DEMOKRACIJA
Leto VI. - Štev. 40
Trst - Gorica 3. oktobra 1952
Uredništvo: Trst, ul. Machiavelli 22-11. - tel. 62->Jt Uprava: Trst, ulica S. Anastasio 1-c - tel. 2-30-39 Goriško uredništvo: Gorica, Riva Piazzutita št. 18. CENA: posamezne številka L 25. — Naročnina: mlečno L 100, letno L 1.200. — Za inozemstvo: mesečno L 170, letno L» 2.000. — Poštni čekovni računi: Trst štev. 11-.7223, Gorice štev. 9-18127
Izhaja vsak petek
Trst in njegoue zueze z zaledjem
Zakaj se Trstu odtegujeta zanj in za njegov promet zgrajeni progi južne in karavanske železnice? Vprašanje je za 1 rst življenjskega pomena
Demokracija naj bo dosledna!
Slišimo in tudi dejstva nam vsak dan potrjujejo, da živimo danes v enem največjih idejnih spopadov, do katerih je doslej prišlo v človeški zgodovini. Na nepravi poti I Do druge svetovne vojne sta ve-Iški promet z zaledjem preko Vid-so tisti, ki mislijo, da gre pri vsem zali Trst s Srednjo Evropo (Avstri- ma in Trbiža. V tem ji gre na roko samo za interese posameznih dr- jo, južno Nemčijo, Češkoslovaško, tudi tržaška Trgovska zbornica, ki iav in skušajo v tem smislu raz-1 Ogrsko in Jugoslavijo) predvsem | je pod vplivom proitalijanskih e-
Zahodni odgovor Sovjetom
glede londonskega dogovora o Trstu
dve železniški progi:
Trst - Ljubljana - Dunaj -
- Ljubljana - Zagreb - Beograd
- Ljubljana ■- Budimpešta.
In nova karavansko - turska pro-| ga, končana 1. 1906:
Trst - Jesenice - Podrožica - Celovec - Sv. Vid na Glini - Dunaj
- Jesenice - Podrožica - Beljak - Solnograd - Line - Praga
- Solnograd - Monakovo.
lementov. Ni pa razumljivo, zakaj Jugoslavija .ne stori ničesar, da bi odstranila vse ovire, ki so na potu usmeritvi tržaškega prometa preko Jesenic odnosno Ljubljane. Ako so vozili pred zadnjo vojno preko jugoslovanskega ozemlja v Srednjo Evropo mednarodni vlaki iz Trsta, ki je bil takrat pod fašistično Italijo, bi morali voziti tudi sedaj, ko je Trst na STO-ju.
Ovire je treba odstraniti za vsako ceno v interesu Trsta in STO-ja in tudi v interesu Jugoslavije same. Ena takih ovir je strogost in birokratizem jugoslovanskih organov, ki opravljajo kontrolo na
lagati svetovno dogajanje. Vsi taki doživljajo potem nujna razočaranja in načrti, ki so jih na takih osnovah kovali, se rušijo kalkor papirnati gradovi. V ospredju današnje borbe namreč ni nraison d’Etata (državna korist), ta ali o-na ozemeljska zahteva posamezne velesile ali njenih zaveznikov.
S prav redkimi izjemami vsi soglasno ugotavljajo, da stoje stvari zares tako, zato bi upravičeno pričakovali, da bosta oba današnja tabora gledala, da ostajata v vsakem primeru in v vseh vprašanjih zvesta svoji izpovedovani ideji, da je nikjer ne izigrajta, a še toliko manj celo z uradnimi ukrepi zanikata.
