Francka Benedik
DDK 808.1 : 808.63 - 4
OZNAČEVANJE DOLŽINE V F0N0L0SKEH OPISIH IN DRUGIH IZDAJAH OLA1
V članku je predstavljen način zapisovanja slovenskih dolgih nagla-šenih samoglasnikov v publikacijah OLA in podan predlog za ustreznejše označevanje.
B cTaTbe npe^cTaaneHo o6o3HaneHHe cjiobchckmx #ojithx y^apHbix rJiacHbix b nyÖJiHKauHtfx OJIA. üpe^jiaraeTCH TaioKe HOBoe pemeHHe rjisi mx 6o.nee TOHHoro o6o3HaneHH5i.
Pred leti (1981) so v Sarajevu kot ena pomembnejših publikacij Slovanskega lingvističnega atlasa (OLA) izšli Fonološki opisi2 (dalje FO), kjer so med drugim tudi fonološki opisi slovenskih govorov, ki so vključeni v ta atlas. L. 1988 je izšel 1. fonetični zvezek atlasa, (Refleksi jat), I.I99O pa 2. a (Refleksi nosnega e) in 2. b zvezek (Refleksi nosnega o), precej pa jih je v različnih stopnjah priprave.
Že ob pripravljanju 1. zvezka so se pokazale različne nevzklajenosti v gradivu za posamezne slovanske jezike. Te so največkrat posledica prevelike navezanosti domačih raziskovalcev na tradicije nacionalnih dialektoloških zapisovanj. Nekatere razlike je uspelo vzkladiti že med samimi pripravami za tisk, nekatere pa so v prvih zvezkih OLA ostale. Med take sodi tudi označevanje dol zine glasov v slovenskih govorih in njene interpretacije v FO in na kartah OLA.
Za posamezne opise so podatki in njihova interpretacija sprejemljivi, kot celota pa med seboj niso zadovoljivo vzklajeni. To velja tako za označevanje v gradivu kot v opisih. Nevzklajenost pride posebej do izraza na kartah, pri pripravljanju pa se prezre, ker imajo avtorji pred seboj samo gradivo, ne pa tudi njegove interpretacije v fonoloških opisih. K vsemu temu je zato potrebo nekaj dodatnih pojasnil.
V FO so slovenski samoglasniški sistemi nastavljeni takole. Naglašeni      :      Nenaglašeni      ali Dolgi      : Kratki
(=Kratki) (=Naglaš.)       Naglas. Nenaglaš.
1. Solbica
i u
e o
e     a     o     +     i   u 2. Osne
a e   a i: u:
ie uo
J v-?
e:   o:
a:
42
Jezikoslovni zapiski 1995
3. SvJKriž
i        Vi      u:
ie ia a
uo ua a
4. Šmartno
ie
v*
e: '
a:
e:     o: a:
5. Komen
i: TA:
ie:
a:
e:       o: a:
u: uo
uo:
6. Cerkno
i: u:
ie       uo a:
7. Srednja vas
i: u:
e: o:
e: o:     +   ar:
a:
9. Valburga
i: u:
e: o:
a:
e: o:
a:
8. Horjul
i: u:
e: o:
a:
10. Luče
i: u:
ie uo
e: o:
b:        ^0:
a:
F. Benedikt Označevanje dolžine v Fonoloških opisih
43
11. Pomjan
i: vi: u: e: o:
e:        a: U a:
12. Hrušica i: i4: u:
ie uo
e: o:
*S:        UD: a:
13. Bahno polje
i:a ?:
e:i
ie     ua
14. Rihnica
i: u:
ie uo
ei ou
e: o:       +   ar
ai
a:
15« Dragatuš
44
Jezikoslovni zapiski 1995
16. Bučka
i: u:
e: o:
ar
17. Mostec
i: 0 u:
e: o:
£: a:    +   r:
a:
18. Šmarje
i:
xe:
e:i
o:u
a:i
a:u
19. Sp. Ložnica
i u
? 9
ie uo
v/
20. Videm
i:        yl:       u: e: o:
21. Gomil i ce
i: yU        u:
ei        ou
F. Benedik: Označevanje dolžine v Fonoloških opisih
45
146. Potoče
L: u:
i:a u:a
e: o:
e:     o:        +     ar
147. Breznica i: u:
e: o:
e:        o: a:
148. Kneza
i: u:
ia ua
e: o:
ti        D: ea   oa
a:       + a: 9: dir
149. Gornji Senik i: id: u:
e:i o:u
e:        o:     +     ar a:
Ker nas zanimajo predvsem dolgi in dolgi naglašeni samoglasniki, so izpisani samo ti. Kot vidimo, je osnovni kriterij delitve glasov dvojen: akcentsko (naglašenostno) nasprotje in kvantitativno (kolikostno) nasprotje. V kvantitativnih sistemih je kračina vedno označena z odsotnostjo znaka za dolžino, to je dvopičja za samoglasnikom. Dolžina pa je zaznamovana različno: monoftongi so vedno označevani z dvopičjem, diftongi pa navadno brez njega (2, 6, 10, 12, 13, 14, 21, 148), včasih pa tudi z dvopičjem (13, 146, 149 ter 10, 12, l6). V sistemih z akcentskim nasprotjem so nenaglašeni samoglasniki vedno zapisani brez znaka za dolžino, naglašeni pa različno: monoftongi in diftongi z dvopičjem ali brez njega.
