Stev. 4.
Poštnina plačana v gotovini«
V Ljubljani, dne 24. januarja 1923.
Leto XXXVI.
Glasilo Jugoslovanske Kmetske Zveze
z mesečno prilogo „Qbčinska uprava**.
Izhaja nako tredo ob S. uri zjutraj. — Cena mn j* 12 Din. za pol leta. Za inoiemitvo 26 Din. za pol leta. Poiametne itevdkc se prodajajo po 1 Din.
Spili in dopisi se poSiljajo: Uredništvu „Domotjuba°, Ljubljana, Kopitarjeva ulica — Naročnina, reklamacije in inicrati pa: UpravnUtvo „Doraoljuba", Ljubljana, Kopitarjeva ulica.
Najvažnejši dan.
Velesrbski lisi »Tribuna®, glasilo Pa-Stčevc radikalne stranke, piše, da bo 18. marec, dan volitev, odločilen dan. Ta dan se bo namreč odločilo, ali bo za redno vladalo ▼ naši državi srbstvo, ali pa bodo so-odločevali tudi Hrvati in Slovenci, šlo bo aa to, če bo naša država postala še bol) srb-»ko-centralistična, ali pa postane — zvezna država, to se pravi: zveza več samostojnih avtonomnih držav (Srbije, Hrvatske, Slovenije), z lastnimi vladami, lastnimi financami in lastno zakonodajo.
In potem —• prerokuje Tribuna — če nad vsemi zmaga radikalna Pašieeva stranka, bo treba srbsko nadvlado najstrožje iz-vtsti. Vse mora postati srbsko: v šolah se »me poučevati samo v srbskem jeziku, uradni jezik po državnih uradih bo samo srbski, vse knjige in časopisi sc bodo smeli pisati samo v cirilici in srbskem jeziku (Domoljub ne bo več Domoljub temveč Cp6oJb,yO. Op. pisca), vse organizacije, ki so osnovane na verski ali plemenski razliki, sc morajo razpustiti —• potemtakem pri nas vse kat. clov, izbraževalna društva, ker no slovenska in katoliška, in kot taka temelje na verski in plemenski razliki, razpustiti se morajo n. pr. kmetijska družba za Slovenijo — ker Slovenije več ne bo, Slovensko planinsko društvo itd.
Mi dobro vemo, da ni nobena juha tako vroča, kot sc skuha, prav dobro se pa tudi zavedamo, da jc Pašič res odločil 18. marec kot odločilno bitko med vclesrb-»tvom in avtonomijo, da je njegov namen po 18. marcu končnoveljavno za vedno utrditi nadvlado velesrbstva v Jugoslaviji ter Hrvatom in Slovencem za toliko časa preprečiti vs*k vpliv na državno vodstvo, dokler se popolnoma ne posrbijo. Zakaj Pašič sam je izjavil, da se je 1. 1918. dr. Korošcu, Trumbiču i. dr. samo previdno vdal y to, da naj tvorijo Srbi, Hrvati in Slovenci eno državo, v kateri pa je vsak narod enakopraven in sam gospod na svojih tleh, da pa je treba sedaj to zgodovinsko zmoto popraviti — to sc pravi: ustanoviti iz Jugoslavije Velesrbijo z izključno »rbsko nadvlado.
Zato ima »Tribuna« čisto prav, če imenuje 18. marc odločilni dan. Pa odločilni dan ni samo za Srbe, temveč še v prav po-
sebni meri ža nas Slovence. Že dosedaj smo utrpeli vsled centralizma, ki so ga nam vsilili radikalci in demokrati s pomočjo in podporo slovenskih samostojr.ežev, naravnost nedopovedljivo ogromne škode v gospodarskem in kulturnem oziru. IN a stotine milijonov našega denarja jc potom uirekt-nih in š<s veliko bolj potom indirekt-nih davkov romalo v Bclgrad, med tem pa je naš kmet, obrtnik, delavec lezel v vedno večjo revščino, naši zavodi — šole, bolnice, univerza — hirajo in pešajo, da se boš kmalu pri ciganih več nauči! kot pa v naši. ljudski šoli in da boš kmalu na cesti lažje umiral kot v bolnici.
Zanaprej pa nam obetajo radikalni ve-lesrbi še drugačno dobo. Doslej so nas tepli z biči, odslej nas bodo s škorpijoni, če le deloma obvelja to, kar piše * Tribuna«.
Zadnje volitve v narodno skupščino narn nudijo naravnost šolski zgled, kakšno škodo imajo kmetje, obrtniki, delavci v gospodarskem, političnem in kulturnem oziru, če napačno volijo. Volili so politične kri-čače - zlasti samostojneže, liberalce — ki jim je šlo v prvi vrsti za lastno korist in so nas ob prvi priliki prodali velesrbskim pijavkam — in skozi tri leta so le-ti in vsi drugi volivci za to svojo zmoto oziroma zaslepljenost plačali na stotine milijonov.
Ce se slovenski volivci še sedaj, po lej"najdražji soli, ki jo je sploh katerikrat Slovenec plačal, napačno odločijo, potem pa pustimo vse skupaj pri miru, ponižno nastavimo hrbte in prosimo, naj nas '.;ati-najo tako dolgo, da bo koža od nas visela, Za kaj drugega nismo zmožni.
Kako Pašič vojsko pelje.
Pašič ve, kaj hoče. Velesrbijo. Kaj se to pravi, smo razložili v predstoječem članku. Pašič tega sedaj niti več no skriva.
Prvo odločilno zmago za Velesrbijo naj mu prinose 18. maree. Zato so je Pašič za to bitko že par let pripravlja L In priznati mu moramo: Tašič je dober in spreten, zato nad vse nevaren vojskovodja.
Pašič dobro ve, da večino v Jugoslaviji niti od daleč nima. Zato bo treba priboriti Velesrbijo brez večine in proti njej. Toda kako?
Njegov vojni načrt je ta-lo: Svojo stranko pripeljati v narodno skupščino čim močnejšo, drugo stranke pa čim bolj razbiti na drobne koseo. Zakaj male skupine se dajo kaj hitro in lahko podkupiti in niso ravno drage. Medtem pa je treba tudi pridno ščuvati druge na (frugo, da so tepejo med so-boj, med tem pa močna stranka vlada in vlada.
Na ta način manjšina postane večina, in večina postane ponižno in voljno orodje v rokah manjšine.
Ta dobro zamišljen vojni načrt izvršuje Pašič žo dve leti. Neprestano je večje in nevarnejše stranke nabijal in podkujpovaL Komuniste jo kratko pognal iz zbornico in naredil proti njim državni zakon, zomljo-radnike je razklal na več kosov, njuslimane je s podkupovanjem razgnal na dvoje, končno se mu je posrečilo še demokrate razdeliti v dva tabora, z radičevci sploh ni imel dela, ker niti v zbornico niso došli, in ko je končno dosegel, kar se jo doseči dalo, je vzel vladno krmilo samo v svojo roke in razpisal volitve. Ves volivni uparat jo v njegovih rokah, ministrski svet je postal vol i vili odbor radikalne stranke (kar je mogoče samo še na Balkanu) pridno od-stavlja neradikalno uradnike in nastavlja po državnih službah radikalne agitatorje.
Tudi v Sloveniji mu je vse ležeče na tem, da stranko čimbolj razbije na malo med seboj si nasprotujoče skupine. Sicer so slovenskih samostojnožev in liberalcev no boji, ker so lo-ti radi na prodaj, toda cena bo manjša in trud bo lažji, če jo skupina čim šibkejša.
Največ pfeglavicc mu dela Slovenska ljudska stranka. Že v teku treh let se jo veliko trudil, da bi jo podkupil — pa ni šlo. In sedaj se celo boji, da bi dobila v Sloveniji večino poslancev, kar bi mu pri ustanavljanju Velesrbije zolo na pot hodilo. Zakaj poslance Slovenske ljudske stranke pozna kot neodjenljive bojevnike za avtonomijo in čo pridojo v Belgrad in rečejo: mf zastopamo večino slovenskega ljudstva, potem je zaradi inozemstva težko proko te večine Sloveniji vriniti velesrbsko komando—
Toda Pašič ne obupa. -Bratom Slovencem?: je poslal genljivo pismo, v katerem kaže gorečo ljubezen do Slovencev in jih milo vabi za vstop v radikalno stranko.
V

go znatnejšo pomoč pa prfčalruje od dr. Susteržiča, o katerem pišejo razni listi, da so je zopet zadnji teden mudil v Belgradu, kjer je imel dolge pogovore z radikalnimi politiki. Uspeh teh pogovorov je bil, da v najkrajšem času začne dr. Suster-6ič izdajati dva časopisa z namenom, da so čimbolj oslabi Slovenska ljudska stranka, vsled česar bi Pašič dosegel svoj namen: ubiti svojo najnevarnejšo nasprotnico v Sloveniji. Izdajanje časopisov danes stane milijone, ki jih dr. šusteršič nima. Odkod jo dobil ta ogromni denar, nam seveda no bo povedal. Vemo pa, da jo Pašie dal za volitve v Sloveniji več milijonov državnega denarja na razpolago.
To jo vojni načrt generala Pašiea. Točno ga izvršuje, veliko je imel že sreče, te za Slovensko ljudsko stranko naj bo prepričan, da jc ugriznil v granit.
Volivni odbori.
V kolikor nam je znano iz poročil, ki prihajajo z dežele, so se po vseh občinah osnovali volivni odbori naše stranke kakor smo nasvetovali in naročili v okrožnici. Ti volivni odbori ponekod izvrstno delujejo, drugod pa je opaziti nekatere napake. Da se bodo volivne priprave izvrševale popolnoma točno in s popoinim uspehom, naj upoštevajo volivni odbori zlasti to-le:
1.	Kjer je v občini več stanovsko političnih organizacij (Kmetska, Delavska, Obrtna zveza), naj se sestavi volivni odbor sporazumno z vsemi temi organizacijami in naj bodo v volivnem odboru zastopani sorazmerno vsi stanovi, ki imajo v občini svoje organizacije.
2.	V krajevne volivne odbore privzc-mite tudi nekaj mladih fantov. Mnogo je opravil, ki jih bodo fantje laže in bolje izvršili kakor preizkušeni možje. Pa tudi vaditi se morajo in življenja in navdušenja je več, če so fantje zraven.
3.	Pazite, da bodo v volivnem odboru zastopane vse vasi v občini.
Splošno naj velja načelo, da morajo sedaj prenehati vsa nesporazumljenja, vsa prerekanja in volivci možje in fantje morajo složno in disciplinirano pripravljati vse potrebno, da bo zmaga 18. marca čim tijajnejša. Gotovo je, ni mogoče po enem načrtu sestaviti volivne odbore v vseh občinah. Krajevni zaupniki morajo skrbeti, da bo volivni odbor tak, da bo z uspehom mogel voditi vse volivno jfibanje, Poročajte pogosto, kako delate.
Tajništvo SLS.
Pred novo draginjo.
Finančno ministrstvo je zvišalo carinske pristojbine za 200 odstotkov. To se pravi: za kar je bilo treba sedaj plačati recimo 100 Din carine, b > sedaj treba plačati 800 Din. Ali po domače povedano: vso blago, ki bo na novo došlo iz inozemstva (n. pr. manufaktura), ee bo zopet znantno podražilo.
Vlada Je dovolila vojnemn ministru 865 milijonov dinarjev kredita za nabavo 21
kanonov. Teh 365 milijonov bo vojni minister dobil no v državni blagajni, ki je prazna, temveč s tem, da se bodo tiskali novi bankovci. Torej bo naš denar za toliko manj vreden. Poleg tega nam je Amerika odpovedala nadaljnje posojilo v dolarjih, ker stoji na stališču, da državam, ki se oboro-žujejo, ne dovoli niti enega centa.
Zato je naš dinar padel pod radikalno vlado na najnižjo stopnjo.
Tako so pri nas začenja velesrbsko centralistično vladanje. In to se bo nadaljevalo v vedno hujši meri, če bodo volile! 18. marca podpirali Pasiča in njegovo slovenske pomagače.
Treznim In pijanim za
predpust.
Alkohol in blazniee,
»Petino vseh norišnic bi lahko zaprli, ko bi spravili alkohol s sveta.« (Dr. Hoppe). Zdravniki so dokazali, da jc med 100 norci 10 do 40 takih postalo vsled pijančevanja. »Na Nemškem jih spravi opojna pijača vsako leto do 30.000 v norišnice. Pri nas tudi ni dosti bolje.« (Dr. Robida.)
Alkohol in hiralnice.
Zdravnik Bourneville je dognal, da je bilo med 1000 slaboumnimi, božjastnimi ali bolestno-slabotnimi otroki 620 takih, ki so imeli očeta ali mater, ali pa obadva roditelja vdana pijači. Podobno so v Parizu od leta 1880—1890 preiskali 1000 božjastnih otrok. Pri 471 otrocih so našli, da jc bil oče pijanec, pri 84 mati, pri 65 sta bila oba.
Daš denar v naše hranilnice
Lepo število hranilnic in posojilnic imamo v Sloveniji, dolga leta žo delajo in tisoči in tisoči kmetovalcev so žo imeli priliko izkusiti njihov pomen in njihovo dobrodelnost v slučaju potreb.
Zato bo marsikdo mislil, da jo samo po sebi umevno, da bodo kmetje vlagali v kmečko posojilnico svojo prihranke, ker v enem ali drugem slučaju zelo lahko pridejo v položaj, da bodo od istih hranilnic in posojilnic potrebovali pomoč, potrebovali posojila. Toda žalibog ni tako in žalostno dejstvo je, s katerim se liberalni zavodi celo radi pohvalijo, da jo v njihovih rokah veliko kmečkega, veliko nemega denarja<r. To je greh, to je madež na zadružništvu, to je grobo pomanjkanje stanovske in zadružne zavesti.
Ali niso hranilnice in posojilnice tiste ustanovo, ki imajo največ zasluge na tem, da je pri nas kmetijstvo napredovalo in se vzdignilo do današnje višine in ravno tako z njih pomočjo kmetijstvo še danes napreduje. A11 niso hranilnico in posojilnice tiste, ki so dale osnovo za vse drugo zadružništvo. Brez njih no bi imeli Slovenci lepo razvitega zadružništva, tako dn je vsemu
Alkohol in ječe.
Dr. Baer je zbral podatke iz 49 kazni!-nic in 32 jetnišnic za niožke ter 21 prisilnih delavnic, pa je ugotovil, da je med 30.041 možkih jetnikov na vsakih 100 prišlo 43 vdanih pijanstvu. Zopet kaže statistika. Iz-med 1115 štetih slučajev zločinov in surovosti je bilo storjenih v gostilni 742, v domači hiši 86, na cesti 98, pri delu 87, dru-god 102; torej 66 odstot. ali dve tretjini jih cdpado na gostilno, na kraj, kjer se uživa alkohol v tej ali oni obliki, čeprav samo priložnostno. Najhujše posledice alkohola so te, da redno uživanje alkoholnih pijač pospešuje in stopnjuje zločinstvenost cclc-ga naroda.« (Dr. Metod Dolenec.)
Alkohol in bolnišnice.
»Alkohol ne more ohraniti ne moči, nc zdravja, marveč razdira telo, opustošujc zdravje iu goljufa revno ljudstvo. Kdor za. tira žganjepilje, jc pravi prijatelj ljudstva,« (Dr. Bacr v Berlinu.) — »Vse opijanljive pijače, naj bodo tc ali one vrste, krajšajo človeku življenje. So takorekoč ogenj, ki ga človek pije in ki uničuje življenje na strašen način.« (Zdravnik Hupeland.) — Francoski učenjak Flotireus je opazoval v bolnišnicah posledice pijančevanja in prišel je do zaključka: »Moški ne umirajo, ampak se more.« Tudi jc zdravniško dognano, da se alkoholiku polagoma vne.najo jetra in ledvice, odpove mu želodec, srce se razširi, žile zvapnijo, živci pešajo... in odtod pride zlatenica in vodenica, mrtvoud in vrtoglavje in neštete druge bolezni tako, da jo 70 odstot. vseh bolezni po zdravniških izjavah pripisovati uživanju alkoholnih pi-jač.
poljedelskemu stanu v naši državi za vzori Ali niso poleg gospodarskih nalog ravno hranilnice in posojilnice veliko delalo in velike vsote žrtvovale tudi za prosveto našega ljudstva 1 Saj so večino naših prosvetnih domov zidale hranilnico in posojihnice, Ono so rešilo našega kmeta iz rok oderuških krempljev vaških mogotcev, trgovcev in gostilničarjev, one so ga tudi istočasno tudi politično osvobodile. In koliko nezgod in nesreč, ki so v teku dolgih let prišle n« kmetski stan, so ono lajšale in blažile to kmetu zopet pomagale na noge.
