonio-Fagion
Cyclamen purpurascens E1 . . . + . + 2 33
Rhamnus fallax E2a . . . + . . 1 17
Cardamine enneaphyllos E1 . . . . + . 1 17
Tilio-Acerion
Geranium robertianum E1 r + + + + . 5 83
Corydalis solida E1 . . . + . r 2 33
Tilia platyphyllos E2a . . . + . . 1 17
Polystichum aculeatum E1 . . . + . . 1 17
Tephroseris pseudocrispa E1 . . . r . . 1 17
Aruncus dioicus E1 . . . . + . 1 17
Phyllitis scolopendrium E1 . . . . r . 1 17
Acer platanoides E1 . . . . . + 1 17
14   Igor Dakskobler: Rastišča treh (vzhodno)alpskih rastlin skalnih razpok...
Zaporedna št. popisa (Number of relevé) 1 2 3 4 5 6 Pr. Fr.
Fagetalia sylvaticae
Poa nemoralis E1 . 1 + . . . 2 33
Mycelis muralis E1 . . . + . + 2 33
Campanula trachelium E1 . . . + . r 2 33
Mercurialis perennis E1 . . . . + + 2 33
Asarum europaeum subsp. caucasicum E1 . . + . . . 1 17
Corydalis cava E1 . . . + . . 1 17
Myosotis sylvatica E1 . . . + . . 1 17
Epilobium montanum E1 . . . . + . 1 17
Galeobdolon flavidum E1 . . . . . + 1 17
Salvia glutinosa E1 . . . . . + 1 17
Quercetalia pubescenti-petraeae
Ostrya carpinifolia E2a + . . + . . 2 33
Querco-Fagetea
Carex digitata E1 1 . . . . . 1 17
Corylus avellana E2a . . . + . . 1 17
Anemone nemorosa E1 . . . . + . 1 17
Druge vrste (Other species)
Hypericum sp. E1 + . . . . . 1 17
Anthriscus sp. E1 . . . + . . 1 17
Mahovi in lišaji (Mosses and lichens)
Isothecium alopecuroides E0 1 2 2 + + . 5 83
Homalothecium philippeanum E0 1 . 1 . . 1 3 50
Homalothecium lutescens E0 . 1 . 2 1 . 3 50
Neckera complanata E0 . . 1 . + 3 3 50
Ctenidium molluscum E0 . . . 2 3 1 3 50
Schistidium apocarpum E0 1 + . . . . 2 33
Homalothecium sericeum E0 . 2 1 . . . 2 33
Peltigera canina E0 . . . + + . 2 33
Encalypta streptocarpa* E0 + . . . . . 1 17
Porella platyphylla E0 . 1 . . . . 1 17
Hylocomium splendens E0 . . . 1 . . 1 17
Neckera crispa E0 . . . . 1 . 1 17
Anomodon attenuatus E0 . . . . + . 1 17
Anomodon viticulosus E0 . . . . + . 1 17
Hypnum cupressiforme E0 . . . . + . 1 17
Plagiochila porelloides E0 . . . . + . 1 17
Legenda - Legend
A Apnenec- Limestone     D Dolomit - Dolomite     
Pr. Prezenca  - Število popisov, v katerih se pojavlja vrsta (Number of relevés in which the species is presented) 
Fr. Frekvenca v %  - Frequency in % 
*det. Andrej Martinčič
Hladnikia 41: 3-25 (2018) 15
V preglednici 2 je šest fitocenoloških popisov, trije iz Bukovskega Vrha, dva s Peklence 
in eden iz Kanalskega Loma (usek ceste v smeri proti Kalskemu gozdu). Na večini popisov 
uspeva poleg vrst Asplenium trichomanes, Sedum hispanicum in Geranium robertianum še 
en jugovzhodnoalpski endemit, Cerastium subtriflorum. Tudi to je vrsta hladnih in vlažnih 
kamnitih rastišč, ki se pojavlja od dolin do alpinskega pasu. Podobno velja za alpski 
repnjak (Arabis alpina), ki smo ga popisali le pri Bukovskem Vrhu. Na enem od popisov 
pri tej vasi, pri Zakukarjevem studencu, smo fotografirali in nabrali tudi lokasti šaš (Carex 
ornithopodoides). Ta sicer navadno v Sloveniji raste na kamnitih alpinskih tratah, v združbah 
s čvrstim šašem (Carex firma). Dolomitna rastišča pri Bukovskem Vrhu so izrazito osojna 
in nekoliko vlažna, lahko jih pojasnimo kot ostanek iz zadnjih hladnejših obdobij zemeljske 
zgodovine. Preučene sestoje nežnega kamnokreča začasno uvrščamo v novo asociacijo 
Carastio subtriflorae-Saxifragetum tenellae nom. prov. Za njen zanesljivi opis bi potrebovali 
večje število popisov. 