Cc bi eden ali drugi napravil kaj takega, s čimer bi kršil pravkar Dodčrtana vodila, potem bi
reč pokazal, da eno govori, a dru- Dunaj zmzana na 534 km m Trst -go dela. Kje naj potem ljudje ve- Monakovo na 531 km rujejo vsem morebiti še tako le- Proga južne železnice in nova pim in zapeljivim besedam?	proga preko Jesenic sta popolno-
" Nimamo niumena, da bi danes ma zadostovali za ves tržaški že-obravnavali napake, ki jih dela gle- lezniški promet s svojim zaledje^ de tega vzhodni sveti kateremu do prve svetovne vojne, da ne go-načeljuje Sovjetska zveza. Mislimo vorimo o prometu po prvi vojni pa, da se prav nič ne motimo, če ki ni nikoli dosegel prometa iz le-ugotavljamo, da imajo demokraci- ta 1913
je v primerjavi s komunizmom Po drugi svetovni vojni sta bili vse izglede, da izvojujejo končno ti dve za Trst življenjski progi zmago v svojo korist. Toda to ve- skoro popolnoma izločeni iz trža Ija pod enim pogojem:	da bodo ških prometnih zvez in skoro ves | občinskega sveta
iskrene in da bodo svoja izpovedo- promet Trsta s svojim zaledjem je varni gesla tudi dejansko uresniče- bil usmerjen preko Vidma in Tr-v-ale. Nič ni namreč hujšega, nič biža. Enotirna, preobremenjena m ne deluje po svojem vplivu bolj strma proga Trst - Videm - Trbiž uničujoče kakor razočaranje! Tega ne zadostuje zahtevam tržaškega vodilni demokratični državniki, a prometa, zlasti odkar je leta 1949 tudi njihovi podrejeni izvrševalci tržaški promet * svojim zaledjem ne bi smeli nikdar pozabiti! Lelo prekoračil promet iz leta 1913 Vkljub vsej tako enostavni ja- |ko je bi! Trst se avstrijski. Leta
Po nov-i karavanski in turski progi je bila skrajšana razdalja s
Prago za 110 km, z Draždani I mejah. Zato se potniki izogibajo za 86 km jn z Monakovim za 174 jugoslovanskega ozemlja in potu-nam-i | jtm, tako da je bila razdalja Trst -1 jejo raje preko Italije. Druga ovira je zahteva po posebnem vizumu za prehod (tranzit) preko Ju-
goslavije. Pred vojno tega ni bilo. Kdor je potoval n. pr. iz Trsta na Dunaj, je izročil na Rakeku ali v Podhrdu kontrolnemu organu svoj potni list in dobil ga je v Mariboru odnosno na Jesenicah nazaj, ne da bi bil potreboval tranzitni vizum. Med Italijo in Avstrijo ter nekaterimi drugimi državami je sploh odpravljen vizum na potnih listih, zato vsi potniki iz tujih držav raje potujejo preko Italije v Trst kot preko Jugoslavije.
Sedem let po končani vojni bi bil čas, pa naj le vlada v kaki državi komunistični režim, da država, preko katere tečejo mednarodne železniške zveze, olajša do skrajnih mej kontrolo nad tranzitnimi potniki, .ter da jim zajamči nemoten pehod preko svojega o-zemlja, in to v prvi vrsti v interesu svojega ugleda in v interesu svojih železnic in potem tudi v interesu Svobodnega tržaškega ozemlja.
22. septembra sta bili, v Moskvi izročeni dve enaki spomenici Združenega kraljestva in Združenih držav kot odgovor na protesi sovjetske vlade proti novim dogovorom o upravljanju cone A Svobodnega tržaškega ozemlja, sklenjenim med vladama Združenega kraljestva in Združenih držav ter italijansko vlado v letošnjem maju. Britanska spomenica se glasi:
» Britansko veleposlaništvo ima čast odgovoriti na spomenico sovjetskega ministrstva za zunanje zadeve z dne 24. junija 1952 v vprašanju Svobodnega tržaškega ozemlja kot sledi:
»Britanska vlada odločno zavrača trditve omenjene spomenice, da bi memorandum o sporazumu z dne 9. maja med vladama Združenega kraljestva in Združenih dr-> žav ter italijansko vlado, ki zadeva upravne določbe v coni A Svobodnega tržaškega ozemlja, ka-korfc koli nasprotoval mirovni pogodbi z Italijo.
Britanska vlada tudi zavrača obtožbo, da bi vladi Združenega kra-
IZDAJSTVO STO-ja!
Besednjakova SKSZ ni proti kondominiju !
V ponedeljek smo že spet imeli zelo zanimivo sejo nabrežinskega
Ni seje nabrežinskega obč. sveta, ki ne bi jasno pokazala, kako daleč so zašli novi voditelji SKSZ pri svojem sodelovanju s titov-stvom.
Na dnevnem redu je bila diskusija o resolucijah glede STO-ja, ki so jih predložile tri politične skupine v občinskem svetu: SDZ, ko
loaičnosti teh resnic pa 1913 je znašal promet tržaške luke, pme, v ooc.m41!em	lto'
snost !n	L	‘	-Us	44«	790	hnnr	Z	ni	k,,„	^	miniormisti	-;n	titovci.	Uvodoma-je
teh spoznanj še niso dokopali, ali pa jih poznajo, a se namenoma po njih ne ravnajo.
Samo par dejstev.
Sedem let po porazu fašizma v Trstu Slovencem še vedno ni po-vrnjenta škoda, ki so jo utrpeli pod propadlim diktatorskim režimom. Ista vojaška uprava, ki je
'že ob površnem pogledu na našo13,449.729 ton; ta višina ni bila od najbližjo okolico lahko ugotovimo, leta 1919 do 1. 1945 nikoli doseže-kako presenetljivo veliko mora bi- na. Odkar je Trst postal sestavni ti še vedno število tistih, ki se do del Svobodnega tržaškega ozemlja,]
'■ je njegov promet bil v stalnem na raščanju in je dosegel leta 1949 višino 3,482.490 ton ter s tem pre koračil ne samo promet za časa italijanskega gospostva, ampak tudi promet leta 1913.