In kljub temu se še dobijo ljudje, ki se ne držijo gesla: kmetskl denar kmeta, katerega uveljavljajo hranilnico in posojilnice. Tom ljudem so hranilnice In posojilnice dobre, kadar potrebujejo posojilo, seveda ker hranilnice in posojilnice posojajo po najnižjih obrestih. Še danes, ko Je povsod obrestna mera tako neznansko zrast-!a, posojujejo hranilnico in posojilnice po 5 do 6 odstotkov. Kadar pa imajo ti ljudje kake prihranke, jih nesejo ali v liberalno banko ali v mesto v liberalno hranilnico ali pa celo zaupavajo svoje prihranke razni« trgovcem, obrtnikom. Marsikdo celo rai_ drži denar doma, nego bi ga zaupal do*na8 hranilnici in posojilnici. Ti ljudje pae
Gospodarski obzornik
pomislijo, da s tem delajo proti koristim evojoga stanu in proti svojim lastnim koristim. Ali niso banke s svojim kapitalom tiste, ki hočejo danes celo guspouarstvo urouiti tauo, uu bo le njim nesio Koristi in ki ceio v politiki hočejo koniaiiuirati. Ali niso iiberuuie banke ušle, ki potipirajo bivzvorsKa urustva, ki aajejo tezue milijonu za soKotski ss«et, ki organizirajo z denarjem voiilve proti ljudstvu, ki vzuizujejo naj-buij suu^ouo Jioeiaiue časopise ^kaieim ijuustvo nouo piaeevaii), ki piucujejo mastno i/,aue razumi upravnim svelnnvom, ravnateljem in podramateijem in ki v to svr-lio, na dobijo za vse to polreuna sredstva, nesramno navijajo obrestno mero uo 10, ceio uo Z.j ousioIkov, uiedtem, ko viagate-jjorn piaoujejo komaj 0 do o odstoUuv. in poilouiio ka^or banke deiajo tudi lioorahie Hranilnice po mesiiii, okoli katerih se zbi-ra lioerauia jara gospoda, le hranilnice v mestni so ravno zalo napravili, da lovijo kmečki denar, s katerim mastno siuzijo mestni trgovci, seveua zo^et od kmeta. Ako pa kmet pri njih prosi posojila, ga ue dobi, ker hipoteanh posoja (na vknjižbo) ne dajejo aii pa so mu pripravljeni dati posojilo ua tako visoke obresti, katerih on ne premore.
Ugovarjal mi bo kdo in rekel, da zato nalaga pri bankah in pri mestnih hranilnicah, iter je tam denar varen. Saj n. pr. pri mestnih hranilnicah celo mesto porokuje za vloge. Za domače hranilnico pa pac ne ve, kakšno je jamstvo. Ta ugovor Kaže, da naai kmetje Hranilnice in po&ojnuice se veliko premalo poznajo. Vse nase hranilnice in posojilnico so zadrugo z neomejeno zavezo, pri katerih vsi člani porokujejo za zadrugo, jamčijo s celim svojim premoženjem vlagateljem za njihove vioge. in a«o vzamemo, da ima taka hranilnica in posojilnica ie 50 članov (navadno jih imajo veliko več), potem pomeni to, da 60 posestnikov, gruntarjev jamči za to hranilnico in posojilnico. 50 gruntov pa danes tudi pomeni približno 50 milijonov. Ako pa vzame nasproti temu varnost pri bankah, bo vsakdo, ki ima vpogled v njih delo, priznal, da je pri večini bank dandanes varnost zelo majhna. Pred vsem so njihovi ravnatelji in upravni svetniki danes bavijo s špekulacijo in pri tem se prav lahko zašpekuli-rajo. Ko se jim zdi, da bodo najbolj obogateli, pa jim špekulacija spodleti in najbolj nizko padejo. V Sloveniji imamo danes že primere, da je morala banka prenehati oziroma jo je požrla druga. In ker je danes teh bank veliko preveč, odjedajo druga drugi kruh.Ker pa poleg tega tudi dajejo svojim višjim uradnikom zelo visoke plače, morajo gledati, da to visoko režijo krijejo in zato pač odirajo pri obrestih. Dočim hranilnice in posojilnice dajejo kmetom danes posojila še po 6 odstotkov, imajo banke že obrestno mero 14, 16, celo 25%.
Več stanovske zavesti in več zadružnega smisla, pa bomo lahko sprevideli, da so hranilnice in posojilnice resnični nesebični prijatelj kmeta in bomo vedeli, da se mora ves kmečki denar zbirati v hranilnicah in posojilnicah. Te se pa držijo gesla: >Kmetski denar — kmetom k
Kdor je imel priliko videti delo naših hranilnic in posojilnic, ta dobro ve, kakšen
lov so uprizorile banke, trgovci, fabrikanti
in špekulanti, da bi dobili v roke denar hranilnic in posojilnic. Toda te se niso dale premotiti, ampak so držale zvestobo kmetu, za katerega so in od katerega denar zbirajo.
iio&potiarsfca obvestiia.
DliNAU.
g Vrednost našega denarja neprenehoma pada.
Dne 19. junuaija je uilo v bvici, iu sicer v Curihu vrednih 100 Diu le še 3 franke 00 santnnov uli 100 kron 90 Bantimov (vinarjev), dne 21. januarja pa je bilo 100 Din vrednih 3 franke 75 sanUinov ali 100 K okroglo 94 santimov (vinarjev). Poglejmo v preteklo leio, kako je krona stala, bolj po pravici povodano, paciala. luO K je bilo vrednih v Švici Meseca januarja 1 frank 75 santimov, februarja 1 frank 00 saiuimov, marca 1 frank 75 santimov, aprila 1 iraii.. oj sautimov, maja 1 frank 87 santimov, junija 1 frank 70 santimov, julija 1 frank 55 santimov, ivgusta 1 frank 55 santimov, septembra 1 frank 95 -.iantiinov, oktobra 2 franka 12 sanUmov, novombra 2 franka 22 santimov, decembra 1 frank 55 santimov.
Dn praktično pojasnimo, kakšne ceno morajo nastati, ako bi obveljali zadnji curiški tečaji, za naša najvažnejša živila, navajamo kot primer nove cene in ki so veljale v nadrobni trgovini začetkom novembra v Ljubljani:
Predmet začetkom no- po stanju vembra 1922 danes eu detajlne cene gros cene mast, uraer, . . K 92 za kg K 160 za kg moka 0 .. . K 20 za kg K 32 za kg sladkor, kocke . K 68 za kg K 108 za kg sladkor, kristal . K 58 za kg K 100 za kg
olje......K 70 za kg K 160 za kg
riž, gloziran
boljše vrste . . K 32 za kg K 68 za kg kava santos . . K 140 za kg K 248 za kg
'asno je, da večina ljjudstva tako ogromne podražitve blaga ne more prenesti in pričakovati je, ko poidejo v par dneh zadnje zaloge sorazmerno cenenega blaga in bodo pojavile v trgovini nove cene, da se je bali najhujšega.
CENE.
g Ljubljanski trg. Cene v kronah: Goveje meso prve vrste 56 do 60 K, druge vrste 48 do 52 K, tretje vrste 36 K; loj 70 K; tele-tina 64 do 66 K; svinjsko meso prve vrste 94 K, druge vrste 84 K, trebušna slanina 110 do 116 K; riba in sal 128 do 135 K, mešana slanina 120 do 126 K, mast 145 do 150 K, drobnica 40 K; piščanec 60 do 90 K, kokoš 120 do 150 K; jajce 7.50 do 8 K. Perutnine in jajc nekoliko primanjkuje. Ribe se dovažajo v večji množini na trg; ščuke in karpi 80 K kg. Mleko 14 K liter, sirovo maslo 200 K, čajno 280 K. Kruh: kg belega 28 K, črnega 21 K, žetnelj 34 K. Špecerijsko blago: kava od 160 do 220 K ikj kvaliteti, kristalni sladkor 88 K, v kockah 96 K. Riž prvo vrste 52 K, druge vrste 36 K, liter namiznega olja 128 K. jedilnega olja 96 K. Moka «0« 30 K, bela krušna 24 K. črna 22 K, kaša 26 K, je-šprenj 36 K, otrobi 12 K, koruzna moka 18 K, ajdova moka 40. 100 kg pšenice 2000 K, rži 1800 K, ječmena 1500 K, ovsa 1450 K, prosa 1500 IC, koruza 1400 K, fižola ribničana 1700 kron, prepeličarja 1800 K. Kubični meter trdih drv 600 do 700 K, 100 kg premoga 140 do 150 K. — Glede zelenjave je potreba krita. Zeljnate glave 6 do 8 K kg, kislo zelje 10 do 12 K kg, olirovt 12 do 14 K, karfijole 40 do 44 K. kolerabe 20 do 25 K, čebula 20 do 22 K. češenj 40 K, krompir 7 K, repa 3 do 4 K, kisla repa 8 K.	_	...
g Draginja raste. V Sarajevu so te dni zvišali ceno premogu. Podražilo se je tudi meso in velja kilogram govedine brez pri-vage 12 Din, z 10 dkg privage 10 Din. Te-letina velja 9 Din, moka št. 0 pa 7.25 Din za kilo. — V Zagrebu so cene vseh živ-ljenskih potrebščin neverjetno poskočile. Par kokoši velja do 600 K (I), jajca po 9 K, surovo maslo do 240 K za kilogram, zeie-njave si skoro nihče več kupiti oe more.
—	Tudi v Ljubljani rastejo cene. Ker pa pravijo ljudje, da bo vrednost dinarja S« nekoliko padla, smemo pričakovati »veselo« Veliko noč,
g Naš vinski trg. Po vinu je zelo malo povpraševanja. Cene od trgutve sem so ostale neizpreme-njene. Izvoz je slab. Vino kupujejo le gostilničarji iu be ti ie za sproti. V Dalmaciji vinska trgovina počiva. Uvozni so le okoli 2000 hektolitrov v hrvatsko Primorje in na Keko. Cena črnomu vinu v Dalmaciji je 25 do 27 in pol Din za alkoholno stopnjo, za bela pa 22 in pol do 25 Din. Na otoku Visu, kjer so priznano dobra vina, stane hektoliter črnega vina 450 do 525 Din. V gostilnah prodajajo liter vina po 0 do 10 Din. — V Vojvodini ni sploh nobene kupčijo. Tam prodajajo hi vina po 100 do 200 Din.
—	V ttremu plačujejo nova vina liter po 3 in pol do 4 in pol Din za lil, vino iz leta 1921 po 5 Din 1 L Ker se je trgatev vršila v slabem vremenu, je bilo grozdje deloma gnilo, vsled česar postajajo vina kalna in se kvarijo. Vinogradniki so vsled tega v velikih skrbeh, kaj naj počno a slabim vinom, ko ne morejo prodati niti dobrega. Vsled padca vrednosti našega denarja postajajo cene vinu stalne in pričakujejo, da se bo tudi pri nag razvila trgovina z vinom. — Na Češkoslovaškem tudi ni nobene kupčije. V okolici Bratislave stane 8 odstotno vino 250 do 300 češkoslovaških kron hektoliter,enako tudi v karpalskih krajih. — Iz Mažarske je izvoi vina popolnoma ponehal. V okolici Budimpešte stane 10 odstotno vino 40 do 50 mažarskih kron 1 L v notranjosti države stanejo 10 do 12 odstotna vina 1 1 50, 65, celo 100 maž. kron, 8 odstotna vina pa 32 inai kron.
g Žitni trg. Pretekli toden so cene žitu v Vojvodini vsled vedno manjše vrednosti denarja zuatno poskočile. Povpraševanje je bilo veliko, ponudb pa veduo manj, tako da koncem tedna ni bilo sploh nobenega žita na prodaj. Začetkom tedna je stala pšenica, postavljena na kako postajo v Vojvodini 420 do 440 Din, koncem tedna pa že 440 do 465 dinarjev. Cena novi koruzi je bila 215 do 235 dinarjev. Po moki je bilo posebno veliko povpraševanje s strani Izvozničarjev. Cene beli moki št. 0 so dosegle 675 do 700 Din za 100 kg. Drugje so bile sledeče cene:
Cakovec. Pšenica 456.25 do 475 Din, ri 350 do 400 Din, ječmen 325 do 350 Din, oves 312.50 do 837.50 Diu, nova koruza 275 do 337.50 dinarjev, stara koruza 362.50 do 375 Din, beli fižol 343.75 do 875 Din, pisani fižol 850 do 387.50 Din, moka št. 0 680 Din, mekiuje 200 dinarjev.
Varaždin. Pšenica 440 Din, rž 360 do 380 dinarjev, oves 325 Din, nova koruza 350 Din. pisani fižol 350 Din, moka št. 0 700 Din, me-kinje 225 Din, seno 125 do 175 Din, detelja 225 Din, slama 75 Din.
Vukovar. Pšenica 425 Din, rž 350 Din, ječmen 300 Din, oves 262.50 Din, nova koruza 215 Din, stara koruza 275 Din, beli fižol 300 dinarjev, pisani fižol 300 Din, moka št. 0 650 Din. mekinje 187.50 Din.
Mitrovica 420 do 430 Din, rž 390 do 400 dinarjev, ječmen 350 do 360 Din, oves 320 do 340 Din, nova koruza 220 do 230 Din, beli fižol 350 do 370 Din, moka št. 0 650 Din, moka za krmo 200 Din, mekinje 200 Din.
Požega. Pšenica 430 Din, rž 350 Din, ječmen 300 Din, oves 300 Diu, stara koruza 250 dinarjev, pisani fižol 375 Din, krompir 100 dinarjev, moka št. 0 625 Din, moka za krmo 275 Din, mekinje 200 Din, seno 150 Din, detelja 175 Din, slama 75 Diu.
Subotica. Pšenica 435 Din, rž 350 Din, ječmen 300 Din, oves 275 Din, nova koruza 235 Diu, moka št. 0 640 Din.
llok. Pšnica 430 Din, ječmen 275 Din, oves 250 Din, koruza za mesec marec 300 Din. fižol 825 Din, moka št. 0 625 Din, moka št. 2 600 Din, moka št. 5 425 Din, mekinje 200 Din.
. g Cen« vžigalic se bodo povišale? I* Osijeka poročajo, da je monopolni kontrolor pri tamošnji tvornici vžigalic prejel od monopolne uprave v Beogradu odredbo, da se prodaja vžigalic do nadaljnje odredbe popolnoma ustavi. Čuje se, da nameravajo monopolno takso za vžigalice zvišati.
g Naš iivoi joje v Švico. Švica je uvozila leta 1022 jajc za 18 milijonov 800 tisoč švicarskih frankov. Od tega odpade na našo državo 11 milijonov 600 tisoč švicarskih frankov «01 61 odstotkov.
3*
KIV1NA.
g Slinavka t ljubljanski »koiiH tn Ljubljani.
Uradni list St 8 z dne 9. januarja objavlja naredbo pokrajinske uprave asa Slovenijo, oddelkat ia kmetijstvo, ki prepoveduje v Ljubljani in okolici vsak promet z živino. Glasom te naredbe »e morajo razkužiti tudi vsi živinski vozovi po ielezniuali itd. Ta naredba je bila izdana vsled tega, ker se je slinavka v ljubljanski okolici zelo razširila in preti nevarnost, da se ta nalezljiva živinska kužna bole-len ne zanese tudi v druge, doslej že neokužene kraje.
g Cene živini t Zagreba dne IS. t, m.