Nežni kamnokreč sicer v Julijskih Alpah raste v združbah skalnih razpok (Ranunculo 
traunfellneri-Paederotetum luteae in Saxifragetum paniculatae nom. prov.), v združbah 
subalpinsko-alpinskih travišč (Salici retusae-Geranietum serpillifoliae argentei, Gentiano 
terglouensis-Caricetum firmae, Gentiano pumilae-Salicetum serpyllifoliae, Homogyno 
discoloris-Salicetum retusae, Avenastro parlatorei-Festucetum calvae, Caricetum 
ferrugineae s. lat., Caricetum frigidae s. lat.), v ruševju (Rhodothamno-Pinetum mugo), v 
lipovju (Saxifrago petraeae-Tilietum), v bukovjih na skrajnih rastiščih (Homogyno sylvestris-
Fagetum, Polysticho lonchitis-Fagetum, Rhododendro hirsuti-Fagetum) in v macesnovju 
(Rhodothamno-Laricetum) – Vir: naši podatki v bazi FloVegSi, surIna (2005).
V bazi FloVegSi smo našli le štiri fitocenološke popise, v katerih se skupaj pojavljata 
vrsti Saxifraga hostii in S. tenella. Dva smo naredili v zatrepu Loške Koritnice, v sestojih 
asociacije Polysticho lonchitis-Fagetum, enega nad Prevalo v dolini Bale, v sestoju asociacije 
Rhodothamno-Laricetum, en popis pa je naredil surIna (2005) pri Jezeru v Lužnici, v sestoju 
asociacije Salici retusae-Geranietum argentei. Čeprav ste obe vrsti značilni predvsem za 
združbe skalnih razpok, so njuna rastišča očitno precej različna.
3.3  Woodsia pulchella
Mična vudsovka je vzhodnoalpsko-pirenejska vrsta, značilna za združbe skalnih razpok 
na karbonatni podlagi. Njena nahajališča v Sloveniji, v Julijskih in Kamniško-Savinjskih 
Alpah, so na jugovzhodni meji njenega areala. Zemljevid njene razširjenosti v Sloveniji je 
prvi izdelal T. Wraber (1978: 121), pozneje tudi Jogan & al. (2001: 412). O novih nahajališčih 
te redke praproti smo pisali dvakrat (čuŠin & Dakskobler 2001: 79, Dakskobler  2013: 
44–45). Na podlagi podatkov v bazi FloVegSi smo izdelali arealno karto, v kateri nismo 
upoštevali v Gradivu objavljenega podatka za Karavanke (kvadrant 9550/1), ki verjetno 
temelji na pomoti (zamenjava Dovške Babe z Veliko Babo v Krnskem pogorju). 
16   Igor Dakskobler: Rastišča treh (vzhodno)alpskih rastlin skalnih razpok...
Slika 3: Razširjenost mične vudsovke (Woodsia pulchella) v Sloveniji
Figure 3: Distribution of Woodsia pulchella in Slovenia
Novo nahajališče smo našli nad dolino Lopučnice, na stiku s Fužinskimi planinami:
9648/4 (UTM 22TVM02) Slovenija: Gorenjska, Julijske Alpe, Prodi, skalovje ob gruščnatem 
žlebu nad dolino Lopučnice, 1610 m n. m. Leg. & det. I. Dakskobler & A. Rozman, 19. 
7. 2016, herbarij LJS (nahajališče sta potrdila B. Anderle in B. Zupan, 16. 7. 2017), popis 
št. 10 v preglednici 3. 
Hladnikia 41: 3-25 (2018) 17
Preglednica 3: Združbe skalnih razpok z vrsto Woodsia pulchella v Sloveniji
Table 3: Chasmophytic communities with Woodsia pulchella in Slovenia
Zaporedna številka popisa  
(Number of relevé) 
1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12
Avtor (Author) TW BS ID ID ID ID ID ID TW ID ID BS
Številka popisa v podatkovni bazi 
(Database number of relevé)   
20
00
13
20
07
89
21
21
12
21
64
59
21
65
31
20
30
42
20
35
50
23
67
99
24
68
33
26
21
89
26
83
71
20
17
12
Nadmorska višina v m (Elevation in m)    
11
90
18
35
16
00
14
40
12
80
15
90
11
00
18
50
15
10
16
10
21
70
19
07
Lega (Aspect)                                  W N SE E NE N NE S SE S SE NNE
Nagib v stopinjah (Slope in degrees)        90 100 90 90 95 90 100 90 90 90 90 45
Matična podlaga (Parent material) A A DA D D D DA DA DA A D A
Tla (Soil) Li Li Li Li Li Li Li Li Li Li Li Li
Kamnitost v % (Stoniness in %)                 100 100 100 100 100 100 100 100 100 100 100 70
Zastiranje zeliščne plasti v %   
(Cover of herb layer in %)                              
E1 30 20 15 30 20 30 30 20 10 30 30 30
Zastiranje mahovne plasti v %   
(Cover of moss layer in %)                         
E0 . 1 . 10 20 10 . . . . . 1
Število vrst (Number of species)               16 18 10 19 10 27 15 8 20 14 13 16
Velikost popisne ploskve (Relevé area) m2 10 10 10 5 5 10 5 5 10 10 5 16
Datum popisa (Date of taking relevé)
8/
17
/1
96
3
7/
8/
20
02
9/
6/
20
06
7/
31
/2
00
7
8/
16
/2
00
7
8/
11
/2
00
0
7/
30
/1
99
9
9/
11
/2
01
0
9/
2/
19
78
7/
19
/2
01
6
8/
23
/2
01
7
8/
6/
20
03
Nahajališče (Locality) 
Ba
la 
Ve
lik
i Š
m
oh
or
 
Šp
ik
Ne
m
šk
e g
lav
e 
V. 