V interesu Trsta in njegovega prometa s Srednjo Evropo je, da se obe progi, južna železnica in znala povrniti to škodo Zidom, se I karavanska proga preko Jesenic izgovarja, da za Slovence ni pri- zopet vključita v aktivno omrežje stojna!	sPaja	Trst	z	njegovim	zaledjem.
Kadar zahtevajo Slovenci v Tr- Kje so 'vzroki, da se je usmeril stu odpravo vsaj tistih zakonskimi promet, zlasti osebni promet Trsta predpisov fašističnega izvora, ki s Srednjo Evropo (Dunajem, Mo7 so v očitnem nasprotju s priznani- nakovim, Prago in Budimpešto)
mi človečanskirdi pravicami k a- I preko nezadostne enotirne proge 1 stu pa omenjamo, da je resolucija kor je odprava prepovedi uporabe Videm - Trbiž? Med vojno, je bila jtitovcev zahtevala »uresničitev S slovenskega jezika na sodiščih, za- proga Trst - Jesenice pretrgana, a- T.O.-ja v okviru mirovne pogodbe« konska ustalitev in ureditev slo- h; že zdav-na je bila vzpostavljena, a takoj je bilo dodano, da to ures-venskih šol, se ista vojaška uprauu Zakaj se Trstu odtegujeta ravno ničUev morajo podkrepiti znana spet izgovarja na svojo začasnos , zanj jn ?g njegov promet zgrajeni »učinkovita jamstva«. V besedilu kakor da bi bila ta začasnost za o- jn namenjeni progi južne in kara-sten in primeren izgovor tudi za to vanske železnice? tako rekoč trajno in vztrajno ga-1
Problem je za Trst življenjskega pomena in treba ga je načeti.
Naravno je. da Italija vleče trža-
župan Terčon omenil, da je želel, da bi zastopniki teh političnih skupin sestavili enotno resolucijo, ki naj bi izražala željo občinskega sveta po brezkompromisni ohranitvi STO-ja. V to svrho je sklical sejo političnih zastopnikov. Vabilu so se odzvali predstavniki SDZ in komi n formistov. Titovcev (ali filo-titovcev) ni bilo od nikoder! Zato — je nadaljeval župan — ti dve skupini, ki sta se udeležili seje, sta sestavili enotno resolucijo, ki je. bila sprejemljiva za ene in druge. Tako je bila diskusija omejena na dve resoluciji: večinsko (SDZ - ko-niiraformisti) in manjšinsko (ostanki LSS). Resolucijo večine (ki je bila sprejeta) objavljamo v celoti na drugem mestu lista. Na tem me-
»jegovega pieti-iano uoiscjo go v o-
l ci, A.I	Iaj.	Huilčiočti iičt v a-a.iju,
Ul ,^‘sJ	V UiSJVU^lJi. Ud jjAJiilliA
.UUll<_iVC, jC i. UpUU J-iCiVtUil iiCjO,
JU	V itii	lU.	liUHUtUi.!.
ju	i.auKiu.tVi	nauaijc vcu
£>voj& izvajanja do xunca u/cz *.a-
Ai Jilu iVVjii OlIltfj.ll V fc.
udL v^oijo je na&i-opu zuM.opniiC xitrScctiijatt.ovt:	lun ajcsa
uiciii ujiiiuva loSOAučija samo za-aiitwo po uresničitvi STO-ja, kot K}.-l>jWUyjdfeVii iuviram iuv«e .uis-u: siOvensjte skupnosti. Tudi Legisa zauieva »ucmitovita jamstva«, a ne pove, KaKsna naj m Dila ta »jamstva«. Ogiba se besede »kondominij« na vse mogoče načine. Na dolgo tolmači, kako je za SKSZ samo važna slovenska skupnost in pro-giam Liste siovensKe skupnosti, svetniku Floridanu je vsega tega nejasnega govoričenja dosti in zakriči proti Legiši: »Povej, če si za ■Kondominij ali ne!« Legiša odgovori: »SKSiZ se ne more točno o-predeliti o raznih predlogih, ki so v zadnjem času padli glede STO-
Sovjeti na Koreji
ženje demokratičnih načel!
Petindvajset odstotkov prebivalstva anglo-ameriške- cone je še vedno brez najmanjšega zastopstva pri glavnih uradih, ki upravljajo z našim področjem. Pač pa je isti zahodni svet, ki je odgovoren za delo
te vojaške uprave, ne glede na Poveljstvo VIII. ameriške arma njeno začasnost, izročil funkcionar- de na Koreji in britansko zunanje jem neke sosednje države večino ministrstvo sta objavili, da obsto-uprave na tem področju!	je utemeljeni razlogi za domnevo,
Pa nikar ne mislite, da je samo da deluje na Koreji okrog deset do pri nas tako. Tudi koroški Sloven- dvanajst tisoč sovjetskih vojakov, ci so že nekajkrat dobili odgovor
avstrijskih oblastev, ki so sporoči- Gre v »lavnem za strokovnjake la, da slovenskih zahtev ne morejo ki niso vključeni v nobeno organi-vzeti v pretres, ker ni primernega zirano vojaško edinico, ampak so-urada, ki bi lahko reševal manj- delujejo s severno - korejskimi in šinske zadeve! Zanimivo je, da se kitajskimi oboroženimi silami kot to dogaja na področju, ki Je Prau upravni, topniški in letalski stro-tako pod upravo ene izmed zahod- knvnjaki
n ih velesil!	I	.	.