1 kg žive teže v dinarjih: Biki 10 do 11, voli I. 11, II 8, III. 6, krave I. 5, II. 4, III. 3.50, teleta I. 23, II. 21.50, III. 18, mesnate I. 17.50, II. 16.50; svinjska mast 33, salo 31.50, slanina 29.50. Cene mesnatim svinjam čvrste. — Dne
17.	t. m. se je vršil tedenski sejem. Prignali so srednje Število živine, kupcev je pa bilo
Srecej. Cene so bile sledeče: Voli I. 9.50 do
), II. 7.50 do 9, II. 5 do 6.50, krave II, 6 do 8, III. 4.75 do 6, mlada živina 7 do 8.50, teleta
I.	13.5 do 13.75, H. 12 do 13. Svinje so so tržile: debele 22 do 22.50, domače 23 do 23.50,
II.	18.50 do 19.50, III. 17 do 17.50. Krma se je tržila: detelja 200 do 237.50, sena 244 do 300, slama 162.50 do 175. Par srednjih konj se je plačal po 7 In pol do 8 tisoč dinarjev. — Dne
18.	t. m. so bile sledeče cene: Biki 10 do 11, voli I. 11 do 12, II. 7 do 8, III. 5 do 6, krave I. 9, II. 6, III. 4, mlada živina komad 2000 do 2500, teleta I. 16, II. 13. Svinje so se tržile: debele I. 22 do 24, II. 18 do 20, III. 17, svinjska mast 33 do 35, salo 31, slanina 29 do 30. Cene čvrst«. Radi padca dinarja močno povpraševanje iz inozemstva. — Dne 19. t. m. so bile sledeče cene: Svinje prve vrstic mesnate 19, druge vrsto 18, tretje vrste 16.50. Svinjska mast 35, salo 32, slanina 28. Cene čvrste, povpraševanje voliko, dogon slab. — lz Varaždiua poročajo dne 19. t. m.: Na današnjem svinjskem sejmu so stale: Svinje mesnate prve vrste 20 do 21, druge vrste 19, tretje vrste 18. Svinjska mast 35, salo 32, slanina 28. Cene čvrst«, povpraševanje veliko, dogon radi burjo in hudega mraza slab. — Iz, Subotice poročajo, da se v Vojvodini opaža znatno nazadovanje cen svinjam, kor je zaradi pretiranih cen izvoz svinj začel zastajati. — Na letnem sejmu v Osijeku dne dne 20. t. m. so bile sledeče cene: Konji 15 tisoč Din za komad, žrebeta 2000 do 3000 Din, krave 2500 do 3000 Din, teleta 500 do 1000 Din, biki 0000 do 6000 Din, voli 3000 do 4000 Din, pitanj prešiči 17 do 20 Din za 1 kg žive teže. — Iz Banata poročajo: V Vršcu skačejo cene življenjskim potrebščinam. Nn trg so pri-
nali veliko svinj in goveje živine. Par mla-
ih svinj je stalo 1625 Din. Debele svinje za mast so prodajali po 18.50 Din kg žive teže. Bile so težke nad 210 kg. Bolj suho so prodajali po 17-50 Din žive teže, prešičke po 30 dinarjev čiste teže. Slanina slabše vrste 25 dinarjev, boljše 26 Din, sedaj je skočila na 80 Din. Salo je bilo 27 Din, a sedaj jo 32 dinarjev kg. Mast je bila 38 Din, sedaj je poskočila na 32 Din kg. Krave mlekarice so prodajali po 2125 Din, debele krave za klanje stare 3 leti in pol bo prodali par po 7000 Din; težki sta bili 1.100 kg. Teleta po 12 Din žive teže.
DAVKL
t Carina povišana. Za veliko stvari, ki se uvo-aijo v našo drsavo, je treba plačati carino v zlatih dinarjih. Finančni minister je sedaj podražil zlat dinar in sicer je določil, da stane zlat dinar 9 papirnatih. Vsled tega se bodo gotovi predmeti podražili.
g Osebno dohodnino n leto 1923 napovejte že
ta mesec. Kdor sam ne napove, mu jo odmeri davkarija Tisovin za napoved osebne dohodnine davkarije ne razpošiljajo, ampak si jo mora iti vsak nun iskati. Napovedi o osebni dohodnini prepišite In spravite, da veste, kaj ste napovedali. Kakor že rečeno, morate izvršiti napoved u osebno dohodnino najpozneje do konca januarja t L Proti davščini na domače vrtove.
Osnovaln| odbor Vrtnarskega društva n Slovenijo v Ljubljani te predložil na predsedstvo pokrajinske uprave, na mestno občino ljubljansko In Ma oddelek za kmetijstvo a^dečo resolucijo:
Na sestanku dne 7. januarja 1923, pri Kmetijski druiki v Ljubljani številno zbrani zastopniki vrtnarstva soglasuo ugotavljajo, da slovensko vrtnarstvo in zelenjadai-stvo ne samo no napreduje, marveč očitno propada in nazaduje, akoravno bi s ozirom na zemljepisno lego Slovenije lahko tvorilo ie ne glavno, vsaj važno in dobičkonosno zeinljo-delsko panogo. Splošno, celo evropskozjiano jo ze-lenjudarstvo ljubljanskih predmestij, Krakovskega in Trnovskega. Le-temu grozi hud, če ne usoden udarec vsled Uvajanja liaredbe o mestni davščini na nezazidana zemljišča v Ljubljani. 2e naiedba ■ama ščiti premalo domače vrtove, nje izvajanje pa je sposobno, du jih popolnoma uniči. Odobravamo pametno zemljiško politiko mestne občine, da hoče ubiti nezdravo špekulacijo s stavbiščd protestiramo pa odločno proti temu, da bi se obdavčili domači vrtiči, ki obstoje in so obdelujejo pri hišah v predmestjih ljubljanskih žo desetletja in desetletja, ki dajejo Ljubljuni zdravo zelenjavo in tvorijo po večini del eksistence njih lastnikov. Zato zahtevamo:
1.	Pokrajinska uprava za Slovenijo naj takoj ukine izterjavauje davščine na nezazidane parcele.
2.	Pokrajinska uprava za Slovenijo naj nomadoma odredi revizijo naredbe pokr. namestnika k dne 21. maja 1922 št 164 U. 1. s sodelovanjem Interesentov vrtnarstva v pravcu, da se zaščitijo domači vrtovi v čim večjem obsegu ter da se ze-lenjadni vrtovi ljubljanskih predmestij, ki so se do danes obdelovali v svrho produkcije zelenjadi in vrtnih pridelkov, izvzamejo iz obdavčenja. — Za osnovalni odbor Vrtnarskega društva: M. Hu-mek, dr, Fr. SpiUer
RAZNO.
g Odposlanci trgovcev iz Slovenije so
prišli v belgrad, da obiščejo ministra za pravosodje, trgovino in notranje stvari. Namen njihovega prihoda je izposlovati od ministrov, naj se zakon o pobijanju draginje izvaja v Sloveniji tako kakor na Hrvatskem in v Srbiji.
g Pogajanja o osemurnem delavnika. Dne 16. januarja sc je vršil posvet zastopnikov trgovskih in obrtnih zbornic iz vse države. Razpravljalo se je o sestavi pravilnika, kakor ga določa zakon o zaščiti delavcev. V zakonu je več točk, po katerih se delavni čas gotovih strok delavstva podaljša do 10 ur dnevno. Istočasno so se sestali tudi zastopniki delavcev, ki stoje odločno na stališču, da se ne dovoli podaljšanje osemurnega delavnika. Kakor se do-znava, zahtevajo trgovske zbornice deset-urni delavnik za vse delavce, razen onih v rudnikih. Pogajanja se nadaljujejo dne 1. februarja.
g Ljubljanski semenj za krzna. Kakor vsako leto se bode obdrževal tudi letos v prostorih I. Ljubljanskega javnega skladišča, Ljubljana, Du uajska cesta 33 dne 23. januarja 1923 Pavlov semenj za kožuhovino.
g Za nas ni denarja, pač pa za Srbijo. Po precej dolgem času se je dne 18. februarja vršila seja finančnega odbora, ki je bila po razpustu parlamenta, prvikrat sklepčna. Pred prehodom na dnevni red je zahteval posl. Banič (Jugoslov. klub), naj se razpravlja o postopanju ta|nika finančnega odbora demokrata Sečerova, ki je samovoljno izpremenil sklepe finančnega odbora prosvetnega proračuna, vsled česar so prečanski kraji prikrajšani za več milijonov dinarjev. Sklenjeno je, da se o tem postopanju demokrata Sečerova razpravlja na prihodnji seji Nato se je razpravljalo o kreditih za ministrstvo za promet, ki zahteva 100 milijonov dinarjev ca razne proge, večinoma srbske. Pri tem j« zahteval poslanec Banič, naj se pri vpra-ianju graditve železniških prog odpravi
vsako strankarstvo. Izjavil je, da za kredite ne more glasovati, ker ni vlada iz, polnila svoje obljube glede prehrane pa-i sivnih krajev. Demokrat dr. Markovič je izjavil, da ne kreditira radikalcem niti pare. Zatem se je vršilo glasovanje ter so bili odobreni vsi krediti z 11 glasovi proti 8. Za vlado je glasoval tudi musliman Filipovič. Posl. Pušenjak (Jugoslov. klubj je povodom debate o kreditih ome* nil veliko brezbrižnost, ki vlada v ministrstvu za javna dela glede krajev v Sloveniji, vlasti glede Mežiške doline, kjer bi bilo nujno potrebno popraviti ceste, ki so v neredu. Vlada samo obeta, ne da pa denarja in z ozirom na kredite, ki so bili danes sprejeti, izgleda, da skrbi samo za Srbijo, medtem ko za prečanske kraje nima smisla. Opozoril je tudi na žalostni položaj uradniStva. Koncem seje je govoril finančni minister o prehrani pasivnih kra, jev. Izjavil je, da je kredit 55 milijonov dii narjev in 15 milijonov dinarjev za Belgrad, ki ga je imela prejšnja vlada, popolnoma izčrpan. Sedanja vlada ima vsega skupaj 8 in pol milijona dinarjev na razpolago, in sicer 4 milijone iz fonda sekvestriranih posesti, 3 milijone pri ministrstvu za javna dela, ki so določeni za popravo cest v pasivnih krajih, in 1 in pol milijona iz repa-racijskega fonda, ki je določen za izplačilo vojne odškodnine siromašnemu prebivalstvu v Srbiji in Črni gori.
g Društvo oplemeniteljev rastlin so ustanovili v Osijeku. Pomen tega društva za naše poljedelstvo je zelo veliko, kor imamo v naši državi za sedaj 5 postaj, ki se bavijo t. oplemenjovan.iem rastlin, dočini jih ima Nemčija na stotine. Seveda Slovenija uinia še nobene take postaje.
g Kmetijski pouk na deželi. Oddelek za kmetijstvo priredi od 22 do konca meseca januarja t. 1. sledečo poučne tečaje iu predavanja. 1. V četrtek dne 25. jan. v Mirni peči v šoli ob 13. uri (praktični tečaj za cepljenje, okr. ekonom Kalol), v .Mavčičah ob 8. uri v stari šoli (o izboljšanju hlevov, o gnojenju in živinoreji, pomočnik okr. ekonoma Hladnik). 2. V nedeljo 28. jan. v Trški gori ol> 14. uri v vinogradu g. Osolnika (praktični tečaj o režnjl trt, okr. ekonom Kafol), v Radečah ob 8. uri (o racijoneluem gnojenju, pomočnik okr. ekonoma Ambrož), v Cerkljah ob 15. uri v Ljudskem domu (o krmljenju iiviiie in o mlekarstvu, pomočnik okr. ekonoma Illadnik), v Mokronogu po prvi inaši v Društvenem domu (o žvinoreji, o mlekarstvu, o ureditvi gospodarskih stavb, živ. inštruktor Gregorc), v Dobrem polju (o zimskem in zgodnjepomladnem delu čebelarja, potovalni učitelj čebelai tvu Okorn), v Trbovljah pri zborovanju kmetijske podružnico (o svinjerejl, o produkciji mleka, živinorejski inštruktor Zupane), v Vuzeniel (o pospeševanju živinoreje, o sadjarstvu okr. ekonom VVernig), v Turnišču v Prekmurju (o Izboljšanju hlevov, o živinoreji, okr. ekonom Vojsk), v Krogu v Prekmurju ob 13. uri (o gnojenju z umetnimi gnojili, pomočnik okr. ekonoma Pavlica). 3. V ponedeljek 29. jan. pri Sv. Marku pri zborovanju kmetijske podružnic« (o zboljšanju krme, o vzgoji plemenjakov) in v torek 30. jan. v Hrastniku pri zborovanju kmetijske podružnice (isto predavanje (Isto predavanje, živ. inštruktor Zupane).
g Vinarska tadruga v Metliki priredi v nedeljo 4. februarja 1023 v prostorih Narodne Čitalnic« v Metliki vinski semenj z začetkom ob 11. uri in zaključkom zvečer. — Na «>innju bodo razstavljena najrazličnejša tjela in črna vina iz vseh gorio metliškega sodnega okraja. — Gostilničarji in vin-*ki trgovci 1 Opozarjamo vas, da je pridelala Belo-krajina letos lzborrio kapljico, ker je bilo grozdje popolnoma zrelo In se je trgatev vršila v lepih I dneh v prvi polovici oktobra. Vino je zdravo, na
premiuja barv«, in jo io enkrat pretočeno. Zaradi oblloga pridelka t>0 izbira prav bogat« in cene 5<riroernc
g Vinska kriza v Dalmaciji povzroča prebivalstvu voliko skrbi. PovpraSevanjo po vinu jo neznatno ln tudi ni nobenega izvoza. K loti so polno, kupcov pa nI od nikoder. Tako n. pr. je po povoljnih conah na prodaj unino v šibeniškem okraju nad DO tisoč hokto-litrov vina.
g Ljubljanski sejem za koruzo so jo vrgli dno 23. .mnnarja.
g Okoli 200 tisoč kg iiuejšega tobak« namorava izvozili naša država. Za dom ostanejo odpadki, ki so dragi ln nič vredni.
g ltedna letna skupščina Sadjarskega društva za Slovenijo bo nepreklicno na sveč-nico 2. februarja (ne pa 4. kakor je bilo pomotoma javljeno v »Kmetovalcu«) 1. s. ob pol 11. uri dopoldno pri Kmetijski družbi na Turjaškem trgu st. 0 v Ljubljani. Na tej skupščini je najvažnejša točka prenstroj društva v Sadjarsko in vrtnarsko društvo. Ker gre to io j za važne odločitve, so člani Sadjarskega društva opozarjajo, da so v čim večjom številu udeleže te skupščino. Obenem pa vabimo tudi vso drugo sadjarske ln vrtnarsko interesente, ki doslej še niso bili člani Sadjarskega društva, da s svojo navzočnostjo in s stvarnimi nasveti iu predlogi podpirajo naše stremljenje: postaviti sedanjo organizacijo na širši in trdnejši temelj. Odbor.
g Narodni Gospodar, glasilo »Zadružne zveze« v Ljubljani, št. 1. jo pravkar Izšel. Ima sledečo vsebino: Ob novem letu, nadalj-ni članek je cOImbožana Slovenija«-, ua katerega še posebej opozarjamo, temu slede resolucijo zadružnega kongresa v Splitu, o katerem smo v cDomoljubuc že poročali in končno članek: Najvažnejše premem bo v načrtu enotnega zakona o gospodarskih zadrugah napram sedanjemu položaju. Teiuu sledi razen drobiž. List toplo priporočamo.
g «Zadrugar«, glasilo cZadružne zveze v Splitu št. 1. prinaša članek: cKnko ojačiino našo zadružništvo?« Člankar se zavzema za obvezno fitedonje vseh zadružnikov. V drugem članku poroča S. Bulič o uspehu potujoče razstavo dalmatinskega olja in oljčnih sadov. Narlalja prinaša članek o prihodu Slo vanov v Dalmacijo in o važnih izkopinali v Egiptu. Take ln podobne reči bi v listu lahko izostale, saj nimajo nobenega oprnvka z zadružništvom.