Oz
eb
nik
 
Šo
šta
r 
Za
po
de
n
Kr
n 
Ko
kr
šk
o s
ed
lo 
Lo
pu
čn
ica
-P
ro
di
V. 
Na
bo
js 
Kr
n-
La
šte
Srednjeevropski kvadrant (Quadrant)
96
47
/2
97
48
/1
95
48
/2
95
47
/3
95
48
/3
97
49
/4
95
48
/3
97
47
/2
96
53
/3
96
48
/4
95
46
/4
97
47
/2
Koordinate (Coordinate) GK Y (D-48) m
39
64
38
39
91
76
40
88
65
39
06
28
39
76
18
41
91
94
40
23
34
39
65
63
46
60
10
40
71
01
38
44
54
39
72
33
Koordinate (Coordinate) GK X (D-48) m
51
38
72
2
51
27
15
3
51
46
54
3
51
40
98
1
51
42
26
0
51
21
31
2
51
40
74
4
51
25
42
9
51
33
40
2
51
29
59
8
51
44
93
4
51
27
01
3
Physoplexido comosae-Saxifragion petraeae Pr. Fr.
Paederota lutea E1 + 1 + 2 + + . + 1 1 . + 10 83
Campanula zoysii E1 . + . . . 1 + 1  + 1 + . 7 58
Saxifraga crustata E1 + . . . . + . + + + . + 6 50
Saxifraga squarrosa E1 . 1 + . . + . 1 . . 1 . 5 42
Campanula carnica E1 1 . . . . . . . . + . . 2 17
Bupleurum petraeum E1 . . . . . . . . . + . . 1 8
Draba aizoides E1 . . . . . . . . . r . . 1 8
Silene hayekiana E1 . . . . . . . . . r . . 1 8
18   Igor Dakskobler: Rastišča treh (vzhodno)alpskih rastlin skalnih razpok...
Zaporedna št. popisa (No. of relevé) 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 Pr. Fr.
Paederota bonarota E1 . . . . . . . . . . + . 1 8
Potentilla nitida E1 . . . . . . . . . . + . 1 8
Cystopteridion fragilis
Viola biflora E1 1 + r + + . + . + . . . 7 58
Cystopteris fragilis E1 . + . r 1 . + . . . + . 5 42
Carex brachystachys E1 + . . . . . . . + r . . 3 25
Cystopteris regia E1 . + . . . . . . + . . + 3 25
Heliosperma pusillum E1 . . . 1 . r . . . . . . 2 17
Valeriana tripteris E1 . . . r . . . . . . . . 1 8
Potentilletalia caulescentis
Woodsia pulchella E1 + + + + 1 r + + + + r + 12 100
Valeriana saxatilis E1 + . + . + + + .  + 1 . . 7 58
Campanula cochleariifolia E1 . + . + 1 + + . . . . 1 6 50
Potentilla clusiana E1 . + + . . . . . + . . . 3 25
Primula auricula E1 . . . . . + . + . + . . 3 25
Valeriana elongata E1 . 1 . . . . . . . . . . 1 8
Arabis bellidifolia subsp. stellulata E1 . + . . . . . . . . . . 1 8
Petrocallis pyrenaica E1 . . . . . . . + . . . . 1 8
Asplenietea trichomanis
Asplenium viride E1 + + + + + . . . . . + + 7 58
Asplenium ruta-muraria E1 1 . . + . . . . + . . . 3 25
Asplenium trichomanes E1 + . . . . . + . . . . . 2 17
Kernera saxatilis E1 . . . r . . . . . . . . 1 8
Moehringia muscosa E1 . . . . . . . . + . . . 1 8
Arabidetalia caeruleae
Soldanella minima E1 + . . . . . . . . . . . 1 8
Thlaspietea rotundifolii
Aquilegia einseleana E1 . . . + . . + . . . . . 2 17
Crepis kerneri E1 . . . . . r + . . . . . 2 17
Athamanta cretensis E1 . . . . . . . . + . . + 2 17
Gypsophila repens E1 . . . . . . . . + + . . 2 17
Hieracium porrifolium E1 + . . . . . . . . . . . 1 8
Heliosperma alpestre E1 . + . . . . . . . . . . 1 8
Saxifraga caesia E1 . + . . . . . . . . . . 1 8
Astrantia carniolica E1 . . . . . . + . . . . . 1 8
Trisetum argenteum E1 . . . . . . . . . + . . 1 8
Saxifraga aizoides E1 . . . . . . . . . . + . 1 8
Dryopteris villarii E1 . . . . . . . . . . . 2 1 8
Rhodiola rosea E1 . . . . . . . . . . . 1 1 8
Asplenium fissum E1 . . . . . . . . . . . + 1 8
Doronicum grandiflorum E1 . . . . . . . . . . . + 1 8
Caricion firmae
Carex firma E1 . + . . . 1 + .  + . 1 + 6 50
Hladnikia 41: 3-25 (2018) 19
Zaporedna št. popisa (No. of relevé) 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 Pr. Fr.