To je samo par primerov politi- Čeprav so ze dalj časa krožile ke zaradi katere bi moral zardeti I vesti o neposredni sovjetski ude- ka3 pravi Pastore.
’	.	I . ... .	.....	...	/-1	o	11\n\rt\ \vcnJ 111 irvn n
sta se razlikovali obe resoluciji le v tem, da je resolucija večine obsojala izrecno vsak kondominij in plebiscit, medtem ko je resolucija titovcev et Co. o tem molčala ko grob.
A smeh se je začel, ko so pričeli utemeljevati svoje stališče trije »veliki« vodje opozicije (Colja dr. Skerk - Legiša). Pričel je Colja. Tik pred sejo je dobil iz Trsta pet drobno tipkanih strani dolg govor. Očividno ga ni pred sejo niti enkiat prebral, tako da je naredi! dvakrat zelo mučen vtis:	prvič
ker ni znal brati, drugič pa, ker je bil govor pisan tako obupno dol gočasno, da je bilo vse skupaj le mlatenje prazne slame. Ko je končal napadati župana Terčona zaradi njegovega »izdajstva«, se je spravil na kominformiste in z njimi začel od kraja. Smo spet imeli priliko slišati, kaj je rekel Pajetta, Longo, Togliatti, kaj piše Unita in Slišali smo Vi-
vsnk pravi demokrat in svobodnjak, ki nosi za to le trohico odgo-
| ležbi pri .razpletu korejskih vojnih dalijevo »soluzione migliore« in še
dosti drugih zanimivih-izjav, ki so
dogodkov, je objava
britanskega in
vornost i. Nekoč bodo ti pri meri slu- zunanjega ministrstva in poveljstva VIII. ameriške armade na Ko-I reji napravila velik vtis v svetu.
Pa naj Sovjeti še govore o go-
žili zgodovinarjem kot dokumenti kratkovidnosti, ki je vladala v gotovih krogih demokratičnega sveta. Skrajni čas je torej, da se demokratični svobodoljubni tabor za-1 lobčku miru vi, kako mu tako izigravanje in gaženje izpovedanih načel škodi in kako s tem. dejansko ruši uspehe
svoje ideje in propagande. To ob-1 Podkomisija Združenih narodov
Za zaSCitc manjšin
še vedno zanimive, ker kažejo dvoličnost kominformistov, a žalibog ne dokazujejo doslednosti titovcev! Najzanimivejša Coljeva izjava je padla ob koncu govora, ko je jasno in nedvoumno izjavil, da so oni predlagali resolucijo, ki zahteva »učinkovite jamstva«, ker smatrajo, da brez njih ni mogoče doseči uresničitve STO-ja. On je tu dokončno povedal, da oni smatrajo
čutimo posebno mi, ki se na mejit preprečitev diskriminacij manj- j "I	za bodočnost
zaiužniene jugovzhodne Evrope bo- ,.	.	...	<=»	najDoljSe »Jamstvo« za
riZ L svetle ideale demokracije. Sln 'n z« njUiovo	STO-ja prav »kondominij«, ki ga
Ce je pri odgovornih krogih kaj st!*nku' ^ Je bl1 v New y°rku' je maršal Tito ponovno predlagal nwma in iskrenosti, potem bi sprejela dodatne ukrepe, s kateri- v Dolenjskih Toplicah. moral biti naš svarilen glas bol} mi bodo Združeni narodi lahko po- Me(J Cojjevim gOVOrom je prišlo upoštevan kot glas tistih, ki išče- vsod odpravili predsodke proti incidenta, pri katerem je sv6t-jo v našem tlačenju le svojo se- manjšinam in plemenski ter na-lnj^ Marizza zahteval od župana, bično korist.	*	*	*	|	rodnostni diskriminaciji.	naj odvzame Colji besedo zaradi
ja, ker jih točno ne poznamo!«
Dr. Skerk potrdi v imenu neodvisnih (v nabrežinski obč. dvorani sedita kar dve tretjini vsq skupine!), da so oni vedno bili za STO, in izjavlja, da bo glasoval za ■resolucijo manjšine, ker vsebuje prvo točko programa LSS.
Vstane nato svetovalec Floridan, ki odgovori manjšini tudi kot član SDZ.