46
Jezikoslovni zapiski 1995
V točki 9 je označevanje naglašenih samoglasnikov z dvopičjem popolnoma redundantno, celo zavajajoče, ker nasprotja med dolgimi in kratkimi samoglasniki v govoru ni. Način zapisovanja je ohranjen po tradiciji še iz časa, ko ni bilo znano, da ta razlika ne obstaja oz. ko je znak za dolžino pomenil fonetično oz. notranjo dolžino. Ko se je ugotovilo, da so nekdanji kratki samoglasniki podaljšani na dolžino nekdanjih dolgih, se je tudi tem enostavno dodal znak za dolžino in pri tem je ostalo.
Monoftonški sistem, označevan z dolžinami, je tudi v točki 11. V bistvu iz tradicije, da v slovenskem jeziku obstajajo dolgi in kratki samoglasniki in ker ni kvantitetne razlike med samimi naglašenimi samoglasniki, je napravljen nekak kompromis in so, podobno kot v točki 9» kot dolgi označeni vsi naglašeni samoglasniki, kot kratki pa vsi nenaglašeni. Enako grafično označevanje z dvopičjem vseh dolgih (monof-tongov in diftongov) je tudi v točkah 5 in 18.
Nasprotno, označevanje brez formalnega znaka za dolžino za nagla-šene monoftonge in diftonge, ne glede na to, ali je sistem monof tongi-čen ali monoftongičnodiftongičen, je tudi v točki 1, kjer je sistem monoftongičen, ter v točkah 3 in 19, kjer je monof tongičnodif tongičen. Točka 4 pa je kompromisna: monoftongi so označeni z dvopičjem, difton-gi brez, stanje pa je podobno kot v točki 9»
Na splošno lahko rečemo, da je v sistemih z osnovnim akcentskim nasprotjem označevanje dol zine odveč, tudi če upoštevamo dejstvo, da so naglašeni samoglasniki daljši od nenaglašenih. To je namreč avtomatična lastnost glasov v teh sistemih. Ker pa je zapisovanje dvojno oz. celo trojno, dobimo napačen vtis, da so različni tudi glasovi: da je i, u,... v točkah 1, 3, 19 kratek, v točkah 5, 9, H» 18 pa dolg, dejansko pa je označevanje z dvopičjem samo podvojeno označevanje naglašenosti. Napačna interpretacija pride do optičnega izraza na kartah, kjer se dolžina označuje z vzporedno linijo zunaj osnovnega znaka (@ 11j — dolg glas; £ A — kratek glas). Slovenski dolgi glasovi so tako pri-
kazani enako kot dolgi glasovi češkega, hrvaškega in srbskega jezika, kjer pa je razmerje med dolžinami in kračinami popolnoma drugačno kot v imenovanih slovenskih govorih.
S tega zornega kota je posebno važno označevanje diftongov, kakor je pojmovan tudi ar, v kvantitativnih sistemih. V vseh slovenskih samo-glasniških sistemih so diftongi po trajanju gotovo daljši kot monof tongi. Uvrščeni so normalno k sistemom dolgih glasov. Nekateri avtorji opisov so dolžinee označevali z dvopičjem, drugi pa so z dvopičjem označevali samo nekatere vrste diftongov, tretjim pa je dolžino pomenil že sam dvojni znak (uo, ei) in pri t. i. dvografih niso dodajali dvopičja. Pa tudi samo označevaje dol zine je različno: na koncu diftonga (5, 18:
F. Benedik: Označevanje dolžine v Fonoloških opisih
47
ie:, uo:), ali na koncu prvega dela diftonga (13: ija» vna, eji, 146: u^a). V opisih to ni nikjer razloženo, razen same uvrstitve k dolgim glasovom.
Pri kartografiranju se oznake tipa uo:, ed. pojmujejo kot dolg dif tong in se podajajo z znaki tipa H , če nimajo dvopičja, uo, ei, pa kot kratek, kar se podaja kot tip WÊ , v resnici pa taka razlika ne obstaja. Če bi hoteli v teh sistemih enakovredno označiti monoftonge in diftonge, bi morali tudi pri diftongih povsod risati znak za dolžino. Ker pa kratkih diftongov sploh ni, bi bilo bolje, za slovenski jezik ne uporabljati znakov za dolge diftonge in pri tem upoštevati, da že sam znak za dif tong pomeni dolžino. To bi bilo lahko izvedljivo, ker se ti znaki ločijo od ostalih.