Ranunculus hybridus E1 . . . . . + . . + . . . 2 17
Phyteuma sieberi E1 . . . . . . . . . . + + 2 17
Pedicularis rostratocapitata E1 . . . . . r . . . . . . 1 8
Dryas octopetala E1 . . . . . . . . . . + . 1 8
Sesleria sphaerocephala E1 . . . . . . . . . . + . 1 8
Elyno-Seslerietea
Sesleria caerulea E1 2 . + + . 1 + + . . . + 7 58
Aster bellidiastrum E1 + + . + . . . .  + . . . 4 33
Carex mucronata E1 . . r . . . . . + 2 . . 3 25
Selaginella selaginoides E1 . . . . . + + . . . . . 2 17
Laserpitium peucedanoides E1 . . . r . . . . . . . . 1 8
Carex ferruginea E1 . . . r . . . . . . . . 1 8
Arctostaphylos alpinus E1 . . . . . + . . . . . . 1 8
Astrantia bavarica E1 . . . . . r . . . . . . 1 8
Anemone narcissiflora E1 . . . . . . . .  + . . . 1 8
Leontopodium alpinum E1 . . . . . . . . + . . . 1 8
Caricetalia davallianae
Tofieldia calyculata E1 + . . . + + . . . . . . 3 25
Pinguicula alpina E1 . . . . . + . . . . . . 1 8
Parnassia palustris E1 . . . . . r . . . . . . 1 8
Betulo-Alnetea
Salix glabra E1 . . . . . r . . . . . . 1 8
Erico-Pinetea
Rhodothamnus chamaecistus E1 + + + r + 1 + . 1 . 1 . 9 75
Pinus mugo E1 . . . . . + . . . . . . 1 8
Vaccinio-Piceetea
Homogyne sylvestris E1 . . . . . r . . . . . . 1 8
Picea abies E1 . . . . . r . . . . . . 1 8
Druge vrste (Other species)
Hieracium sp. E1 . . . . . . + . . . . . 1 8
Mahovi in lišaji (Mosses and lichens)
Orthothecium rufescens E0 . . . + + + . . . . . . 3 25
Tortella tortuosa E0 . . . + . . . . . . . + 2 17
Solorina saccata E0 . + . . . . . . . . . . 1 8
Marchantia polymorpha E0 . . . + . . . . . . . . 1 8
Musci spp. E0 . . . . . + . . . . . . 1 8
Conocephalum conicum E0 . . . . . . . . . . . + 1 8
Legenda - Legend     
ID Igor Dakskobler     BS Boštjan Surina    TW Tone Wraber
A Apnenec- Limestone     D Dolomit - Dolomite     Li Kamnišče - Lithosol
Pr. Prezenca  - Število popisov, v katerih se pojavlja vrsta (Number of relevés in which the species is presented) 
Fr. Frekvenca v %  - Frequency in % 
20   Igor Dakskobler: Rastišča treh (vzhodno)alpskih rastlin skalnih razpok...
V preglednico 3 smo uvrstili naše popise združb skalnih razpok, kjer uspeva ta praprot 
(eden je tudi s pobočij Velikega Nabojsa / Grande Nabois v Zahodnih Julijskih Alp v Italiji), 
dva popisa Toneta Wraberja: eden je iz doline Bale (t. Wraber 1964), objavljen v njegovi 
disertaciji (T. Wraber 1972), drugi je deloma napisan v članku v reviji Proteus (T. Wraber 
1978), z ocenami zastiranja in pogostnosti pa zapisan v terenskem zvezku, ki je shranjen 
v Wraberjevi knjižnici v Botaničnem vrtu v Ljubljani, in dva popisa B. Surine iz njegove 
disertacije (surIna 2005). Skupno 12 popisov se je združevalo tako, kot kaže slika 4.