Najprej odiočno zavrne očitek, da je SDZ izdala Listo slovenske skupnosti. Omeni, da je SDZ pristopila k »pokopani« Lis-ti slovenske skupnosti samo zato, ker je hotela slediti »klicu Bazovice«, in ker je v tistem trenutku komunistična vlada v Jugoslaviji po tolikem kolebanju vendarle sprejela stališče, ki ga je zavzela SDZ že od svoje ustanovitve: brezkompromisna uresničitev STO-ja točno po določilih mirovne pogodbe, brez kakršne koli spremembe. SDZ se je zato čutila vezano na tako imenovano »skupnost«, dokler je Titov; režim vsaj navidezno zahteval u-resničitev STO-ja v skladu z mirovno pogodbo. Takoj po volitvah ■ -je nadaljeval svet. Floridan — pa je režim v Jugoslaviji menjal ponovno svoje stališče. Tako smo imeli priliko videti, kako je Tito, potem ko je' leta 1946' prodajal Trst Italiji preko Togliattija, potem ko se je zavzemal 1. 1950 za etnično črto, potem ko je 1. 1952 (očitno le v ■volilne svrhe na Tržaškem!) branil besedilo mirovne pogodbe, spet menjal politiko po vetru in zahteval kondominij nad STO-jem. »Mi smo proti kondominiju — pravi svet. Floridan — ker pomeni kondominij predajo Trsita Italiji. Vsak namreč ve, da laškega guvernerja ,ne bo nihče več spravil iz Trsta!«
»Zato — je dejal dalje svčtnik Floridan — nismo mi, ki smo izdali »skupnost«. Le makiavelistična politika jugoslovanske in tržaške kompartije, kj je v par mesecih dvakrat menjala stališče glede S. T.O.-je, nas je prisilila, da se oddaljimo od druščine, ki noče več braniti STO in besedilo mirovne pogodbe, ampak je za to, da pride
Italija s kondominijem v Trst.«
»Ce vi drugi — in jpokaže na ■tovce et Co. — hočete menjati vsak dan svoje stališče, ni .rečeno, da vam moramo pri tem slediti. Mi smo vedno vztrajali na brezkompromisni uresničitvi mirovne pogodbe: to hočemo mi še danes ;n to hoče ves naš slovenski narod na STO-ju.«
Dr. Skerk in Legiša nimata poguma odgovoriti in sedita brez besede.
Resolucije gredo nato na glasovanje:	resolucija večine dobi 11
glasov, resolucija manjšine pa 9
Radi bi vprašali voditelje Besed njakove SKSZ, kako razlagajo dejstvo, da ena in ista resolucija istim sporazumno sprejetim besedilom, lahko pomeni v očeh pravovernih titovcev kondominij, v o-čeh sopotniških »krščansko-social cev« pa . . . uveljavljanje mirovne pogodbe?
Ce bi -res Besednjakova SKSZ bila za popolno uveljavljanje mirovne pogodbe, zakaj ni volil njen zastopnik resolucije, ki se ne sklicuje na nikaka .»učinkovita jam stva«? Izgovor, cja bo D. Legiša
ljestva in Združenih držav skušali utrditi vojaško okupacijsko vlado Svooodnega tržaškega ozemlja za •nedoločeno dolgo dobo z namenom, da ohranita anglo-ameriško vojaško in pomorsko ojporišče, ki je oilo nezakonito ustanovljeno v Trstu.
Britanska vlada znova potrjuje1 izjavo, izrečeno že v spomenici z ane 16. junija 1950, da niti Združeno kraljestva niti Združene države niso nikdar imele v Trstu pomorskega oporišča ali sploh .kaldh jpemorških naprav. To, da Združeno kraljestvo in Združene države nadalje upravljajo dei Tržaškega ozemlja in da tam v pomoč pri tej upravi vzdržujejo male vojaške kontingente, ki v celoti ne presegajo števila deset tisoč, kot je določeno v mirovni pogodbi z Italijo, je v smislu obveznosti, ki jih je prevzelo Združeno kraljestvo z Združenimi državami po členih 1 in 5 (A) priloge 7 te pogodbe.
V odgovor na obtožbe ministrstva, ki jih vsebuje -tudi njegova spomenica z dne 17. novembra 1951, češ da sta vladi Združenega kraljestva in Združenih držav krivi zavlačevanja uveljavitve mirovne pogodbe z Italijo glede Trsta, mora britanska vlada poudariti, da je zato. da ni bilo mogoče izvršiti odnosne pogodbe, odgovorna predvsem sovjetska vlada, katere vedenje je po sklepu pogodbe prvo o-nemogočilo izvajati določila, ki jih ta vsebuje.«
Podobno noto so izročile Kremlju tudi Združene države.
volil za titovsko resolucijo, ker vsebuje prvo točko programa Liste slovenske skupnosti, je tako jalov da že .njegova javnost Tazkrinka zadrego in obenem pokornost do titovcev, v kateri živi današnja SKSZ. Ko je bil sestavljen program LSS, ni Tito (in tudi tržaška OF ne!) sanjal o kondominiju in, »učinkovita jamstva« so takrat pomenila vse drugo kot pa predajo Trsta Italiji! To dr. Besednjak prav dobro ve, saj je — če se ne motimo — prav on sestavljal program LSS! Zato, gospodje, jpovejte odkrito, da ste za kondominij, ker so taka navodila, in ne skušajte, metati ljudem prah' v oči z zatrjevanjem. da ste za STO, ko volite resolucijo, ki po besedah njenega predlagatelja zahteva kondominij, to je Italijo v Trst.