Razgled po svetu.
DOMA.
Volilni boj postaja hujši, Radikali napenjaj ovse strune, da bi čim večje število svojih poslancev spravili v narodno skupščino in da bi vse druge stranke čimbolj razbili. Zato se sedaj peča vlada večinoma samo z volitvami, ministrski svet pa je postal generalni volilni štab za radikalno stranko. Kaj takega v Evropi menda še nismo doživeli, da bi se vlada pretvorila v volilni odbor gotove stranke. Komunistom so prepovedali pod katerimkoli imenom nastopiti. Slovenski komunisti so poslali v Bclgrad voditelja Fabjančiča, da bi izposloval vsaj za Slovenijo dovoljenje — toda ustreženo mu bržkone ni bilo. Zakaj radikalcem gre za to, da nasprotne stranke čimbolj ubijejo. Sredstev za to ne izbirajo. — Hude skrbi pa povzroča radikalom Stojan Protič, ki jc bil svojčas eden najvplivnejših voditeljev radikalne stranke, v zadnjem času pa je izstopil iz nje, ker se je, kakor pravi, oddaljila od radikalnega programa in je tako obsojena na smrt. Stojan Protič je pozval svoje prista-
še, naj povsod postavijo lastno kandidatno listo. Nič se ne more soditi, koliko pristašev ima Stojan Protič za sabo. Če se mu posreči znatno odriniti Pašiča, bo to hud udarec za velesrbski radikalizem.
Demokrati so izdali šele sedaj svoj volilni proglas, ki je nehote najhujša obsodba demokratske vlade. V proglasu namreč našteva, kateri važni zakoni se niso sprejeli v bivši skupščini: dokaz, da demokratsko-radikalna-samostojna vlada niti v najpotrebnejših zadevah ni vršila svoje naloge. Ker jc demokratska (liberalna) stranka strogo centralistična, zato seveda v proglasu o spremembi ustave ni nobenega govora. Pri nas v Sloveniji demokrati (dr. Žerjav — dr, Kukovec) naj-brže ne bodo dobili nobenega poslanca.
Volilno gibanje v Sloveniji se tudi vedno bolj*razvija. Žorjnvovci še vedno skušajo samostojneže in narodno socialiste pridobiti za skupen blok, pa samostojneži ne dajo radi iz rok še tistih glasov, ki so jim 6stali. Verjetno je, da se bodo Žerjavovci do zadnjega potili, da zlezejo pod skupen klobuk in s tem vsaj golo življenje rešijo.
Liberalni starini so osnovali svojo lastno stranko in sicer: narodno napredno stranko, , katere glasilo je Slovenski Narod. S tem so so tudi formalno odločili od demokratske stranke.
O dr. šusteršiču poroča »Slov. Narodi, da bo začel izdajati dnevnik »Ljudska pravica« in bo osnoval novo stranko, ki se bo imenovala »Ljudska strankam, in ki bo podpirala radikalce.
Razmerje z Mazarsko je precej napeto. Naš poslanik v Budimpešti je došel v Bel-grad in poročal o stanju na Mažarskem. Ker drži Mažarska v ječi Božidarja Severja, je naša vlada zaprla nekega mažarskega podanika. Nato so Mažari Severja izpustili in se sedaj nahaja v neki budimpeštanski bolnici.
Na bolgarski meji so vdrli komitaši v neko našo vas, jo zažgali in odvedli prebivalstvo s seboj. Vsled tega je naša vlada poslala bolgarski vladi oster dopis, v katerem zahteva, da se mora vsa škoda povrniti in odpeljani prebivalci oprostiti.
DRUGOD.
Litvanija je država, ki jo nastala iz predvojne Rusije na severozahodu ob Vzhodnem morju. Na najjužnejši morski obali te države je ozek pas ozemlja s pristaniščem Memel, ki ni še nobeni državi prisojeno, pač pa je doslej vladala ta kos (vlik kot naša Gorenjska) medzavezniška komisija. Litvani pa niso nikogar vprašali, temveč so po svojih vstaših lepega dne vdrli v Menel in izjavili, da so sedaj Lilvan-ci gospodarji. Takoj so se oglasili Poljaki in rekli, da ne trpijo zasedbo Memla po Lit-vancih in da bodo magari z vojaško silo pregnali Litvar.co iz Memla. Pa je zarožljal očka Rus in rekel: Litvanci, le držite; čo udari Poljska na vas, udarim jaz na Poljsko. In sedaj stražijo drug drugega.
Rnhrsko ozemlje so Francozi docela zasedli. Toda Nemci se ne udajo. Ustavili so vse dobave premoga Franciji, Francozi pa jih tudi z najhujšimi grožnjami ne morejo prisiliti, da bi delali. Niti zvedeti ne morejo, koliko premoga nakopljejo Nemci vaak
dan, ker so vso podatke Nemci pravočasno prepeljali na varen kraj. Francozi so radi tega silno razjarjeni. Zato so zasedli tudi vse državne banke in izjavljajo, da bodo vkorakali tudi v Berlin. Rusija pa gloda, čaka in brusi orožje zase in za Nemčijo. Zakaj vso Kruppove tovarne za orožje danes obratujejo v Rusiji.
Tedenske novice.
domače kov?cp.
d Županski tečaj so vrši dne 29. t. m. v Ribnici. Začetek ob devetih zjutraj. Predavali bodo strokovnjaki o občinskih, upravnih in davčnih zadevah. Isji dan so vrši popoldne tudi okrni zbor ribniške podružnico Županske zveze in po občnem zboru sledi še eno predavanje. Dnevni red občnega zbora je: 1. Poročilo načel-stva. 2. Ustroj in delovanje Župansko zveze za Slovenijo; poroča zvezin tajnik, 3. Slučajnosti. — Župani, občinski odborniki ter vsi možje in mladeniči, ki so zanimate za občinsko poslovanje in gospo darslvo, so udeležite tečaja in občnega zbora.	Predsednik.
d Zborovanje Kmetske zveze v Starem trgu v Beli Krajini bo v nedeljo, dne 28, t. m. po prvi sv. maši. Obenem se vrši volivni shod, na katerem naj priča častna udeležba o zavednosti in pravem umeva-nju predstoječih volitev. Poročala bosta govornika iz Novega mesta.
d Padanje dinarja na curiški borzi se je zadnje dni ustavilo. Dinar se je zopet za las popravil.
d Vsiljivi Bernot dobil brco. Bernot, urednik »Naprcja« je neskončno siten socialdemokrat. Vsi njegovi pristaši so že do grla siti njegovih neslanosti. Zato nI čuda, da je slovenska socialna demokracija razcepljena kar na tri plati: Zarjam, Bernotovci in Mariborčani, če komunistov niti ne štejemo. V Belgradu se je te dni vršil kongres socialnih demokratov za združitev vseh socialističnih strank, »Zdru« žili« so se na ta način, da so Zarjane izključili iz stranke, Bernotu pa, ki je tudi na kongresu prodajal svoje sitnosti, so dali odloga 10 dni, da se pokori, siccr bo letel iz stranke, s komunisti nečejo imeti nobenih zvez — edino Mariborčani so se udali. Bernot je dobil, kar je zaslužil.
d Kdor drugim jamo koplje ... Kar je Bernot pri socialistih, to je Ribnikar pri liberalnih mladinih — neskončno objesten in zagrizen, le da je za 100 procentov ne-umnejši od Bernota. Bil je svoj čas živino-zdravnik, potem je kot tržni nadzornik' rjovel nad kmeticami ljubljanske okolice, nazadnje ga je prijatelj dr. Žerjav postavil za načelnika socialnega skrbstva, na kar je toliko razumel kot Predovičev teliček na »Prodano nevesto«. To je bila stran« karska korupcija, da je ni bilo para. Rib« nikar je na svojem mestu marsikateremu našemu pristašu povzročil dosti bridkih' uric. Dobro se bo n, pr. spominjal, kako je krivično pustil pasti obrtno nadzornico gospo Uršulo Kattauer, ki je bila najboljia
io najvestneiža uradnica pri obrtnem nad-zorništvu. Toda bila je klerikalka in je morala iti brez pokojnine na cesto. Danes pa je Ribnikarja zadela ista — pa zaslužena usoda. Radikalna vlada mu je poslala plavo polo in mož je odletel. Mi vemo, da je tudi radikalna vlada to naredila iz gole strankarije in to ni prav, toda Ribnikar je zaslužil to kazen, če jc le še kakšna pravica na svetu.
d »Veliki reveži so danes gostilničarii, v najboljšem položaju pa je naš kmet, ki ogromne izkupičke od svojih pridelkov nosi v posojilnico.s Tako je zapisal voditelj samostojnih kmetov v Dolenji vasi, Ignacij Merhar, v pritožbi, ki jo je vložil na pristojno oblast zoper uvedbo davka na alkohol. Čisto po samostojno.
d Koritar Veliki Pucelj je vložil na vlado prošnjo, da ee mu štejejo v pokojnino kot službena leta vsa leta od 18% do d'ane6 (torej 26 let). Svojo prošnjo utemeljuje s tem, da jc bil skozinskoz narodni bonteli (najbrž slovenski kraljevič Marko). Domišljavost in požrešnost mesarja Puclja sta enako veliki. In take ljudi imajo samo-stojneži za svoje voditelje.
d Pozor, kmetje! Pokrajinska vlada prireja po svojih okrajnih ekonomih poučna kmetijska predavanja po raznih krajih, kar je hvalevredno in potrebno. Točen spored tudi naš list vedno prinese. Sedaj pa poroča belgrajska -Pravda*, da je Pucelj Se kot minister naročil tem ekonomom, naj pod krinko strokovnih predavanj agitirajo za samostojneže. Zato opozarjamo naše kmete, naj natančno pazijo na vsako besedo, naj takoj protestirajo, te si bo drznil kakšen predavatelj samostojne strune ubirati in naj takoj poročajo na tajništvo SLS.
d Dr. Novačan na dilci. Dr. Novačan, ki izdaja »Republikanca •< in se jc pridružil Radičevi stranki zato, da bi hodil lahko po dnevnih 600 K v Bclgrad, je Radič vrgel iz svoje stranke. Ubogi Novačan, kdo ga bo zdaj volio, če je cclo pri Ra-diču izgub io ves kredit.
d Tistim, ki se hočejo izseliti. Generalni izseljenski komisarijat v Zagrebu objavlja: Glasom uradnega poročila jc kvota za izseljevanje v Zedinjcne države izčrpljena. Vsled tega se do 1. julija t. 1. v nobenem slučaju ne bo izdala odobritev za izselitev v Zcdinjene države in se tudi ne bodo sprejemale prošnje za izstavitev potnih listov za Ameriko.
d Potegnjeni »Tabor«. V Mariboru izhaja Žerjavov dnevnik »Tabor«. Pred 14 dnevi je prišel v uredništvo neki gosposko blečen vagabund in jc ponudil v nakup važne spise, iz katerih je bilo raz-dno, da pripravlja Mažarska v zvezi z
vn
Italijo vojsko zoper našo državo in da je že vse mobilizirano. »Tabor« je z največjim i črkami priobčeval te krvave novice in jih celo po plakatih razširjal po Mariboru. Sedaj se je izkazalo, da je bil to navaden slepar, ki je hotel na lahek način priti do denarja. »Tabor« bi si pa tako sijajno blamažo lahko prihranil.
d Zakaj ne tudi pri nas? V Berlinu so prepovedani vsi plesi.
d V novo bolnico za ženske bolezni ▼ Ljubljani se začno bolniki sprejemati
dne 23. januarja 1923 ob 8, uri zjutraj, Bolnišnica obsega porodnišnico in ginekološki oddelek (ženske bolezni).
d Ljubljanski župan bo izvoljen dne 27, t. m.	. , , .
d Za koliko so padle cene lansko leto v češkoslovaški republiki. Kakor se da posneti po izkazu državnega statističnega
urada, so padle v dobi od 1. januarja do 31. deccmbra 1922 ccne poljskim pridelkom za 43 odstotkov, tekstilnim izdelkom
in usnju za 50 odstotkov, premogu in kovinam za 41 odstotkov. Za toliko so torej padle cene pri prodaji na debelo, pri prodaji na drobno so padle ccne za nekoliko manj.
d 80 odstotkov za versko šolo. V Nemčiji so sc v zadnjem času pobirali podpisi za versko šolo. Podpisov so nabrali že 80 odstotkov vsega nemškega prebivalstva.
d 100 letnico posebne vrste je obhajal te dni dolgoletni naročnik »Domoljuba« Anton Turk iz Brezja pri Mozirju. Dopolnil je namreč 70. leto svojega življenja in 30. leto, kar je mežnar pri sv. Roku. Torej skupaj 100 letnica! 2elimo mu dočakati pri dobrem zdravju še veliko let, posebno zato, ker jc kot cerkveni ključar veliko skrbel in storil za breško cerkev in zvonove in še vedno skrbi.
d Umrl je v Radomljah dne 20. t. m. župnik v pokoju č. g. Ivan Vidergar, rojen leta 1844. Bi! je dolgo vrsto let nadžupnik v Št. Vidu pri Stični N. v m. p. I
d Velike prometne ovire zaradi snega. Zadnje dni v jugovzhodnih pokrajinah naše države silovito sneži. Iz Slavonije v dveh dneh ni došel v Zagreb noben vlak. Tudi na ližki železnici se je ustavil ves promet. V Zagorju se promet vzdržuje z največjim trudom in velikimi zamudami. Prebivalstvu Like in Zagorja preti velika stiska. — V okolici Zagreba še ni Enega.
d Sneg med bliskom in gromom. Na Zg. Štajerskem je 16. t, m. močno snežilo, vmes je udarila strela, ki jo jc spremljal dolgotrajen grom. Stari kmetje pravijo, da napoveduje tako zgodnja nevihta dobro letino. '
d Silen sneg na Zg. štajerskem. Na
Zg. Štajerskem je toliko snega, da so nekatere vasi ostale popolnoma odrezane od ostalega sveta. Po dolinah je snega do 2 metra, po hribih pa 3 metre.
d Skupščino I. del. konsumnega društva v Ljubljani za prodajalni Makole pri Poljčanah in Ljutomer sc bodo vršile po že objavljenem redu in prostorih dne 4. svečana po rani sv. maši. Člani naj sc skupščin polnoštevilno udeleže, — Na-čclstvo.
<1 ftubnka. Izobraževalno druStvo v Žab-nici priredi v nedeljo 28. t m. ob treh popoldne šaljivo igro »Izbirčna nevesta«. Kdor so hoče od srca nasmejati, naj prido po-f$16<ittt«
„ d V Velikih Laščah bo na Svečnico po vecernlcah ponovitev orliško akademijo. Poteg domačinov vabimo posebno šo okoličane, ua so odzovejo našemu povabilu. Po mnogovrstnem sporedn se lahko sklepa, da bo akademija zanimiva za vsakogar.
d Pokrajinska zveza društev hišnih posestnikov za Slovenijo v Ljubljani jo izdala v priročni knjižici Zakon o stanovanjih in Pravilnik za izvrševanje zakona o stanovanjih z dodatnimi spremembami. Naroča so pn Pokrajinski zvezi društev hiitnih posestni-
kov v Ljubljani, Selenburgova ulica fet. M in v posameznih knjigarnah.