0,85
0,80
0,75
0,70
0,65
0,60
0,55
0,50
0,45
0,40
0,35
0,30 
0,25
0,20
0,15
0,10
0,05
0
D
is
si
m
ila
rit
y
Woodsia pulchella ass.
Ba
la
V. 
Šm
oh
or
Šp
ik
Ne
m
. g
lav
V. 
Oz
eb
ni
Šo
šta
r
Za
po
de
n
Kr
n
Ko
kr
šk
o
Pr
od
i n
ad
 Lo
pu
čn
ico
Na
bo
js
La
šte
Slika 4: Dendrogram popisov z mično vudsovko (Woodsia pulchella) v Julijskih in Kamni-
ško-Savinjskih Alpah (UPGMA, Wishartov koeficient podobnosti, 1-similarity ratio)
Figure 4: Dendrogram of communities with Woodsia pulchella in the Julian and Kamnik-
Savinja Alps (UPGMA, 1-similarity ratio).
Popisi so si med seboj precej raznoliki, narejeni na nadmorski višini od 1100 m do 
2170 m (na ozemlju republike Slovenije je najvišja nadmorska višina le 1907 m), torej v 
altimontanskem, subalpinskem in alpinskem pasu. Geološka podlaga je dolomit, dolomitni 
apnenec in redkeje apnenec, stene so večinoma navpične do skoraj previsne. Najbolj si je 
podobna skupina petih popisov, med katerimi je tudi popis B. Surine z vzhodnih pobočij 
Velikega Šmohorja v Krnskem pogorju. Uvrstil ga je v sintakson Valeriano elongatae-
Asplenietum viridis var. geogr. Campanula zoysii (surIna 2005). Sestoji te asociacije uspevajo 
Hladnikia 41: 3-25 (2018) 21
v skalnih razpokah senčnih in vlažnih sten, v katerih pogosto mezi voda. Njene značilnice 
so vrste Asplenium viride, Cystopteris regia in Valeriana elongata. To asociacijo uvrščamo 
v zvezo Cystopteridion fragilis. Skupne vrste teh petih popisov so poleg mične vudsovke 
še Paederota lutea, Viola biflora, Asplenium viride in Rhodothamnus chamaecistus. Vrsta 
Valeriana elongata se pojavlja le v popisu s pobočij Velikega Šmohorja. Med do zdaj opisanimi 
združbami skalnih razpok je uvrstitev v asociacijo Valeriano elongatae-Asplenietum viridis 
še najbolj ustrezna, čeprav bo primerjava obsežnejšega popisnega gradiva morda pokazala 
drugače. Vsaj nekatere od teh sestojev bi namreč bilo mogoče uvrstiti tudi v asociacijo z 
začasnim imenom Woodsio pulchellae-Paederotetum luteae nom. prov. Popisov s Šoštarja 
in iz Zapodna, še bolj to velja za popise s Krna, Kokrškega sedla in Prodov nad Lopučnico, 
nikakor ne moremo uvrstiti v asociacijo Valeriano elongatae-Asplenietum viridis in so med 
do zdaj opisanimi združbami še najbolj podobni sestojem asociacije Potentillo clusianae-
Campanuletum zoysii, enako tudi popis s pobočij Velikega Nabojsa, ki je sicer floristično 
precej drugačen. Zadnji popis v preglednici 3 označuje meliščni sestoj, ki ga je surIna (2005) 
uvrstil v asociacijo Dryopteridetum villarii. Vrstna sestava združb skalnih razpok z vrsto 
Woodsia pulchella je zelo drugačna od vrstne sestave naskalnih združb, v katerih uspevata 
bodisi nežni bodisi Hostov kamnokreč.V bazi FloVegSi ni fitocenoloških popisov, kjer bi se 
mična vudsovka družila s katerim od njiju. 
4  zAKljUčKI
Saxifraga hostii, S. tenella in Woodsia pulchella so tri (vzhodno)alpske vrste, značilnice 
združb skalnih razpok, ki imajo v slovenskih Alpah s prigorjem južno mejo svojega areala. 
Hostov kamnokreč (Saxifraga hostii) med njimi raste na najnižji nadmorski višini in tudi v 
območju s submediteranskim podnebjem. Najbrž uspeva tudi v severnem delu Dinarskega 
gorstva, čeprav novejših potrditev za to ne poznamo. Njegova nahajališča v Julijskih Alpah 
so številna. Na kamnitih rastiščih, predvsem na apnenčasti podlagi, uspeva v različnih 
združbah skalnih razpok, melišč, kamnitih travišč, grmišč in listnatih in iglastih gozdov. 