Problem zase je enofonemski diftong ar/ar:. Najdemo ga v točkah 7, 14, 16, 146, 148, 149. Vse to so kvantitativni sistemi in razen 149 tudi intonacijski. Poleg dolgega diftonga obstaja povsod tudi kratek, ki pa ni problematičen, ker je povsod pojmovan dvofonemsko. Dolg je pojmo-van enofonemsko zaradi preko obeh delov razpodeljene intonacije. K dolgim je uvrščen prav zaradi diftonškosti (polglasniškega in zvočniške-ga elementa), vsak zase pa bi bil verjetno kratek. Grafično označevanje dol zine v FO in v gradivu je različno: v t. 14 in l6 za njim ni dvopičja kot znaka za dolžino, samo povezaj pod obema elementoma (ar), kakršen je skoraj vedno tudi pod drugimi enofonemskimi diftongi. Ta povezaj pa se v izdajah atlasa (zvezki s kartami) pri diftongih tipa ei, ou, ie, uo izpušča. To je bila naknadna odločitev v fonetični sekciji. Do nje je prišlo zaradi lažjega tiska. V t. 146 je ar brez kakršnega koli znaka, kot dolgega ga je treba smatrati, če je zgoraj intonacijski akcent. V t. 7 je v FO dvopičje kot avtomatični razpoznavni znak dolgih diftongov postavljeno za ar, torej ar:, ta položaj dvopičja je tudi znak, ki kaže na enofonemsko pojmovanje diftonga. Povezaja ni. V t. 148 je znak za dolžino za prvim delom diftonga (a:r), kot na vseh doslejšnjih pa je tudi na njem vedno znak za akut ali cirkumfleks. V t. 149 ni ob ar nobenega znaka, vsaj akcentuiran ar pa je pojmovan kot dolg. Vsak od naštetih ar je enakovreden drugim diftongom in če bi zanje na kartah izpuščali znak za dolžino, velja isto tudi za ar. Ostati pa mora znak za intonacijo.
Če na kratko povzamemo: v sistemih z akœntskim nasprotjem pri naglašeni h glasovih ne bi smelo biti oznak za dolžino (podatek o nagla-šenostL je na karti podan posebej z izogloso), v kvantitativnih sistemih pa bi bilo najbolje, da bi bili diftongi brez oznak za dolžino. Diftongi so nekateri res daljši kot drugi, vedno pa so v istem sistemu dnigib glasov tako kot dolgi monoftongi. Nimamo namreč sistemov, v katerih bi bili dolgi in kratki diftongi. Da gre za diftong, se na karti vidi že iz znaka, ki se jasno loči od znakov za monoftonge. Absolutna dolžina glasov pa se na kartah ne prikazuje.
48
Jezikoslovni zapiski 1995
OPOMBI
1 Članek je bil namenjen in oddan za Makedonski jazi k, Skopje 1. 1990.
2 Fonološki opisi srpskohrvatskih/hrvatskosrpskih, slovenačkih i makedonskih govora obuhvačenih opšteslovenskim lingvističkim atlasom, ANU BiH, Posebna izdanja, Knjiga LV, Sarajevo 1981
Pe3K>Me
3to o6o3HaneHMe He bo Bcex nyracrax (1 - 25, 146, 147, 148, 149) o^HHaicoBo. B cMCTeMax
C OCHOBHbIM  aKUCHTyaiJ^MOHHblM npOTHBOnOCTaBJieHMCM o6o3H3HeHHe /IpJlTOTbl SlBJiaSLeTCSl
H3JIMUIHMM, TaK K3K Bee y#apHbie rjiacHbie npe#CTaBJi5iioT coôofi ^ojirne, 6e3y#apHbie ace - KpaTKMe. y#apHOCTb npe^cTaBJieHa Ha KapTe M3orJioccow, ^ojiroTa $opMOH ocHOBHoro 3HaKa. ^BoeTOHMe, o6o3Hanaioinee #ojiroTy b nyHJcrax 5, 9, 11, 18 stBJixerca TOJibico noBTopeHMeM o6o3HaHeHH$i y^apeHMH, a He noKa3biBaeT OaKTHHecKyio ppjirory rjiacHoro. B CMCTeMax c npoTMBonocTaBJieHneM no ^ojiroTe-KpaTKOcTM 6e3 o6o3HaHeHMa AO^iroTbi ^oji5KHbi 6biTb ^hOtohth. O O tom, HTO peHb VLftGT o ^M^TOHTe, roBopMT yace caMa OopMa
3HaKa;   0OHOJIOrHHeCKM   ROJITI«   M   KpaTKMX   ^M(i)TOHrOB   B  CJlOBeHCKMX   roßopax   HCT,   a
aocojiiOTHaa #oJiroTa rviacHoro Ha KapTe He o6o3HanaeTca.