<i Predpustno zabavo priredi prosvetno društvo na Homcu v nedeljo 4. februarja t. 1. popoldu« ob 3. uri v Društvenem domu. Nn vrsti so razni kuplcti in par »animivih burk, mize bodo polnjene. Vsi prijatelji prijeine zabave bo vabljeni, d Pretepači. V gostilni Veis v Pred-gradu ob Kolpi se jo 14. t. m. vršila veselica. Domov grede so vinjeni fantje pretepli vsakogar, ki so ga srečali in tako več ljudi ranili. Orožniki so pretepače aretrali. Najbolj bi pa bila aretacijo potrebna tista oblast, ki take gostilniške veselice dovoljuje.
d Roparski napad. Ko je šel 8. jan, ob pol 12. uri ponoči 22 letni mizar Ivan Malavašič z Vrhnike v Podlipo domov, je skočil na cesti pod Staro Vrhniko proti njemu neznan mož, kateri je nad njim zakričal: »Stoj! Kam greš? Imaš li kaj denarja?« »Nimam denarja!« se je glasil Malavašičev odgovor. Ropar je nato sunil z nožem proti Malava£iču, ki je napad odbil in pograbil roparja za prsi. Oba sta padla na tla in sc borila z noži. Ropar je bil najbrž ranjen in je odšel proti Stari Vrhniki, tudi Malavašič ima več lahkih ran.
d Pogreša f.e od začetka vojne leta 1914 Anton Novak, rojen 1878 v Besnici, občina Trebeljevo, ki je služit pri c. kr. lovskem bataljonu £t. 7, oddelek strojnih pušk, vojna pošta 71 — Ako kdo izmed ujetnikov, ki so se vrnili iz Rusije ali drugih krajev, vo kaj p.> vedati o njem, naj sporoči na Antona Novak, Besnica 24, P. Litija.
8 KOROŠKE BELK.
Javnost naj izve nekaj tudi a dostojnosti Je-voruiških Sokolov. Od starega na novo loto so celo noč prekrokali. p_o raznih gostilnah. Zjutraj pa, ko so ljudje hiteli k sv. maši, so šli tudi Baraga, Ferjnn in Praprotnik proti cerkvi. Med potoma pa so peli razne nečedne pesmi tako, da so se vsi, ti) so slišali, zgražali nad tem. Sli do v cerkev (pa lo zato, ker je bila gostilna poleg cerkve zaprta). Med cerkvenim govorom in polovico sv. maše so popolnoma glanno govorili. Celo naravnost norčevali to se iz nekaterih oseb. S tem so motili okolu stoječe, posebno p« pevce. Spadali so v svoji pijanosti bolj v hlev kakor pa v rerkev. Ko jih je naposled nekdo posvaril z besedami, da naj se obnašajo ko. kor v cerkvi, ne pa kakor v sokolskl telovadnici, so sicer utihnili, toda radi teh besed je bil dotičui 6. t. m. javno napaden in dobil pri tem težke poškodbe na licu in očesu. — Napadalec je sin tukajšnjega nadučiteljo, bivšem staroste Javor* nišniškega Sokoli Baraga. — Pri napadu so je izrazil, da on hoče danes poravnati s pestjo zato, ker je bil na novega leta pri sv. maši izzivan. Vpil je tudi: 3Jaz sem Sokol in hočem ■ ajmohtarji obračunat«. G. starosta Sokolov pa je lahko ponosen, da ima tako izvežbanega rokovnjača za svojega sina. Seveda P.ft Sokola je vse dobro, kar lezo in kar gre, samo da se zna divjaško obnašati, če bo pri prihodnjih volitvah liberalni stranki Sokol za propagando, še pet glasov ne bodo dobili, kakor «o jih zadnjič.
RAKA.
že od nekdaj hlovi naša tara po precej r«*-boritih fantih in \časih pravijo, da res ni bilo varno voščiti takole na cesti dober večer; posebno ««» če nisi bil gotov s kakim tičem Imaš opraviti. Sedaj so se pa razmere nekoliko iboljšalc in raz«" poslednjega napada z nožem med Sokoli na pokopališču menda nimamo ničesar omeniti. Nekaj juaj-odličnejših < si je pripelo sokolske znake in Zdravo sokolska Itaka; si lahko eital v »Domovini«. »» hvala Bogu, nismo še tako daleč. Pošteni fantj"i ki jih kljub temu ne manjka, so uvideli 'ic>ar"°v ki njun preti in ee se t občudovanja vredno ««'«*"
nosijo strnili ▼ krepko Tisto »Orlov«. Videli bi marali te naše fante, s kako vztrajno odločnostjo bo so navzeli za dobro stvar. Nič ni pomagalo, ne osebni napadi 8 strani Sokolov, ne ratbijouje naših naprav, ob naših vrstah so si nabili lastno pest Našo vrste naraščajo in tudi mladi >Orliči< kažejo vedno več zanimanja. Lo tal, da nas je zadela kmalu po ustanovitvi žalostna izguba; ponesrečil >;e je namreč br. Obori pri podiranju hrasto. Odsek mu je priredil lep pogreb, ki so se ga udeležili tudi sosednji odseki in 8t .Ternejska orlovska godba. Tudi tisti, Vi ho dosedaj bolj postrani gledali to snovotarijo«, so solznih oči opazovali to res bratsko požrtvovalnost. — Našim iantom pa kličem: le neustrašeno po začrtani potil Kako so pa naši samostojni poparjeni, ker se bližajo volitve, pa sporočim prihodnjih.
ZAPOGE.
Redkokdaj se sliši to ime v javnosti. Zapoge so tudi zadnje v dekaniji kranjski. Ali tudi farani bo Se to biti zadnji? Mislim, da ne. Veste li, kaj mislim — zvonove. Povsod naokrog jih že imajo, samo tukaj šo ne. Zato: vzdramite se že enkrat, da Be bodemo Zapožani zaspanci. Poglej,o Vodice, Skaračno, Utik in drnge vasi, kako zvonijo, da Je veselje, a tukaj —- * petek in svetek vodno en glas, ali ni todolgčas? Zato se zberimo k besedi in začnimo zbirati, vsak svoj delež pa bo, a iz nič pa ni nič. Preteklo je že pet let, kar s« vzeli dva zvona a s«daj je treba novih. Sveti Nikolaj, zavetnik naše tare, nas pa podpiraj in blagoslovi naše delo.
Men od laranov.
V1RŠTANJ PRI PODČETRTKU.
Razpisane volitve, visoka dohodnina, sanio-stajno-mesarska politika in svetovno znano vir-čtanjsko blato iB razne druge ne baš prijetno stvari bo nam dalo povod,, da se oglašamo brez vseh lepih besedi in celo brez pozdrava v Domoljubu. — Volitve s« razpisano — smo rekli — samostojni •trobi in galico že tu, manjka le agitatorjev. Pa ne bo nič pomagalo. Dolgo ste nas vlekli za nos in »kuhali z zavijanji potolažiti nezadovoljneic, katerih je zmiraj več. Nihče ismed nas si ni upal javno nKStopati proti vam radi »sloge« in dlscipll-narnosti v stranki. Veda, ki stoji, začne gniti, a^cankn, ki trpi trohuobo v. svojih, vrstah, začno ' propadati. Ta nemila useda bo zadela (udi našo preljubeznivo kumico Samostojno kmetijsko stranko. Ob plesu in godbi in pijanem navdušenja se jo rodila j-samostojna«. Kričali so: Kmet je zatiran.. Treba je kmeta rešiti. Kmetske potrebe pozna samo kmet. Sami se bomo branili, Urajščino bomo razdelili. Korošce Jo napravil dohodnino. Mi jo bomo odpravili. Skratka, ko pride samostojna v Beigrad, bo kmet tešen in po celi Sloveniji so bosta redila med in mleto. Tako so nam govorili in ebljubovali pred volitvami. Volitve so prišlo. Samostojna je dobila poslance in priložnost, da pokaže svojo izurjenost. A glej ga epakal V teku dveh let S. K. & nI našla priložnosti, da izpolni svoje obljube. Medu in mleka sil Samostojni volivci pa čakajo doma, za pečjo, večinoma goli in bosi z odprtimi ustmi obljubljenih pečenih pišk. Ros pridejo, v obliki velikih davkov, neznosne dohodnine, 10 krat povišane draginje, z raznimi drugimi stroški, katerih kmet poprej še poznal ni. Mmcnili smo dohodnino. Gospodje od slavnega okr. davčnega oblastva Brežice v Celju so nam v svoji ljubeznivosti kot novoletno darilo odmerili tabo visoko dohodnino, da ee jo vsak, ki je deležen te dobrote, nehote prijel za glavo in popraskal za ušesi. Vprašamo gospodo pri davčnem oblastvu, odkod naj plačamo še dohodnino, ko še druge davke komaj zmagujemo. Mi si razlagamo to kot namen, kmetski stan potom ogromnih davkov uničiti. Predvsem v naših slabih krajih, posebno letos, ko nam je suša vso nničila in mora vsak tudi največji posestnik kupiti žito kot prehrano zase, ter seno in slamo kot krmo za živino. Naša polja so kamenita, plitva in same rebrnine. Kadar je suša, nam vso uniči, ker je peščena zemlja, kadar pa deževno. leto, pa voda vse odne«« y dolino. Potem pa daj kmet dohodninot Toda nihče ne vpraša: ali imaš, ali nimaš! Samo rečeno je: plačajl ali pa... Če ima tukaj pri nas kmet par suhih krav, potre-bujo vsaka najmanj M kg sena, 1 kg stane danes že 10 kron, t j. 100 kron, a od krave dobim, cel dan komaj 1 liter mleka in še tega porabim doma. Pa vsaki dve leti eno telo in šo to mi pogine. Zato pa naj dohodnino plačajo tisti, ki nas kmete odirajo, delajo neizmerno draginjo, kakor se jim zljubl. Dopoldne le stal« sol 14 kron, popoldne stane že
J® kron. Torej kdo to dela? Oderuhi, veletrgovci. Zato bi bilo dobro ozirati se po dohodnini na bogatine, ki imajo kupe denarja in so z vsem založeni Končno moramo šo omeniti našo občinsko cesto, ki je pravi vesoljui potop blata in druge nesnage, tako da jo sedaj v deževju popolnoma nemogočo voziti po njej. Kar se pa tiče pešhoje, pa priporočamo vsakemu, kdor ima toliko poguma in srčnosti, da si upa našo cesto prebroditi in prehoditi, da si zavatuje svoje nogo pri kakšni ta,-nesljivi zavarovalnici, ker sicer se lahko zgodi, da izgubi v blatu svoje noge in vse, kar je z njimi v zvezi. Občane občine Viršianj prosimo, da kadar županstvo sklene, da se začno cesta popravljati, po motnosti sodelujejo. Zakaj le a združenimi močmi je mogoče, da se ccsta kot najvažnejše prometno sredstvo dobro pozjda in > gramozom nasuje. Od ceste je odvisno tudi, kako bomo prodali svoj glavni in največji pridelek: vino. Vsak se boji ceste, dočim mn nnš Virštanjčan prav dobro diši. Vabimo veo prave vinuke klipee, do pridejo pokušat našo izborno vinsko kapljico. Bog živi!
MKD SAVO IN KRKO.
Po dolgem času sem zopet obiskal svojega prijatelja v Cerkljah pri Brežicah. Z brežkego kolodvora jo mahnem preko Brežic v Krško vaB. Ta pot jo žo tak« slabo, da bi Brežičanom nujno priporočal, da kupijo zapuščeni Zičkarjev brod v Cerkljah (kjer inia^o aov most). — V Krški vasi zvem žalostno novico, da so pred tedni otroci povzročili požar, ki je pos. I. Dnhahču in Jauezti Piltavarju-Valemetu prizadel veliko škode. N.-j-blisnjih cerkljanskih gasilcev ni bilo zraven, zato so sBienili Krškovaščani, da ustanove lastno gasilno društvo. Prav imajo! Nabrana je že lepa vsota v to namen. Hudomunno je reKcl star možakar: Ccrkljanci naj dajo svoje gaciino orodje v Krško vas, a sami naj si vreaejo brizgalke iz bezga, ki bujno raste nurog cerkljanskega gasilnega doma. — V Cerkljah zvem, da se je poročil Orel brat Franco Račic z Boznikovo Tončko iz Vel. Mraše-vega. Mlademu paru obilo sreče iz nebes! O priliki te poroke so pokazati cerkljanski »napredni« mladiči vso svojo srčno surovost Najeli so nekega zgubljenca, da je pevce in pevke, ki so priredili br. Ročiču poslovilno podoknico, obmetaval » bla-toia. .—• ime ll. januarja so pa spremili h. večnemu počitku Maticovega strica, Vranea Marinška. Banjici je bil oče Antona' Marmška, uradnika I. Ij. d. k. d. Npj v miro potiva! — Zvedel sem tudi. tla snujejo cerkljanski samostojneži Pipčorski klub, v katerega sprejmejo io ki,tate ln iiagajivie. >a~ tanvnejo sc zve v cerkljanskem hotelu Beigrad.
6ENT JERNEJ NA DOLENJSKEM.
6e nekaj o Rajarjcvem sestanku na' starega leta dan. Ktroj.nov ata so šli Bajarjn nasproti (to Kostanjevice, od koder so ga v autu spremljali do »t Jerneja. Sestanek se je vršil v. gostiini pri Jušču. Kajar jo poročal o oelu stranke v pretekli dobi. iteuel je v glavnem: »storili smo vse, kar je bilo mogoče,, več ni bilo mogoč« storiti«. Zadnjič smo aguirali in slepili kmete, da hočemo republiko in odpraviti žandaije in vojsko. Ko smo prišli v Beigrad, smo se daii podkupiti in smo glasovali a centralistično ustavo in za armado. Iz Slovenije se izzemajo visoki davki, ki gredo vsi v Beigrad. Pri nas v Sloveniji so v vedni nevarnosti bolnice, dobrodelni zavodi, univerza in ceste postanejo kolovozi. V Belgradu se z našim denarjem zidajo palače, gledišča in samo gotovi Ijuiije si polnijo žepe. Pri šolah naj bi ljudstvo samo plačcva,o, sicer pa ne imelo nobene pravice itd. Najbolj je bil pa se zadovoljen z dosego prosto linhe žganj*. — Pri prostem razgovoru je imel prvo besedo civilno poročeni živinski zdravnik. Njemu se seveda zdi najvažnejši kancelparagral. Komaj ž o čaka, da bi se jel izpe.javati. Kajar mu v tem oziru ni mogel ali pa m lio.el dati sveta. Zato Kune za enkrat se no bo hodil k pridigam. V se to je prav verno posiusal Strojin iz Mihovce, ki sicer no vidi rad, da vemo, da je samostojnež. General kmctijacev Vale je predlagal, naj bi so vršil kak velik shod. Tu jo Pire povzdignil svojo trudno oči in kar v trenutku je videl one čase, ko jo s trotoarja oznanjal samostojno kmečko srečo. Težka glava so mu je pa kar sklonilo, ko Je itojor rekel: sNo poznam dosti krajevnih razmer, da bi mogel imeti pri vas večji shod, boljše bo, če zaupniki sami (lelujeto med volivci«. — »Kosmata kost, dobro, dobro,« se nato odreže šolski paša Trost Rajar je še hotel trditi, da samostojni niso htell v sedanjo vlado, zamolčal pa je, da gro čez dober dan žo zopet t Beigrad
prosit, da bi go sprejeli. Poleg že znanih udeležencev so bili navzoči še: Piletič Kerl, Medle, Skinder, Novakov Franci iz Orehovice in sove Jože Polone tudi. Ti bodo torej sedaj nesli seme somostoja« sreče med volivce Ko so si še enkrat voščili srečen konec starega leta, so se zborovale! mirne razšli, Rajarja so pa V»letov i konji odpeljali proti Kostanjevici.
IZ DOBREPOLJ.
Pred volitvami v narodno skupščino so poslali k nnm g. mesar Pucelj iz svoje takratne rezidence Velike Lašče svojega najboljšega in najintimnejšega prijatelja, soduij«kcga nadolicijala Rozmana. Preskrbeli so mu tudi zeio udobno stanovanje no postaji ta nizko ceno, Očiviano jo bil poslan k nam g. Rozman, z namenom, da reorganizira naše ljudstvo in ga pridobi ta Pueljevo stranko.