Nežni kamnokreč (Saxifraga tenella) ima v Sloveniji podoben, a še nekoliko večji višinski 
razpon nahajališč kot Hostov kamnokreč, vendar je teh bistveno manj. Na jugozahodnem 
robu areala smo poleg že znanih nahajališč ne severnem robu Banjšic (Banjške planote) našli 
nova nahajališča na severnem robu Šentviške planote pri Bukovskem Vrhu. Tam raste na 
nekoliko vlažnih, izrazito osojnih dolomitnih skalah, v združbi s še enim jugovzhodnoalpskim 
endemitom, soško smiljko (Cerastium subtriflorum), v sestojih, ki jih začasno uvrščamo 
v novo asociacijo Cerastio subtriflorae-Saxifragetum tenellae, a za njen veljavni opis 
potrebujemo več fitocenoloških popisov. Ker v tej združbi uspevajo tudi nekatere druge 
subalpinsko-alpinske vrste, na primer Arabis alpina in Carex ornithopodoides, jih lahko 
pojasnimo kot ostanek iz zadnjih hladnejših obdobij zemeljske zgodovine. Mična vudsovka 
(Woodsia pulchella) je v primerjavi z obema kamnokrečema v Sloveniji bistveno redkejša, 
njena do zdaj znana nahajališča so samo v Julijskih in Kamniških Alpah, ne pa tudi v 
njihovem prigorju oz. obrobju, v altimontanskem, subalpinskem in alpinskem pasu, navadno 
le v navpičnem ali celo previsnem dolomitnem ali apnenčastem skalovju. Združbe, v katerih 
uspeva, so manj raznolike. Za zdaj lahko potrdimo njeno uspevanje v sestojih asociacij 
Valeriano elongatae-Asplenietum viridis, Potentillo clusianae-Campanuletum zoysii in 
Dryopteridetum villarii, nekaj naših popisov pa od tipičnih oblik teh asociacij zelo odstopa. 
Vse tri obravnavane vrste zaradi svojih posebnih rastišč niso ogrožene in človekovi posegi 
22   Igor Dakskobler: Rastišča treh (vzhodno)alpskih rastlin skalnih razpok...
nanje v glavnem ne vplivajo. Izjema so nahajališča nežnega kamnokreča pri Bukovskem 
Vrhu in Kanalskem Lomu, ki so deloma na drugotnih rastiščih (cestnih usekih) in so nekoliko 
povezana s preteklimi človekovimi posegi, toda v okolici so tudi nahajališča na povsem 
naravnih rastiščih.
5 SUMMARy
Saxifraga hostii, S. tenella and Woodsia pulchella are three (eastern)Alpine chasmophytic 
species whose southern limit of distribution is in the Slovenian Alps with their foothills. 
Among them, Saxifraga hostii occurs at the lowest elevations as well as in areas with a 
sub-Mediterranean climate. It probably occurs also in the northern part of the Dinaric Alps, 
although we do not know any recent report confirming this. It has numerous localities in 
the Julian Alps. On stony sites, mainly on calcareous bedrock, it occurs within various 
chasmophytic, scree, stony grassland and shrub communities, in communities of deciduous 
and coniferous forests. In Slovenia, Saxifraga tenella has a similar, although slightly larger 
altitudinal range of localities than Saxifraga hostii, but significantly fewer localities. On the 
southwestern border of its distribution area we found, in addition to already known localities 
on the northern edge of the Banjšice Plateau, new localities on the northern edge of the 
Šentviška Gora Plateau at Bukovski Vrh. On those localities it occurs on slightly moist, 
distinctly shady dolomite rocks in a community with another southeastern-Alpine endemic 
Cerastium subtriflorum, in stands that could be classified into the new association Cerastio 
subtriflorae-Saxifragetum tenellae; however, a valid description of this association would 
require more relevés. As other subalpine-alpine species, such as Arabis alpina and Carex 
ornithopodoides, also occur in this community it could be explained as a remnant from 
the most recent cold periods of the Earth’s history. Compared to both saxifrages Woodsia 
pulchella is significantly rarer in Slovenia, its known localities are limited to the Julian and 
Kamnik-Savinja Alps (but not in their foothills or fringes), to the altimontane, subalpine 
and alpine belt, usually only on vertical or overhanging dolomite or limestone rocks. The 
communities within which it occurs are less diverse. For the time being we can confirm its 
occurrence in the stands of associations Valeriano elongatae-Asplenietum viridis, Potentillo 
clusianae-Campanuletum zoysii and Dryopteridetum villarii, but some of our relevés are 
very different from the typical forms of these associations. Thanks to their specific sites the 
three studied species are not endangered and remain mainly unaffected by human impact. 
The exception are the localities of Saxifraga tenella at Bukovski Vrh and Kanalski Lom, 
which are partly situated on secondary sites (road cuts), and may have resulted from past 
human activity, but there are other localities in the vicinity that occur on entirely natural sites.