O stališču neodvisnih ne bomo govorili, ker je itak logično. To stališče je pa — v nasprotju s stališčem današnje SKSZ — vsaj dosledno z linijo, ki so ji vedno sledili trije gospodje »neodvisni« od, leta 1945 dalje. So ostali to, kar so vedno bili!
Občinski svet je po zaključku debate o -resolucijah pooblastil odbor, naj ukrene vse potrebno, da se da pomoč tistim kmetom, ki so utrpeli letos veliko škodo zaradi gosenic, suše, toče itd. Zupan je omenil k temu, da se je že dosti naredilo in da bo še pospešil vse potrebne korake za nakazilo te pomoči.
Nato sprejme občinski svet predlog odbora o nakupu zemljišča za športno igrišče. Teren bodo kupili za vsoto 1,150.000 lir. Poleg tega bo občina dala na razpolago 'župniji, ki je lastnica terena, še 550.000 lir za razna popravila. Zemljišče meri 5.000 kv. met-rov.
Razni svetovalci vprašajo, kako bo urejeno uporabljanje, športnega, igrišča. Odbornik Visintin odgovori, da bodo športna društva plačevala najemnino, ki pa bo nižja za
Tržaški mestni svet
Na sejah 26. in 30. septembra so še vedno razpravljali o tako imenovanih nujnih sklepih obč. odbora, predloženih v odobritev mestnemu svetu.
Med drugim so sklenili tudi povišanje občinskih taks .na kišle vo7 de in praške ter na gorivo sploh (drva, premog, bencin, plin in e-lektriko). Proti zvišanju taks so nastopili -svetniki manjšine.
Dr. Agneletto je naglasil,* da sq res občinske finance slabe, da pa je življenje v Trstu že tako drago, da prebivalstvo ne more prenašati več novih bremen prav pri stvareh, ii so za življenje neobhodne, Ves občinski davčni sistem naj se spremeni — je poudaril dr. Agneletto — ter obdavči one panoge \r\ one sloje, ki višje davke lahko prenašajo, ne pa revnega prebivalstva. Vkljub temu, da so glasovali proti komunisti, misini in stranke za neodvisnost, je večina izglasovala odobritev sklepov odbora.
Svčtnik dr. Agneletto je na seji od 26. septembra interpeliral župana zaradi ribolova v Miramaru in predlagal, naj občina posreduje pri poveljniku miramarskega gradu v korist kontoveljskih ribičev, ki ne smejo loviti v vodah okoli parka in gradu, ampak šele 50 m od obale. Prav tako je dr. Agneletto zahteval, naj ACEGAT vendar izpolni obljubo in postavi nekaj svetilk od grljanskega pristanišča (portiča) do miramarske železniške postaje. Dr. Agneletto je tudi predočil odboru, da se dela v pristanišču v Barkovljah Vlečejo že skoro dve leti in da naj občina posreduje, da se ta dela -končajo y korist prometa in BarkovljanoV.
Zupan je obljubil, da bo občina posiredovala za kontoveljske ribi-, če in tudi glede del v barkovljan-skem pristanišču.
Sovjzti Bsstrija in Trst
29. septembra je bil dan, katerega so tri zahodne velesile predlagale za sestanek štirih namestnikov zunanjih ministrov, ki naj bi na Dunaju razpravljali o sklenitvi mirovne pogodbe z Avstrijo.
27. septembra pa je Sovjetska zveza izročila zastopnikom treh zahodnih velesil v Moskvi posebno noto o Avstriji, s katero zavrača vse zahodne predloge o podpisu tako imenovane »skrajšane« avstrijske mirovne pogodbe, čeprav so tri zahodne vlade vanjo vstavile vse sovjetske spreminjevalne predloge glede denacifikacije, demokratizacije javnega življenja in o-borožitve.
Na koncu pogreva sovjetska nota še tržaško vprašanje, katerega namenoma 'jjovezuje z avstrijskim,
da bi zavlekla konec vojaške za-domačine kot za druge enajstorice.'sedbe Avstrije po štirih velesilah.
DEMOKRACIJA
-M-	I
V -US T. I' z G O RIS K EGA
w
Za vrnitev Cervinjana pod Gorico
Pokrajinski tajnik demokrščan-ske stranke, ing. Gelserino Grazia-to, ie v nedeljo 28. septembra priobčil v Giornale di Trieste daljši članek, v katerem poudarja potrebo o vrnitvi červinjanskega okraja pod goriš ko pokrajino, kamor je vedno spadala, dokler je fašizem ni odtrgal od nje in priključil k videmski.