Prvo njegovo delo je bilo ustanovitev »Sokola«. S težavo je spravil skupaj 8 lantičev in jih imenoval odbornikom. In kaj je delal ta odbor) Takrat, kn so g. mesar Pttcelj aranžirali za poslanca, je bilo pri podstarosti g. Stehu par veselio s plesom, na katere so povabili vso velikolaško gospodo in natega zagrizenega starega Liberalca Musil rjo. Ob drugem uvanzma g. mesarja Puceljna, se je naš :>Sokol« korporativno (8 odbornikov) odzval vabilu velikolaške gospode na plesno veselico. Baje se je mislilo, do bo v Laščan, odkar, so postali Puce|j minister, samo veselica, ples, rin-garaja itd. in tako se je tudi precej časa živelo, C'e omenimo še dve predstavi, združeni » veselico, in plešem t ničnostno udeležbo, bi bilo s tem vse delo, kar ga jo napravil dobrepoljski »Sokol« » 3 letih. — In kaj Je storil «. Rozman za SKS šo uobiega? Par starih liberalcev je zbral ln l njihov« pomorjo' agitiral in trkal nit vsa vra.a. ia> p&r bivših, omahljivcev si je pndohil. Samozavestno In oblastno, kot ne gre noben general, je hodil po naši dolini iu ko je uvidel, tU ne more ničesar doseči, je skušal s silo dobiti ljudi. na 6vdjo stran. V to namen se je hotel poslnžiti orožništva, ker mu p« taisto ni hotelo iti na roko, Je moralo s kvalifikacijo »proiidrzaven element« oditi z. našo postaje. Zuauo nnm je, da je nameraval odstraniti iz naša župnijo par uglednih nožih radž, pa ni bilo dovolj koraj<.e, Uazmere se spreminjajo, z njimi tudi aa-črtt, pretnje in celo g. Rozman. — Gospod nadeli-cijai Kossman odhajate iz naše tare. Dovolite, da se vam zanvalimo za: vaše politično deio, ki je gotovo v nase dobro. Ustanovili ste odbor »SokoU«,. od katerega puščate le še tri odbornike, agitirikli ste za SKS, kolikor Je bilo v vaši moči in ■ vsemi sredstvi, ki so vam bila na razpolago, o škodovali ste sami sebi, vaši SKS in s tem pomagali SLS. Uvideli ste, do je vaša politična taktika porazno delovaia za stranko SKS in no vaš ugled; zato odhajate z namenom, do se v bodočo ha vite izrecna s svojo provo stroko.
IZ D. M. V POLJU.
Pri nas je peščica uradnikov, ki se hoče posebno ob državnih praznikih izkazati, kuno zelo J« pairijuticna in državotvorna. — Na god Nj. Vel. kralja Aleksandra so skrpucali pod voustvom gosp. Uasvtja pevski zbor — umetniški sekstet mu pravijo — da je pel na koru. Vse bi bilo prav in lepo; ninče bi temu ne oporekal. Odločno po uioramo grajati, kako se je vočina teb »ličnih pevcev vedla meu sv. maso. Pogovarjali so se med seboj — tudi med pozdigovanjem, ne da bi kdo pokionil — kakor v kaki gostilni, tako da so se vsi zgražali. — To je očitno oskrunjenje boije službe in tudi proslave godu. Ako bi vam bilo res toliko za proslavo, teuaj bi se morali tudi med sv. mašo zadržati tako, kot se spodobi poštenemu kristjani?, drugače naj bi pa rajši ostali doma. Da vam za, to ni uiar, dokaz, do fe s pijančevanjem, ki je tema sledilo — ne praznuje dostojno državni praznik. — To se zapomnite drugič!
BRDO.
V nedeljo, dno 7. t m. jo imela Kmetska zveja tukaj prav dobro obiskan Bhod. Govorila sta gg. Smodej in Stercin in Bta može tako navdušila, da so ju boleli kar za poslanca obdržati.
NAKLO.
Tretjo nedeljo v adventu jo imelo izobral«. volno društvo občni zbor. Zaključil ga je g. poslanec Gratenaner s Soljivopoučnim govorom o potrebi izobrazbe za mlado ljudi. V nedeljo 14. januarja pa sta možem in fantom gospoda profesor Kranje ln dr. Adlcžič povedala veliko zanimive««
n go«podurskem zemljepis« in c najavi Jugosta-vilo. Isti dan je bil ustanovni občni »bor nakelske orlovske srenje, ki obsega odsek« Naklo, Goriče, Preddvor in Predoslje. Od 15. do 18. januarja pa H< je vršil v naši Stari soli telovadni tečaj za irenji dodeljene odseke. Udeleiba je bila ves čas velika. — Volitve nas pa nič ne skrbe, ker je te ukore vse srečala painei,
IZ NOVOMEŠKE OKOLICE.
Volivni boj r novomeškem okrožju jo te pričel. Samostojni so postavili kundidvta in namestnika pretekli teden. Kilip Ogrič je zanjo najprimernejši kandidat. Samostojnejšega kmeta niso mogli dobiti. Zadnjic urar, sedaj pa zobotehnikl Za namestnika so mn pa dali pri zadnjih volitvah pogorelega Klinra iz Gorenjega polja. Čudno, da se niso rajši zavzeli za Matkota ali Avseca iz Gj;-ne vasi, ki sta baje osnovala Orjnno za to volivno kampanjo! Tudi na Malaska so pozabili, dasi se je res za samostojne veliko potegoval. Kakor smo zvedeli, je bil g. minister nn razpoloženju Plicelj, ki je nekdaj razlagal svojo modrost na javnih shodih pred pošto, kjer so se njegovi pristaši vadili »pretepanja naših pristašev, zelo nezadovoljen s tako malo udeležbo. — Demokratje 60 med delavstvom začeli ustanavljati »Delavsko unijo« in so menda nekatero kaline s sladkorjem ulovili na iim. Ce so jim ne bodo do volitev Se skiijali, je drugo vprašanje. Ogrič jih bo gotovo lndi šel snubit. — Komunisti delijo rdeie listke in nabirajo ta komunistični sklad Listek slane & Din. Kaj prida menda ne bodo ujeli, ker je prevelika draginja, da bi dajali Dolenjci za j Sklade«.
IZ SOTESKE.
Agitatorje se zahvaljujemo prijatelja it Gor. Polja, ki nas je nalepil na hlevski zid S. župana, češ, da smo lažnivo agitiralo '/a Domoljuba. O, ko bi dotični vedel, kako jo s tem in a lo opravil, bi gotovo ne tratil papirja in časa. S tein nas ni ne oplašil, no osramotil, ker smo ei sveste svoje resnicoljubnosti, nmpak nasprotno: prihodnjič hočemo s toliko večjo neustrašenostjo agitirati za Domoljuba in druge katoliške, časopise, ker do čobra vemo sedaj, kako to strašno boli nasprotnike. Samostojneži zovejo Domoljuba «lažnika«, agitatorko »lažnivke«, a kdo je pa največji lažnik...?
Tiskovni *lsek M. družb, le pogumno agi tiraj te za kat. časopise, ker to je v sedanjih dneh najpotrebnejše! — Družbcnka-agitatorka.
SBOMUE PRI BREŽICAH.
Pred dvema letoma so je pri no« u-tanovilo i z— obraievnlno drnštvo, ki je imelo v zndBjein drnžf-i enem letu (ri drnštvena zborovanja s 15 domačimi govorniki in govornicami. Priredili srno tudi pet iger. Cisti dobitek od druge predstave v znesku 1200 K se porabi za nabavo novega zvona, ki ga Selino pričakujemo. — Kranjski knpci so vedno bolj oglašajo ter plačujejo novo vino po 20 do 2S K. — Dne 3. t m. j? v Gornji Pokonci 20 letni Martin Petan (Mihelnnv) s tako močjo udaril svojega 35 let starega biata Franca s pištolo po glavi, da jc ta par dni pozneje v bolnišnici v Brežicah umrl. Vzrok uboja ni znan. — Te dni brije po zasneženih naših goricah kraška burja.
IZ OLŠEVKA.
Dane?, 19. januarja zjutraj ob pol petih jc nastal tukaj ogenj, Užgato se jo v šiipi hišne štev. 64 pri Medetu in ker jo pihala silna burja, sta bili kmaln v ognju sosednji hiši Icr gospodarska poslopja. Zaradi hude burje jo bila največja nevarnost, da postane žrle v ognja cela vas, posebno, ker je burja pihala naravnost proti ostali vasi. Vendar pa, ker so hitro prišle polarne hrambe iz Lat, Preddvora in Šenčurja ter pozneje tudi iz Stražišča pri Kranju, se je posrečilo, da no ogenj omejili in tako preprečili, da se ni dalje širil. Pri tej priliki se je pekazalo, kako potreben bi bil vodovod, zakaj, če M bilo hitro dovolj vode na razpolago, bi bil ogenj že veliko preje pogašen. Pogorelo je sedem hiš in nekaj gospodarskih poslopij, pogorela je vsa krma, žito, obleka, vozovi in drngo, ker liudjo saradi velike aaglire, s katero se je ogenj Siril, niso mogli razen živine skoraj ničesar rešHL Čudovit« jo bilo te, da je hiša št. 8 pri »Adamovrn« s gospodarskim poslopjem sredi najhujšega ognja ostala nepoškodovana Da torej ni nastala še večja nesreča, zahvaliti •e je gori omenjenim požarnim hrambam in se jim
»arndi tega najtoplejšo zahvaljujemo in jim k'>*e" ino: »Bog povrni stotero!« — Kako je ogenj nastal, se no vo.
SMLEDNIK.
V	nedeljo, dne 21. t. m. jc naše izobraževalno društvo priredilo krasno uspilo igro »Napoleonov oiieirc. Ljudi jo bilo toliko, da je bil zadnji kotiček prostrano dvorane zaseden. Prihodnjo nedeljo, dno 28. t.m. so igro ponavlja. Vabljeui ste zlasti tisti, ki uisto dobili pravočasno vabil in vsi, ki ljubite pošteno zabavo.
SUHOR PRI METLIKI.
V	vasi Male Lašče št 2 je umrl 10. t. m. 54letni Jožei Kočevar, posestnik, mlinar in cerkveni ključar podružnice sv. Marka v Bušinji vasi. Udeležil se je zadnje svetovne vojne, kjer si jc nakopal hudo naduho, ki ga je celo mučila. Bil je priden gospodar in dober, vesten oče svojim otrokom, moz globokega verskega mišljenja in vedno neomahliiv pristaš SLS ter dolgoleten naročnik »Domoljuba«. Svetila mu večna luči — Naše sozrnje blagi ženi in ce'i cbitelji!
SMASTIN POD ŠMARNO GORO.
Na splošno žcJjo ponavlja tukajšnje katol. slov, izobraževalno diuštvo v neditjo 28. t. tn. ob 3. uri popoldne ijiro »Kapelica na Smerni gori«. — Vse iskreao vabimo, da nas posetite s tako obilno udeležbo kot preteklo neddiol — Odbor.
ČRNOMELJ.
V	prostorih gostilničarja g. Sk ubita se je vršil v nedeljo 11 t. m. ob desetih dopoldne rhoit Kinei-ske zveze, ki jo bil jaku dobro obisknn. 1'rednik Iiadeščok jo obširno govoril n delu in gospodarstvu vlado in navajal tozadevno številke. Tajnik Munda jo poročal o vali vnem boju, ki jo vsa!; dan silovi-tejši. — Na shodu je bilo navzočih tudi precej sa-mostojnezcv, ki pa niso upali odpreti ust, ker ,iih je že sedaj strah, kako so bodo rešili iz potapljajo-io se samostojno barke. Na vseh koncih in krajih jim teče voda v njo in no bo so jim posrečilo dobiti zamaškov, ker razpoko so prevelike. Za popoln polom samostojne/,cv pri volitvah bo poskrbelo v prvi vrsti naše zavedno belokranjsko ljudstvo. Pu-celj in njegovi naj vedo, dn so nas pri zadnjih volitvah nafurbali prvič in zadnjič.
F ARA PRI KOSTELU.
Tadi v našem koncu Slovenije se zadajo Jaso živahno gibljemo. O božičnih praznikih so imeli šolski otroci razstavo svojih ročnih det t šoli. 7, veseljem so ljudje ogledovali ta prva dela mladih rok. Razstavo je otvorila v nedeljo pred božičem otroška predstava z igro, petjem in deklamaciiami, ki je poknznl« stanem, krj tudi lepega in plemenitega je naučila šola njihove otroke.
Pošteno zabavo in res užitek so nudili igralci na božič in na praznik sv. Štefana z lepo igro iNa dan sodbe?-. Nnjlepše pri vsej prireditvi je bilo pa petje. Pevski odsek jo pod vodstvom domačega g. učitelja s svojim moškim in mešanim zborom zapel 0 lepih pesmi. Lepo se razvija in izpopolnjuje t.i odsek, le škoda, da marsikak fant in mar-sikako dekle, le raje posluša, mesto da bi tudi sama pristopila in pripomogla še k krepkejšim nastopom.
Morda bo pozneje bolje, l o eo v kratkem ustanovi društvo, za katerega vlada veliko navdušenje ne le med mladino, ampak tudi med možmi in ženami. Res za enkrat ni primernih prostorov za društvo, pa kakor kaplja preluknja fcltnlo, če noprestano pada nanjo, tal;o se bodo z dobro voljo premagale vso težave.
Na novega leta dan natn jo g. kanonik dr. Ki-movor blagoslovil dva nova jeklena zvonova. Grmenje topičev je naznanjalo naše veselje bratom Hrvatom onkraj narasle Kolpe, ki se niso mogli ndnležiti nase slovesnosti. Sedaj ko je stari zvon dobil nova tovariša, morajo pa tudi orgije dobiti piščaii, ki jih jo ugrabila vojska, da bodo ob nedeljah polno donele.
Pridna in za dobro stvar vneta dekleta so se koj po praznikih lotila novega dela. Stopila so po hišah nabirat naročnikov na naše časopise. Marsikje trnjeva pot — pa je vendarle pripeljala do lopih uspehov. Bogoljuba bo hodilo v našo faro nekaj čez «0, Domoljnba blizu G0 in 9 Slovencev, da ne štejem« dragih manj poznanih časopisov. A vendar, če premislim«, da štej« naša župnija če« 1600 duš. pride en Bogoljnli komaj na 28 ljudi ia rarnotake Domoljub. In «« pomislimo, da se
je popilo r t ari preteklo leto fa fez 500.000 K --du ne štejemo, kar so ljudje popili po sveiu, vidimo. kako majhna jo vsota, izdana za časopise, 60 Bogoljubov na loto bi stalo 810 Dtn, 00 Domo. Ijubov bi stalo 1110 Din, 0 Slovencev 1601 Din iu, če vzamemo, da bo tudi letos 60 naročnikov n« Mohorjevo družbo, bi stala naročnina 900 Din, skupaj okroglo 5000 Din ali 20.000 K. Torej ia duševno hrano in izobrazbo 20.000 K, a za samit veselje in dobro voljo čel 500.000 K. Kuj vso bi se dalo storiti, ako bt se izdatki za »dobro voljo« zmanjšali samo za ono petino. Imeli bi lahko k ni a-lu društveni dom, ali v nekaj lotih gasilni dom itd. In nekaj moramo imeti, lo ne obojega.
SENT JKBNIU NA DOLENJSKEM.