6 zAhVAlA
Zahvaljujem se dedičem pokojnega prof. dr. Toneta Wraberja, ki so omogočili hrambo 
njegove strokovne rokopisne zapuščine v Botaničnem vrtu Univerze v Ljubljani, in vodji 
te ustanove, dr. Jožetu Bavconu, za možnost njenega preučevanja. Za pomoč in spremstvo 
na terenu se zahvaljujem doc. dr. Andreju Rozmanu. Dr. Branko Vreš (skrbnik podatkovne 
baze FloVegSi), mag. Andrej Seliškar in Brane Anderle so soavtorji objavljenih arealnih 
kart. Prof. dr. Andrej Martinčič mi je pomagal z določitvijo nekaterih mahovnih vrst. 
Hladnikia 41: 3-25 (2018) 23
Neimenovana recenzenta sta posredovala koristne popravke in izboljšave. Članek je nastal 
z denarno podporo Agencije Republike Slovenije za raziskovalno dejavnost (program P1-
0236). Angleški prevod izvlečka in povzetka: Andreja Šalamon Verbič.
7 lITERATURA
accetto, M., 2006: Nova spoznanja o rastlinstvu in rastju ostenij vzhodnega dela 
predalpskega sveta Slovenije. Zbornik gozdarstva in lesarstva (Ljubljana) 81: 37–59.
aeschIMann, D., k. lauber, D. M. Moser & J.-P. theurIllat, 2004a: Flora alpina. Bd. 1: 
Lycopodiaceae-Apiaceae. Haupt Verlag, Bern, Stuttgart, Wien. 1159 pp.
aeschIMann, D., k. lauber, D. M. Moser & J.-P. theurIllat, 2004b: Flora alpina. Bd. 2: 
Gentianaceae–Orchidaceae. Haupt Verlag, Bern, Stuttgart, Wien. 1188 pp.
aeschIMann, D., k. lauber, D. M. Moser & J.-P. theurIllat, 2004c: Flora alpina. Bd. 3: 
Register. Haupt Verlag, Bern, Stuttgart, Wien. 322 pp.
braun-blanquet, J., 1964: Pflanzensoziologie. Grundzüge der Vegetationskunde. 3. 
Auflage. Springer, Wien – New York. 865 pp.
čuŠin, b. & i. Dakskobler, 2001: Floristične novosti iz Posočja (severozahodna in zahodna 
Slovenija). Razprave 4. razreda SAZU (Ljubljana) 42–2 (5): 63–85.
Dakskobler, I., 2003: Floristične novosti iz Posočja in sosednjih območij v zahodni 
Sloveniji – III. Hladnikia (Ljubljana) 15–16: 43–71. 
Dakskobler, I., 2004: Združbe črnega gabra (Ostrya carpinifolia) v Srednjem Posočju 
(zahodna Slovenija). Razprave 4. razreda SAZU (Ljubljana) 45–2: 37–146.
Dakskobler, I., 2005: Floristične novosti iz Posočja in sosednjih območij v zahodni in 
severozahodni Sloveniji – IV. Hacquetia (Ljubljana) 4 (2): 173–200. 
Dakskobler, I., 2007: Gozdovi plemenitih listavcev v Posočju. Forest of valuable broad-
leaved tree species in the Soča valley (western Slovenia). Scopolia (Ljubljana) 60: 
1–287.
Dakskobler, I., 2013: Novosti v flori zahodne, severozahodne in osrednje Slovenije. 
Hladnikia (Ljubljana) 31: 31–50. 
Dakskobler, I., 2015: Phytosociological description of Ostrya carpinifolia and Fraxinus 
ornus communities in the Julijan Alps and in the northern part of the Dinaric Alps (NW 
and W Slovenia, NE Italy). Hacquetia (Ljubljana) 14 (2): 175–247.
Dolšak, F., 1936: Prof. Alfonza Paulina Flora exsiccata Carniolica. Prirodoslovne razprave 
(Ljubljana) 3 (3): 85–131.
hayek, a., a. PaulIn, 1907: Flora der Sanntaler Alpen (Steiner Alpen). Abhandlungen der 
K. K. zool.-botan. Gesellschaft in Wien, Band IV. Heft 2: 75–138.
Jogan, n., t. bačič, b. FraJMan, i. leskovar, D. naglič, a. PoDobnik, b. rozMan, s. 
strgulc - kraJŠek & b. trčak, 2001: Gradivo za Atlas flore Slovenije. Center za 
kartografijo favne in flore, Miklavž na Dravskem polju. 443 pp. 
krašan, F., 1868: Bericht über meine Exkursion in das Lašček-Gebirge zwischen Canale 
und Chiapovano. Verhandlungen der K. K. zool.-botan. Gesellschaft in Wien 18: 201–
212.
Maarel van der, E., 1979: Transformation of cover-abundance values in phytosociology 
and its effects on community similarity. Vegetatio 39 (2): 97–114.
Martinčič, a., 2003: Seznam listnatih mahov (Bryopsida) Slovenije. Hacquetia (Ljubljana) 
2 (1): 91–166.
