316                                                                       Književnost.
dogme krščanstva taje, pa vkljub temu pravijo, da so kristjani. Racionalizem zametujejo, pa hočejo vendar s svojim umom cerkveni nauk nadomestiti z boljšim. Religijo hočejo braniti, a najboljšo religijo izpodkopujejo. Nravnost hočejo zboljšati, a ji podirajo verski temelj. Iz tako zmedenih pojmov ne bo moderna mladina nikdar spoznala, kaj da hoče, ampak bo le sebi in ljudstvu Škodovala. Mi pa nujno opozarjamo dijaštvo, naj proučuje apologetična dela in naj se na podlagi pozitivne katoliške resnice izobražuje, da bo mogla pravično in brez predsodkov s trdnim svetovnim nazira-njem  presojati  moderno  življenje.      Dr. E. L.
Socijalizem. Spisal dr. Janez Ev. Krek. I. snopič. Izdaja „Slov. kršč.-socijalna zveza". V Ljubljani   1901. Tisk  „Katol.  tiskarne."
V Slovencih se je zadnji Čas že mnogo dobrega napisalo o socialnih problemih. „Rimski Katolik", „Katoliški Obzornik", „Dom in Svet" in drugi slovenski katoliški listi so prinesli mnogo lepih sestavkov o socialnem vprašanju. Toda samostojne knjige o toli aktualnem vprašanju še nismo imeli. Zato je bila srečna misel „Slovenske krščansko-socialne zveze", izdati tako knjigo. Še bolj srečna misel je bila, da je „ Zveza" za to delo naprosila dr. Kreka. Saj je ravno dr. Krek napisal največ rečenih člankov, bavil se je neprestano teoretično in praktično s sociologijo, in je v tej stvari med Slovenci in čez meje priznan veščak. Zato ni čuda, da smo se razveselili, ko smo culi to vest. Le en pomislek smo imeli — da govorimo odkrito — ali bo namreč dr. Krek tako težko vprašanje tudi obdelal na tak način, da bo knjiga zares praktična in tudi preprostejšemu delavcu umevna. No, ta strah je sedaj pri kraju. Prvi snopič, ki leži pred nami, je pisan tako umevno in poljudno, da ga bodo z veseljem in doume-vanjem brali vsi, ki se zanimajo za najbolj pereče vprašanje naše dobe. Želimo le, da bi dr. Krek tudi v naslednjih zvezkih s priznano znanstvenostjo družil tako umevnost in poljudnost, in prepričani smo, da bo njegov „Socializem" pravi whodi-z-mano" slovenskemu ljudstvu. Socializem bo imel dva dela. V prvem bo dr. Krek tolmačil zistem, v drugem pa zgodovino socializma. Delo prav toplo priporočamo.                                                 A.   U.
Hrvaška književnost.
Knjige  „Matice Hrvatske".
Prav krasne knjige je podala tudi letos »Matica Hrvatska" svojim članom. Zemljepis in zgodovina sta zopet letos zastopana po krasnih spisih, in tudi leposlovni del je jako bogat. Začnimo svoje poročilo z glavno knjigo, na katero je „Matica Hrvatska"  letos najbolj  ponosna.
Spomen-cvieee iz hrvatskih i slovenskih du-brava. U vienac savila „Matica Hrvatska". Sa slikom biskupa Josipa J. Strossmavera, 29 slika u slogu i 18 umjetničkih priloga. Zagreb 1900. Izdanje „Ma-tice Hrvatske". Vel. 8°. Str. XXXII in 658, — Med vsemi knjigami, kar jih je izdala doslej „Ma-tica Hrvatska", je ta knjiga prav posebna in odlična. Posvečena je velikemu dobrotniku hrvaškega naroda, biskupu Strossmayerju, v spomin petdesetletnice njegovega biskupovanja. V uvodnem spisu popisuje predsednik „Matice", Tade Smičiklas, z vzneseno besedo življenje in delovanje velikega škofa; nato slede slavnostne pesmi Ivana Trn-skega, fra Grge Martiča in Simona Gregorčiča. V bujni raznoličnosti se vrste krajši in daljši spisi, pesmi in povesti, narodopisni in zgodovinski članki, podobe pokrajin in kipov. Slovenski in hrvaški jezik sta v knjigi enakopravna in se vrstita neprisiljeno. Resnične so besede, ki jih je napisal predsednik g. Tade Smičiklas: »Hrvatski i slovenski književnici združiše se, da saviju jedan književni vijenac, iz koga ima prosjati jednodušna književnička sloga slovenskoga i hrvatskoga naroda. Oz njih pristaju umjetnici, koji če djelu podati sjaj i umnožiti mu ljepotu. Misao ih jedna svela, da proslave petdesetgodišnju slavu biskupovanja J. J. Strossmavera. Misao je ova krasan izraz one glavne ideje 'naroda hrvatskoga i slovenskoga, vodilice svega historijskoga života njihova u de-vetnaestom vijeku, da se obadva plemena slože i ujedine. Slovenci na krilima ljubavi donesoše svoje plodove književne i umjetničke. Smije se reči, da je ujedinjenje u ovoj književnoj radnji pravo ujedinjenje srdaca hrvatskoga i slovenskoga naroda. Slave svoga zajedničkoga dobrotvora!" Podrobnosti pač ne moremo ocenjati, saj je zastopanih v knjigi dvainsedemdeset pisateljev, med katerimi je dvajset Slovencev. Osemnajst umetnikov, med njimi sedem slovenskih slikarjev in kiparjev, je okrasilo knjigo s posnetki svojih del. To »spominsko cvetje", katero je nabrala „ Matica Hrvatska" po slovenskih in hrvaških književnih dobravah, ter je poklonila sivolasemu biskupu kot slavnosten dar, pozdravljamo še posebno zaradi tega z veseljem, ker bo pospešilo med Slovenci in Hrvati književno vzajemnost. V tej knjigi so zastopane tudi razne leposlovne smeri in različne znanstvene stroke. Vse pa preveva gorki duh krščanstva in  slovanstva.              Dr. E. L.
Toma Erdedi Bakač, ban hrvatski.   Na-
pisao Karlo Horvat, svečenik nadbiskupije zagre-bačke. U Zagrebu 1900. Tisak Dioničke tiskare. Str. 102. Cijena 1 K. — Dasi je Tomaž Erdedi Bakač eden najslavnejših hrvaških banov, vendar do zdaj še niso imeli Hrvatje obširnejšega življenjepisa tega znamenitega moža. To praznino je izpolnil   mladi   zgodovinar   Karlo   Horvat,    ki   je