Okrajni šolski svet v Krškem je imenoval n
krajnega šolskega i ogledat (nadzornika) trgovca Maksa Valcta, generala tukajšnjih samostojnoicr. Postavni zastopniki občanov so sicer predlagali tri može, izmed kRterih naj bi okrajni šolski svet do-ločil enega za krajnega šolskega jogleda«. Toda šolska oblast se danc3 n« ozira na zahteve ljudstva, oziroma staršev in lndi ne na še obstoječo postave Mogočni Trost jo preko volje občanov predlagal zopet svoje, med njimi seveda Valeta. Kdo jo Vale, vsi dobro vemo. Mi ga itak ne priznamo, skrbeli pa bomo žo sami po naših otrocih, kako so vrši pouk naših otrok na šoli. katero vzdržujemo mi z lastnimi žulii. Ugleda šola že itak nima. Podrla ga. jo šolska oblast si.ma s svojimi protiverskimi in protiljudskimi naredbami, vzet ga je prerej tudi Trc«t sam s svojim jako nerodnim postopanjem \ znanih na»ih šolskih zadevah. l:gled jemlje v šoli med ljudstvom dalje tudi učiteljstvo samo, ki mi Hli, dn jo dobilo patent za svobodomiselnega in protiljudskega Sokola. Kdaj vidimo del našega ličiteljstva izpolnovati, vzemimo samo nedeljsko dolžnost? Trost lani pri vsej svoji mogočnosti ni hotel nastopiti proti podrejenim učiteljem, ki so do skrajnosti gazili vsa pruvila pravo vzgoje v šoli Sami smo si morali pomagati. In še potem je skii šal stvar zavili s tem, da je udaril po duhovnikih in po nas, češ, da smo mn delali nasilje. Za enkrat se je opekel. Ker je krivda nn strani učiteljstva, bi liberalna šolska oblast vso zailevo rada potlačila. Malo prej je bil pa Tro»t kaj uren z ovadbo dveh učiteljic, ker mu nista bili prav po njegovom okusu. Tista zadeva pa od oblasti menda tudi še ni rešena, da dotična učiteljica ne dobi kvalifikacije, češ, ker preiskara še ni končana. Ali ne stoji vsa današnja šola v svojem protirorkvenem dn-željan popolnoma na glavi? — Ker bo Vale sedaj kot šolski »ogleda« vzel ▼ roko najprej »Knjigo « lepem vedenju«, smemo upati boljše bodočnosti,
duplji:
Dovolite nam par vrstic, da se tudi mi oglasimo in povemo javnosti razmere, ki vlud.jj v naši dupljanski župniji in njeni okolici. Omejimo se somo na eno, in to, na alkohol. Noši Gostilničarji ne poznajo policijske ure. Gostilne so odprte do drugega dne, če je le kaj gostov. To je« prav žalostno. Običtjno se popiva čez mero. Kakšne posledice to rodi, ne bomo posebej navajali; povemo le to, dn iz lega sledi po navadi sovraštvo, podivjanost, prepir, pretep, uboj. V družini ravno tako. Se hujše so posledice. Splošno gospodarsko in telesno propadanje. Naj/.a-lostnejše je pn to, dn ravno mladina največ popiva in to cele noči. Pri nas je čislo nekaj navadnega, da so mladeniči, slari komaj 15-16 let, pijanci, skrajno pobesneli, cele noči razgrajajo in rjovelo kakor divje zveri. Kaj pa oblastva? Vsega tega ne vid.jo ali nočejo videtil Mi se vprašujemo, zakaj imamo oblastva tul? Pa zakaj so potem zakoni in naredbe, nko se ne izvajajo! Ali so res samo na papirju? — S tem opozarjamo oblasti, da odločno in brezobzirno gostilničarjem stopijo na prste - ter da tako izvajajo tozadevne naredbe, ki po našem mnenju niso dovolj stroge. To smo čutili dolžnost, da odkritosrčno povemo, ker to je v prid in blagor posamezniku, kakor celi človeški družbi. — Več župljanov.
ŠT. PETER PRI NOVEM MESTU.
Redki glasovi prihajajo iz naše prijazne dolenjske vasi. Naj se pa jaz enkrat ojunačiin, da malo sporočim, kako napredujemo z našim orlovskim odsekom, in kako nazadujejo listi, ki »6 obračajo v stran od orlovskih načel. Pretekla leto je naš odsek tudi tekmoval; dobili smo u. častno diplomo s 73 odstotki Akoravno ie nap
mlajši odsek v okrožju, smo vendar dobili prvenstvo. Igre, žalibog, smo imeli samo parkrat, ker nismo imeli prostora. Za letošnjo sezono upamo nn boljše, ker — hvala Bogu — bo do srede svečana izgotovljena naša krasna dvorana. Za to ure g. župniku najtoplejša hvala. — Naše vinske gorice Trška gora in Grčevje so se letos jako dobro obnesle. Ali ravno zaradi tega moramo biti Jako žalostni, ker se pije le kapljice preveč. *!a božični večer pri polnočnici so se zbrali v naši iarni cerkvi, seveda pod »korom«, sami taki, ki ne vedo, kaj je dostojnost in izobrazba, ki niso ne v izbraževalnem društvu, ne v orlovskem odseku. Zato pa tudi delajo tako, kakor v prejšnjih stoletjih brezverski Turki po naših cerkvah. Prišli so pijani iz naših gorskih krajev k službi božji, tam se jim vname kri, in začeli so razmetavati iz kropilnika blagoslovljeno vodo. Seveda brez kletve ni bilo; ns"sezadnje, ko jim tega še ni bilo zadosti, so zlomili kljuko pri cerkvenih vratih. No, za ta korajžni čin ho že poskrbelo orožništvo in sodni jo, da bodo drugikrat vedeli, kako se obnaša v »vetem hrr.nvi. To so tisti, ki sem jih bilježil v prvih vrsteh tega dopisa, da nazadujejo in se obračajo v stran, ko mi drugi gremo naprej in dvigamo orlnvske peruti. — Dog živil
GUMENE PETE in GUMENE POTPLATE
cenej« In trcjnlj« ao kakor usnene! Najbolje verstvo proti vlagi I mraza I
tri liste po 100 Din. Eno uro je krnl| pri nas ostal. Pri slovesu sem se zahvalil za darove. Vsem nam je krelj dol roko in se odpeljal proti Laščam.
ŠKOC1JAN PRI luiiJAKU.
Lani smo dobili za farno cc.Kev in podružnice nove, prav dobre jeklene zvonove. Bog povrni dobrim faranom, ki so jih plačali in g. Tor-karju, ki je zvonove >111. — Lani <.mo do'ui!i tudi novega g. učitelja Vinko Rupreta iii gdč. učiteljico Ivanko Lipovec. Oba sta dobra vzgojitelj,!. G. učitelj ima roditeljske sestanke, dobro obiskana predavanja v izobraževalnem drušlvu, fante poučuje v petju dvakrat na teden. Vsa občina ga spošluie. Srečni smo, Ja imamo tako uči-leljstvo. Marsikje nam lo srečo zavidajo. Lani 10. avgusta se je ustavil nc.š kralj Aleksander na Malem l.očniku, v naši župniji, pri deželnem cestarju Smucu. fimuc mi je la dogodek tako-te opisal: Opoldne sem počival pod orehom. Pripelje se i>o cesli avto do moje hiše. Otroci pn-tečejo k meni, rekoč: »Ata vsi.mite, inženir se je pripeljal.« Grem na vogel hiše, pa vidim v avtu višje častnike. Slrežnj stopi doli k meni in me nagovori: Tu je kralj Aleksander in si je izvolil, da bo obedoval na vašem vrtu, če imate mizo In par stolov. Zena in strežoj hitro zneseta na vrt mizo in stole. Kralj pride k meni in jaz ga nagovorim: Dober dan veličastni gospod kra!|. V roko mi seže in vprašf., kako je mojemu fantičku ime; Froncelj, ki je 6 let slar, je bil pri meni. Kralj qn je potapljal po glavi in rekel: Franceti - Franceljl Potem gre kralj v hišo. Tu te 5 mesecev slar fantiček ležal nn postelji razvit. Kralj stopi k njemu in ga poljubi !er mj stisne v rokeo en francoski cekin za 20 /r«nkov. jaz sem fantku vzel denar in sem pretej sklenil, da bo zmerom za spomin pri hiši. Potem greva s krpljem doli na njivo in je videl, kaj j« v,,iša naredila r>a zmajal z glavo. Vprašal me je, koliko zaslužim od ceste, jaz: 600 K mesečno. Kralj: Kako pa morete izhajali? — Potem je šel na vrt k obedu. Med obedom je kralj zopet hotel imeli Franceljna. Iskali smo ga in klicali. Frnmelj se le bal gospodov, je mislil, da so Taliani, ker so mizo in stole iz hiše vzeli in se je skril na hlev. Šofer je rekel: Froncelj le doli pojdi, nič se ne boj. Kralj je Franceljnu dal v klobuk pomaranč, čokolade in lorle. Moja hči Pepa je kralju nesla Šopek cvetlic. Kralj jo je k sebi stisnil in fi dal
PERILO (e pri sedanji draginji nenadomestljivo. Ali uporablja« pri PRANJU tako milo, katero mo ne ikoduje In ga ne razjeda? — Ali uporabljal
»GAZELA-MILO«?

*oooooooooooooooaoooj0qy>poooooc
Ilsas)
Listek.
mm
Pod krivo jelko.
Povesi iz Metemikove dobe.
Spisal t Peter Bohinjec.
(Dalje.)
»Kako je, Janez? « popraša Požaganec trpečega bolnika.
»Sapa napeta, h koncu gremo!«
»Le srčnost, Janezi Moja Jera jc Sla iskat rož za mažo in za pijačo. Cc le ona nc ozdravi, te ne bo nihče drugi,« tolaži Breso tovariš z leseno nogo.
»Le vesel bodi, Janez, da te je goriški duhovnik previdel. Mene pa še čaka,« izpre^ govori Mica in briše čelo bolniku.
»Tega sem pa res vesel, sapa napela! Res da težko upam na božje usmiljenje; preveč mi je hrbet poln hudobij in vrag mi sedi že na vralu; ali odleglo mi je pa vendar in pri srcu mi je lako, kakor lakral, ko sem bil zeprl v Gradiški in je kak solnčni žarek posvetil, v ječo skozi ozko lino.«
»Kakšnih solnčnih žarkov pa še želiš, Bresa,* Ali li naj gi,..calnico napravimo, da se boš lažje sprijaznil s hudičem, kadar le objame v svoje kremplje? To je lepa smrl, je rekel naš harambaša, če se človek gunca in gunca na vejah med dvema nrasioma, dokler se ne izgunco za vselej.«
- »Ti se boš še na sodni dan smejal, Po-< miganec,« odvrne ntegov lovariš. »Taki ljudje sle res srečni, ki vse obmele na dobro in veselo.«
»Ti se boš lahko smejal, ko boš dobil spet svojo pravo nogo nazaj, leseno pa vrgel dol na zemljo,« nadaljuje Pomiganec svoje šale. »Ali jaz, jaz. ki še nisem nikoli ženske pogledal kakor srpo, kaj bom pa jaz počel lakral, ko me bodo vse ženske tožile in ne bo nili ene, da bi me lepo pogledala, kaj šele marala? Ti, Požaganec, ki si nogo izgubil radi žensk, boš imel dosti zagovori nikov.«
»Ne odpiraj mi rane, ki že tako zeva kakor Frajmanova jama, Pomiganec! Kakor sem bil prijatelj tvojih šal, vendar se mi zdi, da nie zbadaš kakor trn v mojo kosmato vest, ki je najbolj omadeževana po ženskah. Ako mi Bog da zdravje, bo moja najprva pot do gospoda Janeza, da naju cerkveno poroči, Mica!«
»Tisto pa, Janez! Bog li daj že kmalu zdravjel Kaj bi jaz počela brez tebe, kaj bi počeli otročiči brez očeta?« odvrne debela Mrčanova Mica in briše * robccm boliuku znoj raz čela
»Kaj ti za tatvine ni nič žal, Bresa?« sc oglasi spet Pomiganec.
»Kaj se hoče, sapa napeta! Živeti mo-! ramo tudi mi in tisti Smon, ki je učil našo vero in v katerem nam je časih naš Veliki Groga pravil, tisti Šmon je dejal, da smo vsi ljudje pred Bogom enaki in zato imamo tudi vsi enake pravice,« modruje Bresa, a kašelj ga usiavi.
»Ali je to listi Smon, ki je pek v Kranju in ki je pred par leti pogorel na naš račun?« popraša navihani Pomiganec?«
»Ali ne veš,« se vtakne vmes Požaga* nec, »da je bil ta šmon ali Simon velik učenjak na Francoskem in Veliki Groga se je učil njegovih naukov, ko je bil 12 let v Napoleonovi vojski.«
»Eh, listi Francoz je bil komunist. O tem pa tudi jaz kaj vem,« odvrne Pomiganec. »Komunist se imenuje lak človek, ki vse deli, ki neče ničesar sam, ampak vse ima ,komun* z drugimi. Tako imamo komunskal vago, imamo komunsko pašo, komunska drva, pa tudi komunske davke. Ali razumeš, Požaganec, kaj se pravi to? Ti pa Bresa poznata samo komunske pravice, ali o ko-« munskih dolžnostih pa se vama še ne sanja.«
»Kdo pravi, da ne? Naš .komun" je ve* liki Groga. Mi njega redimo, on pa nas va* raje,« odvrne štekljačar z leseno nogo.
V	tem zašumi listje, stopinje se začujejo.
»Kdo je?« zakliče Pomiganec in skoči
pokonci, napenjajoč ušesa.
»Ne boj se!« se začuje glas iz gošče, glas samega harambaša.
V	mahu v dolinici pa je zastokal Domeč* kani štekljačar, da je veter zanesel njegove vzdihe po okolici. Kurja polt ga je obšla in začel se je tresti, da je plašč zdrknil podenj in blazina je tičala poleg njegove glave.
»Mati božja!« je vzkliknil in smrtni me* tulji so lelali nad njim.
»Janez, Janez, kaj bom počela brez lebe?« je klicala Utrčanova Mica in obje* mala mrlvo Iruplo pokojnikovo. Otroka sta se na materin klic zagnala v jok.
Molk je nastal, ko se poglavar približa. Ta se skloni k mrtvecu in hladno ukazuje)
»Mrtev je. Nikdo v~č ga ne zbudi. Naj počiva v miru v tem kotlu.«
Redna zveza
k Bremena preko Suuitiamptona, Cberbourga w Sew Vork potom prekrasnih amerikuuskih vladnih parobrodov Uuited States Lines.
PRIHODNJI ODHODI: America . . leui, 11 aprila President Ilariling 14. febr.,21 mar. George VVashlngt. 21. febr., 28.mar. 1'resideut Roosevelt 2». febr., 4. apr. nfsvalie nrt;uakie In plavi* listin« itav. 146.
In harambaša napravi velik križ nad mrtvecem, potem pa pristavi:
»tzkopljite mu jamo in ga zcsujle. Pa dračja navalile no grob. Ti pa, Pomiganec, skrbi, da se Mrčanova Mica pomiri in skrbi
za njene otroke!«
»Se zgodi, iiarambaša! Jamo bo izkopal Požaganec, jaz bom pa iolažil Mico,« odvrne Pomiganec, potegne iz malhe kos kruha in ga pomoli otrokoma.
Ta dva sla začudeno gledata kozasti obraz svojega novega očeta, vendar sežeta po kruhu.
»Harambaša, komisar Pajk je razpisal nagrado na ivojo glavo. Na Kranjskem polju pa je postavil visoke vislice za naše ljudi,« pravi Požaganec in upre oči v svojega poglavarja.
»Ha, takih pajkov je bilo že dosti, ki so spletali mreže nad našimi glavami,« odvrne Veliki Groga samozavestno in zravna svoj ukrivljeni hrbet. — »Ali mreža se je vselej strgala, posebno lakrat, ko se je zavila okrog Grogove glave. Pretanka je ta pajkova mreža in še železna mreža v linah na Gradiški ni bila dovolj močna, da bi nas zadržala. Na Pajkove vislice bomo pa mi obesili prvega, ki bi izdal naše naklepe.«
. »Dobro, živel harambaša!« zakliče braz-gotinasti Tacman, ki je stal poleg hčere Velikega Groga ir. tiše izpiegovori: »Se je iič, tvoj oče!«
»In ii, moja Taca, ti ga podpiraj! Starosti ni ubežal in zdaj sloni le na tebi vsa naša zadruga.«
Dekle s črnimi očmi pogleda svojega izvoljenca tako živo, da je la trenil z očmi.
»Duh Velikega Grogc še živi, ali Tacma-nova roka je, ki naj drži odslej red nad našimi glavami. Bog naj le živi, Tacman!« se oglasi grbasti Agata in rožlja s srebrnjaki ob pasu. »Danes jc v Kranju tržen dan. Mi^ cika, skrbi, da bo najmanj deset aržatov odrezanih na sejmu. Ti pa poskrbi, Tacman, da se nakelska cerkev malo izprazni. Tamkajšnji župnik Blaznik je naš sovražnik, desna roka Pajkova. V nedelje je na priž-nici trdil, da smo mi krivoverci, ker se sami poročamo,« ukazuje harambaša hčeri in Tacmanu.