24   Igor Dakskobler: Rastišča treh (vzhodno)alpskih rastlin skalnih razpok...
Martinčič, A., 2011: Seznam jetrenjakov (Marchantiophyta) in rogovnjakov (Anthocerotophyta) 
Slovenije. Annotated Checklist of Slovenian Liverworts (Marchantiophyta) and Hornworts 
(Anthocerotophyta). Scopolia (Ljubljana) 72: 1–38.
Martinčič, a., t. Wraber, n. Jogan, a. PoDobnik, b. turk, b. vreŠ, v. ravnik, b. FraJMan, 
s. strgulc kraJŠek, b. trčak, t. bačič, M. a. Fischer, k. eler & b. surina, 2007: 
Mala flora Slovenije. Ključ za določanje praprotnic in semenk. Četrta, dopolnjena in 
spremenjena izdaja. Tehniška založba Slovenije, Ljubljana. 967 pp.
PaulIn, A., 1901: Schedae ad Floram exsiccatam Carniolicam 1. Centuria I. et II. Beiträge zur 
Kenntnis der Vegetationsverhältnisse Krains I, Otto Fischer, Ljubljana, pp. VIII + 1–104.
PleMel, V., 1862: Beiträge zur Flora Krains. Drittes Jahresheft d. Ver. Krain. Landesmus., 
Ljubljana. pp. 120–164.
PoDanI, J., 2001: SYN-TAX 2000. Computer Programs for Data Analysis in Ecology and 
Systematics. User‘s Manual, Budapest. 53 pp.
PosPIchal, E., 1898–1899: Flora des österreichischen Küstenlandes. II, Franz Deuticke, 
Leipzig-Wien. 946 pp.
seliŠkar, t., b. vreŠ & a. seliŠkar, 2003: FloVegSi 2.0. Računalniški program za urejanje in 
analizo bioloških podatkov. Biološki inštitut ZRC SAZU, Ljubljana. 
stur, D., 1857: Über den Einfluss des Bodens auf die Vertheilung der Pflanzen. Sitzungsber. 
d. Akad. d. Wiss. Wien, Mathem.- naturw. Kl. Bd. 25 (1–2): 349–421.
suPPan, u., J. Prügger, J. & h. MayrhoFer, 2000: Catalogue of the lichenized and lichenicolous 
fungi of Slovenia. Bibliotheca Lichenologica 76: 1–215.    
surIna, B., 2005: Subalpinska in alpinska vegetacija Krnskega pogorja v Julijskih Alpah. 
Scopolia (Ljubljana) 57: 1–122.
Šilc, u. & a. čarni, 2012: Conspectus of vegetation syntaxa in Slovenia. Hacquetia 
(ljubljana) 11 (1): 113–164.
theurIllat, J.-P., 2004: Pflanzensociologisches System. In: Aeschimann, D., K. Lauber, D. 
M. Moser & J-P. Theurillat,: Flora alpina, 3. Haupt Verlag, Bern, Stuttgart, Wien, pp. 
301–313.
Wraber, T., 1964: Floristične novosti iz Julijskih Alp. Biološki vestnik (Ljubljana) 12: 97–
108.
Wraber, T., 1969: Floristika v Sloveniji v letu 1968. Biološki vestnik  (Ljubljana)17: 173–
192.
Wraber, t., 1972: Contributo alla conoscenza della vegetazione pioniere (Asplenietea 
rupestria e Thlaspeetea rotundifolii) delle Alpi Giulie. Tesi di laurea. Università degli 
Studi di Trieste, Facoltà di Scienze, Trieste. 81 pp.
Wraber, T., 1978: Odkritje mične vudsovke (Woodsia pulchella Bertol.) v Kamniških Alpah. 
Proteus 41(3): 120–121.
Wraber, T., 2000: Botanično raziskovanje na Snežniku. In: Čeligoj, V. (ed.): Knjiga o 
Snežniku. Planinsko društvo Snežnik, Ilirska Bistrica. pp. 14–24.
Wraber, T., 1993: Nežni kamnokreč. Enciklopedija Slovenije 7 (Marin–Nor). Mladinska 
knjiga, Ljubljana. pp. 411.
Wraber, T., 1996: Rastlinstvo. Enciklopedija Slovenije 10 (Pt-Savn), Mladinska knjiga, 
Ljubljana. pp. 85–93.
Wraber, T., 2005: Tavžičeva peč, botanično zanimiv kraj na Pohorju. Proteus (Ljubljana) 68 
(3): 118–122.
Wraber, T., 2006: 2 x Sto alpskih rastlin na Slovenskem. Prešernova družba, Ljubljana. 230 
pp.
Hladnikia 41: 3-25 (2018) 25
Wraber, T., 2007: Saxifragacease – kamnokrečevke. In: A. Martinčič (ed.): Mala flora 
Slovenije. Ključ za določanje praprotnic in semenk. Tehniška založba Slovenije, četrta, 
dopolnjena in spremenjena izdaja, Ljubljana. pp. 237–242.