Ing. Graziato pravi, da bi z vrnitvijo červinjanskega okraja mnogo pripomogli h gospodarski oživitvi naše dežele. Medtem ko so prebivalci červinjanskega okraja, pa tudi trgovci in industrijci voljni vrniti se pod Gorico, saj jih na Gorico vežejo stari spomini, trdi ing. Graziato, da se temu upirajo komunistični žup&ni, ki upravljajo večino občinskega okraja. Zato jih poziva, naj se ne ozirajo na ukaze in navodila, ki jim prihajajo iz Vidma, ter naj raje zahtevajo od vlade zakonski ukrep za vrnitev pod Gorico, kot to predpisuje u-stava.
Poziv i*ng. Graziata, ki govori v imenu svoje pokrajinske demokr-ščanske stranke, je nedvomno u-pravičen. Se bolj upravičeni pa so razlogi, ki jih v svojem članku izvaja, saj je vendar samo po sebi razumljivo, da goriška pokrajina ne more živeti in obstojati v teh razmerah s samo 130 tisoč prebivalci, medtem ko jih videmska ima za poln milijon.
Pri tem pripominjamo, da je vodstvo Slovenske demokratske zveze v Italiji uvidelo to potrebo že spomladi 1947, ko je 21. maja tistega leta naslovila na rimsko vlado in konstituanto svojo spomenico z zahtevo po avtonomiji in po vrnitvi červinjanskega okraja pod Gorico, Tedaj pa so nas vsi nekomunistični italijanski listi pošteno ozmerjali z »avstrijakanti«, češ da zahtevamo vrnitev Cervinjana in s tem obnovitev Goriške, kot je bila ž^ za časa Avstrije!
Ing. Granatu in demokrščanom ter sploh vsem odgovornim krogom na Goriškem odgovarjamo, da je treba vedno poslušati glas vseh krogov, če hočemo nekaj doseči in s tem odpraviti veliko gospodarsko in politično krizo, ki uničuje našo deželo.
Predvsem se morajo demokršča-ni, kot danes največja stranka na Goriškem, zavedati, da se je treba sprijazniti z dejstvom, da tu živimo tudi Slovenci kot avtohtono prebivalstvo, ki nas je vlada dolžna
zaščititi po določilih raznih pogodb in dogovorov, predvsem pa po določilih lastne republiške ustave.
Odpraviti je treba vsa nesoglasja in dati vsakomur pravico, da se izživlja politično, kulturno in gospodarsko! Pa bo Goriška živela!
Rominfopmovsbi pozdrav visohošolcem
Za obisk v Gorici, ki so ga 13. in 14. septembra morali napraviti italijanski visokošolci z napihnjenim nacionalističnim programom in ki se je popolnoma izjalovil, so pripravili svoj prilični lepak tudi kominformisti. Lepaka policija ni dovolili objaviti, ker je vseboval trdi-tevč'da sta Titovina in Italija vojaško1 povezani. Toda kominformisti sb> se pritožili na sodišče, ki je dovfeljenje izdalo. Tako se je ta lepak pojavil na zidovih nekaj dni po 14. septembru.
Pavhi zb zemljišča hi ležijo v Sloveniji
Te dni je posebno zastopstvo go-riških lastnikov zemljišč, ki ležijo onstran meje, uspešno končalo pogajanja z oblastmi iz Solkana za odmero davkov.
Davka bodo dvolastniki plačevali za 25 odst. manj kot jugoslovanski državljani in bodo imeli pra-| vico do pritožbe zaradi morebitne previsoke odmere.
To pritožbo bodo morali nasloviti na Okrajni odbor v Solkanu in jo kolkovati z 90-dinarsko znamko.
Služba za Slovsnce pri finančnih stražnikih
Glavno poveljstvo finančnih straž nudi službo določenemu številu mladeničev z goriške dežele, ki dobro poznajo slovenski ®li hrvat-ski jezik. Stari morajo biti od 18 do 28 let in imeti spričevalo vsaj V. razreda ljudske šole. Prednost imajo tisti, ki imajo spričevalo kake šole, višje od V. razreda osnovne šole.
Kolikor smo mogli izvedeti, bodo mladeniči (za zdaj jih bodo sprejeli v službo 15) vršili službo tolmačev pri finančnih stražnicah.
S tem je posredno potrjena tudi veljavnost šol s slovenskim učnim jezikom na Goriškem. Hkrati pa
.tudi potreba po njihovem obstoju in nujnost, da se slovenski starši. zavedajo, kam morajo dati svoje otroke v šolo. Saj se na slovenski!) šolah poučujeta oba jezika: slovenski in italijanski!