»Ha, za štolo mu je!« pristavi Tacman.
»Pa za bero, ne pa za vero,« vščipne Polonjek.
»Tisti Ribnikar v Kokri je menda prav bogat, najbogatejši župnik v okolici. Tega bi bilo tudi dobro malo potresti,« reče spel Travnov Janez.
»E, kakor nas izkušnja uči, denarjev ne bomo dosti nabrali pri župnikih. Kakšna reč je bila že pred več teli s tistim Božičem v Križah. Nabrali smo res precej blaga, ali denarcev ni bilo,« odgovarja harambaša.
»E, saj nam za denar tudi ni toliko, kolikor za meso in slanino. In v župniščih koljejo zmerom debele prašiče.«
»Ti, Mina Pograjčeva, skrbi za to, da se bosfa Štrukelj in Jižnik v Goričah do dobrega skregala radi tistega mejnika za Vozarami. To bo voda no naš mlin. Jera Travnova, li pa pojdi s kvartarni do Jižnice in ji prorokuj srečo tako, da boš veliko d?ru dobila, pa malo uganila,« spei nadaljuje Veliki Groga svoje ukaze.
Rokovnjači so se polagoma razkropili, vsak pa je vrgel pri odhodu suho vejico na 3*
»mrlvico« — grob umrlega Breze. Tudi harambaša je krenil z Agato proti Kamnjcku. mimogrede pošepetajoč Polonjeku na uho. naj pri ječarju Franču v Kranju poizve, koliko bričev je dobil komisar Pajk na novo (Dalje.)
»Domoljuba« letnik 1908, 1909 ali 1910, dobro ohranjenega, popolnega, želi kupiti neki gospod v Julijski Benečiji. Tozadevne ponudbe sprejema uprava »Domoljuba«.
Nosile zaradi njihovih velikih p r ed n06 i i
Ako ustanovite, da FeliQ'jev pravi Elzafluid l.jo domorete dobiti, prosimo sporočite, ta oj i obite sporočilo za Vas najugodnejše mesto, kjo e proda a
To je najbotjSe k«r sem keilaj okušali
Pravi Pellerjev Elzafluid liotdi bri dejno sredstvo za dr(f<ijeniol Za ude! Z« vrati /.a plavi I Za zoliel Zu negovame kože I Kot kosmetikum! Zn negovanje u-t! V zimi I V letu t Pri tisoč priložnostih pokn?e se blagodelujoč, bolečino laišujoč, koristen m muo-gostranako uporabljiv. Je veliko motne Si kakor franco-ko žganjo i" najboljše sredstvo to vrste! Nekoliko kapi nc zadostuje, da tudi vt rečeto,-
To je najbolje
kar sem kedaj okušali
Skupaj e paiiavanjsrr, In poštnino stano:
3 (Ivojnatl ali 1 Spm. Jalna steblor.ica 24	Din
12 dvjjnatlh „ 4 žpocjalna stoklen cs 64	„
24 „ „ 8 špecijalnlh stuk enlc H6	„
36 „ „ 22 „ „ 203	„
KOTPELMOT Eliaoblit toper kur aof«»ft 2 ali a d n; Klea-montplni rirt.nlki 4 din HIbh posipal i prašek n (lin.; KUa-ribic oljo anlin.; Kl/.a-vpjazaunlH I! d,n.; l:iza-kolonska, win 15 din.; Hlzn-iumsM hnri« za sobo 15 din.; (Iljrrerin 4 din. in 15 din.; 1,j>boI. Lv.oform 1» din ; Kinoikl <■ m od l dinarm dulio ; originalno Jtadikum Iranooako vranje velika uta-klnnii-a ta din.; Klza rurčosni praitili 7 din.; mrnp r.a podRa.no In miii 7 (lin. Za priinot so pakovunii poieboj ra- una.
Nn te cene so računa sedaj fio 5% dopl;,tka. Adresirati natančno: EUGEN V. FELI.EH, lekarnar, STIJBICA liONJA. Elzutrg Stev. 16, Hrvatsko.
POZOR! Za podeželska društva, POZOR! ki uprizarjajo gledališke igre, izdelujem nove,
izredno trpežno iz lanene prejo izdeluje najceneje tkalnica
.Rposna', Ljubljana, Zrinskega c.S
nasproti cerkve sv. Jožefa. Sprejema tudi laneno prejo v tkanje. Na zahtevo pošilja vzorce.
MTON KUNSTEK
LJUBLJANA	Kopitarjeva ulica 4,
priporoča svojo veliko zalogo
usnja m čevijsr-
J^ UMETNE BRADE
ki ne rabijo lepila. 6 brad za različne maske ln barve 60 Din, 10 brad 90 Din. — V ZALOGI so garniture šmink, 8 barvne, lepilo (Mastic), lasna volna, puder. — Izdelujem po naročilu gledališke vlasulje. Kupujem ženske zmešane LASE po najviše dnevni ceni. — I. DOLENJSKA LASNA INDUSTRIJA I. SVETEC, NOVOMESTO.	21
KDOR HOČE svojo družino dobro obuti, naj klini licnio na »cimn v Rajhenbnrgu, na IIUIH 115,1 JC Rakeku, t Črnomlju, Krtkom in Žužemberku na
stojnici FRANC PERKO.

cumm L9NE
NajhitreiSl parniki sveta. Direktna potniška in tovorna-vomia od
Hamburga InCherbourga za Ameriko in Kanadn
4 dlmn ki, 5 i/s dneva, lastne kabine za potnike III. razr. Potnike odvedo izkušeni uradniki od lune ukrcanja ter jim nato dragevolje nudijo vsako pomoč. Pojasnila daje: Cunard i,Sne Glavno zastopstvo za Jugoslavijo:
Jugoslavenska banka d. d.
Zagreb.
Glavno zastopstvo za Slovenijo: Ljubljana, Kolodvorska nI. 28
Brzojavni nnslov: „Cunard" Ljubljane.
□ |-»—" " »-""-"-»
lirnžiisslta Prilika
ZA LETO 1323
jo IZŠLA in so dobiva v vseh trgovinah po Sloveniji.
Cena izvodu 3 Din.
Na debelo so naroča pri BnložniStvn v i
Ljubljani. — Razprodajalci popusti l—ir—ii-»r—ii-ti-11-ir—i
DOBRO KUHARICO
poileno in snažno, sprejmem tako). Naslov pove uprava «Domoljnba« pod tteviiko 432.
Pošten, priden mladenič se želi
priženiti na kmetijo.
Več pove upravnUtvo »Domoljuba« pod: »MLADENIČ Stev. 47«.
i I^OIIPI la čcvlj. obrt sprejme Lnba Omnhna,
UI/ClILd čevlj. mofster, Hrib 19, p. Lukovica.
Vinski knoci, poior!
Kdor želi kupiti	IZVRSTNEGA VINA "&C
pa zmerni ceni, nai vpraSa za naslov pri uprav-
ništvu »Domoljuba« pod Jtev. 405.
Trgovska hite na Dol«n|iketn, v bližini L|nblfane,
išče mlajšo osebo v kuhinjo
hI bi bila vajena dobrega gospodinjstva boljše in domače kuhe. Nastop takoj, plača dobra. — Ponudbe podi »PRIDNOST 421« na upravništvo lista.
Zdravo, pošteno, snažno dekle
za pospravljanje sob in k otrokom s p r e i m e m t a k o f. Naslov pove uprava tista pod Stev. 434.
kilo TRI krone, oddaja FRAN POGAČNIK, Ljub-Ijana, Dunajska cesta štev. 36.
Lepo kmečko POSESTVO ~
je naprodaj. Leži tik železniške postaje G r o -b e 1 n o , v izmeri 9 ha, 77 in pol arov. Posestvo sestoji iz 4 lepih gozdov, 6 velikih njiv, drugo sadonosniki in travniki. Redi se lahko 5 glav živine. Hiša je zidana, z opeko krita, zidani hlevi za 10 glav živine in 5 svinjakov, vse v porabnem stanju. — Ceno in druge podrobnosti pove IV. PAVLIC, OPLOTNICA, STAJ.	424
LUBASO VOHA R M ONI K 0
prodam. Je 3 vrstna, Je kakor nova. J. ŠEME, Ljubljana, ZaloSka cesta it. 13.	419
elektrotehnično podjetje, LJUBLJANA 7, Spodnja Šiška, Sv. Jerneja cesta štev. 47. Prevzame vsa v to stroko spadajoča dela, kakor tudi vse nove napel|ave daljnovodov in inštalacij; se priporoča cenjenemu občinstvu.
STAROZNANA TRGOVINA Z OGLJEM
16. A2MAN, KROPA (Gor.)
kupi vsako množino
BUKOVEGA OGLJA
in plaSa po najvišjih dnevnih cenah, ker ima zvez* s tujimi državami.
LIPOVO CVETJE
IN DRUGA ZDRAVILNA ZELIŠČA
kupuje po najvišjih ccnak drogerlja A. KANC, Ljubljana, Židovska nI. 1. — Zahtevajte ceniki
se nudi ugodna prilika za nakup vsakovrstnega MANUFAKTURNEGA BLAGA v trgovini
ANTON SAVNIK, Školja Loka, Zgornji trg.
SffijT na tolika In Malo!
za rodbinsko in obrtno rabo, potrebščine za šivilje, krojače in čevljarje. — Edino pri:
Josip Peteline, Mm Sv. Petra m št ?.
Domače LANENE TROPINE
prodala ALOJZIJ TRAMPUŠ, Golo brdo it. 10, Medvode._______W
Vsakovrstni VOZOVI
združenih obrtnikov
stalno v zalogi pri
MARTIN MALI,
sedlarju in ličarja avtomobilov v Domžalah.
Vsako prvo in tretjo sredo v mesecu v Ljubljani na Ambroževem trgu (št. PeterskI most.) Sprejemajo se popravila in v zameno.
Ljudska posojilnica v Ljubljani
(v lastni hiši tik za frančiškansko cerkvijo)
obrestuje vloge brez odbitka po
pžjjT* 5% T&l
Stanje hranilnih vlog nad 120,000.000- kron. Stanje rezervnih zakladov nad 1,100.000'— kron.
Poroč. prstani f»oub'e verižice S.-enskc n e Bn.Mike Že ure Uhani
Rsjst^rjlSs trgo«ir:s ur.ziatnir.e i'
inlniM p4 ^UDEK
LJUBLJANA 22, Prg ernova 1
Lepo črno BRINJE
ima v zalogi tvrdka KMET » KOMP., Ljubljana,
Gosposvetska cesta 8. Tcleton ir.terurban 31".	Brzojavk KMM.
150 kron na dan
lahko vsak zaslufcl doma v avo.iom kroju s prodajanjem nekoga izdelka. Kdor liofo zaslužiti, naj ml poSljc svoj naslov in znamko wt odgovor.
lossp Bsftil. Utira 75.
Mili Itf.
Redni lirzl postni parniki iz Amsterdama in Cherboursa v
Južno Ameriko
B?o de Janelro, Santos Montcvldeo (a Baenos Afros. Vsa potrebna navodila dajo Kr. Holnadskl Lloyd. Glavni zastopnik ea JUGOSLAVIJO juooslavenska ba» ka • zagreb B-cesta 3J. — Telefon: 24—63. Brzojavni naslov: „RealIoycl" Zagreb.
DOCE/J ir Podpisani prcklicuiem besede, itltnllb ki sem jih ncprem;šljeno govoril o Antonu Zcvnik« Iz Mavčič M. 18 m sicer, da mi je on poslopje zaftgal. Obžalujem ncprcmISlicno govorico in se mu zahvaljujem, da jc odstopil od nadaljnje sodne poizvedbe.
V Mavčičah, dne 24. deccmbra 1922.
JOŽEF KAJ.AN,
G03C0SVETSKA CESTA 2, LJUBLJANA
BRT	ssr©li»
I/boiua konstrukcija in elegantna tavriitev ir.
tovarne v I.iucu. Usta nevljena 1. lb6V. Dosio jo ravnokar vocjo atevfo strojev za vsako obrt Vrzenje poučuje b<ez-pioene. Pisont stroji ADliEtt. Ceniki zastonj in (rnnho. Koiosa 1/ prv;li tovora: Dfirkopp, Styiia,Waiienrnd in nio-toreie na prvo kote.
Hlode nojzdove trame deske
hfluiin ponudite I.KSNI OKI '?.bi h.IUI,|A U! »d Ljubljana. Kraljo IVlra tre «lr» M,
pred so.liiijo - Plačujejo se mijviSje duevue eeno.
za PEKOVSKO OBRT, iz poltene hiSe, fcrepkctf«, sprejme PEK/»RIJA V LJUBLJANI. ~ NmIov pove uprava »Domoljuba« pod Številko 149.
KSIij-^odgans
sžanacE- čurkt in vaa goi».
zen mora poginiti alco porabljati mojn nr.jbo!ja preizktiš. in sploino hvaljena sredstva kot: proti poljtk. in hijnim nišim 28 K, za podirate 28 K, za ščurke, 30 K. za stenice 28 K, unlčcv. moljev 10 In 20 K, proti mrčes. 10 in 20 K, mazilo proti nJem pri ljudeh in pri živini 10 K, za uSi v obleki in perilu 10 in 20 K, tinkt, proti mrčesuna sadi« in na zelenj. 10 iu 20 K, proti mravljam 10 in 20 K, Prcprod. popust. PoJilja po povzetju Zavod aa ekip: M. JONKER. Pctriniska ul. 3, ZAGREB 1.
PopeSnsota oarno naložite sne! denar v
VZAJEMNI POSOJILNICI v LJUBLJANI
r. l i i. l
sedaj poleg nunske cerkve, poleti 1.1923 v svoji lastni palači ob Miklošičevi cesti poleg hotela »Unions.
Hranilne vlogo se obrostu- jC °j brez odbitka rentnega ln fn-jejo po	validskega davka.
Vloge v tekočem računu so obrestujejo po S Vs %.
Hranilne vloge vezano na dobo pol leta po 6 Ve %.
Večji vezani zneski se obrestujejo po dogovora.
M se hočete U-meijito esua^ediri
renmatlzni
Tisoči so ži biU ozdravljeni!
Bolečim- v urilli In členkih, otekli udjo, sključeno rolo In nogo, trganje, zbadanje po raznih delih lelcso, aa celo slabo:! oči so po3lcdice revmatičnih in prollnsklh bolezni.
Ponudim lrnin naravno sf sdstno zs ozdravljenje!
tL Nlkako univerzalno zdravilo, marveč; sredstvo, ki je nudi bolnemu človeštvu mati narava. Vsakemu brezplačna polzkiišnja! PlSile mi takoj In vam pošljem sre dstvo In poučno razpravo popolno zastonj. Ostali ml bodclo (raj.jO hvaležni.
i&spedicija Opern-llpotbefiie, Budapest. VI ilbtii. IVI.
Zadružna gospodarska banka d. d.
Ljubljana, Miklošičeva cesta 10 Telefon št. 57.
Telefon št. 57.
▼ lastni palači (vis h vls hotela „Union").
Kapital In rezerve skupno nad K 60,000.000'
Podružnice: Djafcovo, Maribor, Sarajevo, Sombor, Split, filbenik. Ekspozitura: Bled. Interesna skupnost s Sveopčo Zanatlilsko banko d. d. v Zagrebu ln njeno podružnico v Karlovcu ter z gospodarsko banko d. d. t Novem Sadni
Daje trgovsko kredite, eskomptira menice, lombardira vrednostne papirje, kupujo in prodaja tuje valute »n devize, sprejema vloge v tekočem računu in na vložne knjižice ter preskrbuje vse bančne in borzne transakcije pod najugodnejšimi pogoji. Pooblaščeni prodajalec srečk Državne razredne loterije.
j£<U|a koMordj »»orno!jo bo«, 1*
Odgovorni urednik Antoa Sefinik t Ljubljani,