Prošnjo za sprejem v službo pri finančni straži je trebe' vložiti do 20. oktobra na: »Comando del Cir-colo della Guairdia di Finanza« v Gorici, ulica Diaz št. 7. Gotovo je, da morajo prizadeti predložiti V, prošnji tudi šolsko spričevalo in državljanski list. Sicer pa naj se za pojasnila in navodila vsakdo o-brne neposredno na gori navedeno poveljstvo v Gorici.	u;
Slovenske otroke in dijake v slovenske šole
Spet pozivamo slovenske starše, naj svoje otroke vpišejo le v slovenske šole, saj se na teh šolah poučuje tudi italijanščina z istim programom kot v italijanskih!
Vemo, da se nekateri omahljivci izgovarjajo na vse mogoče načine, z namenom, da- o-pravičijo svojo odtujitev od slovenskih šol. Tem bomo v bodočnosti imenoma dokazali, da so njihovi izgovori neupravičeni, razne obljube pa prazna slama.
Občinska seja v Doberdobu
V nedeljo 21. septembra je bila pod predsedstvom župana g. Miro-ta Ferletiča seja občinskega sveta v Doberdobu, na kateri so sklenili, da mora nuditi vsaka družina po enega delavca za en dan v tekočem, le.tu in za en dan v prihodnjem letu, in sicer za popravljanje občinskih poti. V tozadevno komisijo je svet izvolil gg. Brunota Pahorja iz Jamelj, Evgena Ferfoljo in Stefana Ferletiča iz Doberdoba ter Ivana Lavrenčiča iz Poljan.
Takse na pse je občinski svet določil po sledeči lestvi: 6.000 lir za luksuzne, 2.000 za lovske in 600 za hišne čuvarje. Takso na stroje za kavo je občinski svet povišal.
Vsak trgovec, ki pride v občino in zasede kaj občinskega prostora za prodajo svojega blaga, bo moral odslej plačati določeno takso.
■Na >tej seji je občinski svet sklenil tudi povišek plače g. župniku Kretiču, in sicer za polovico več, ko.t jo je prejemal do zdaj!
To so doživeli romarji na Staro goro
Ko so letošnji goriški slovenski romarji bili na Stari gori pri Čedadu, so želeli slovensko pridigo in petje. Pater, ki je maševal, je sicer obljubil, da bo zelo kratek z italijansko pridigo. Namesto tega pa je pridigo v italijanščini neskončno zavlekel in končno začel še peti na ves glas v italijanščini, tako da je preprečil možnost slovenskega petja.
Tudi cerkev in vera jim torej služi za zapostavljanje jezika slovenskih vernikov!
Natečaj za strojniha
.Ravnateljstvo državnih železnic sporoča, da je odprt natečaj za ti' soč mest strojnika-pomočnika na državnih železnicah. Kdor se hoče natečaja udeležiti, mora predložiti najkasneje do 27. oktobra tozadevno prošnjo na kolkovanem papirju za 32 lir. Vsa podrobna obvestila in navodila dajejo Državne železnice. Prošnjo je treba nasloviti na Ravnateljstvo državnih železnic v Benetke.
Birma v Štandrežu
V nedeljo 28. septembra je gori-ški nadškof, mons. Ambrosi, birmo-val v Standrežu kakih 15 dečkov in deklic. Za priliko je maševal mons. Novak, ki je tudi držal priložnostno pridigo. Povedal je, da bo prihodnjo nedeljo že lahko maševal naš župnik, g. Stanič, ker je že skoro popolnoma ozdravel od, bolezni, ki ga je prisilila v posteljo za mesec dni.
Zimski urnik trgovin
S 1. oktobrom je stopil v veljavo zimski uraik trgovin in prodajaln. Po tem novem urniku bodo pekarne obratovale od 5.30 do 12. ■in od 16. do 18.; mlekarne od 7. do 12. in od 16. do 18.30: prodajalne jestvin pa od 8. do 12.30 in od 15. do 18.30 ure.
Dažne zakonske odločbe
Do 6, oktobra prijavite premoženja in terjatve v Jugoslaviji
Opozarjamo javnost na važno določilo člena 6 zakona od 31. jufija 1952, štev. 1131, ki ga je »Gazzetta lUfficiale« objavila 6. septembra t, k in. po katerem zapade 6.' oktobra rok. za prijavo premičnega in nepremičnega • premoženja italijanskih državljanov ležečega v Jugoslaviji, da na ta način prejmejo lastniki plačilo v smislu dogovora med italijo in Jugoslavijo od leta 1949. Prijavijo se lahko tudi vse vrste terjatev in pravic, ki jih kdo ima napram Jugoslaviji ali jugoslovanskim državijanonr, odrlBSho javnim ustanovam.
Prijava in listine so kolka m taki proste.
Prijaye morajo biti 6. oktobra 1.1. že v Rimu na naslovu: »Mini-stero del Tesoro - Z R F E - Roma«.
Ta zakon od 31.7. 1952, štev. 1131 določa tudi izplačevanje predujmov na račun omenjenih premoženj, terjatev in pravic.
Kdo ima Se pravico do prošnje za vojno pokojnino
Zakon od 23. marca 1952, štev. 207, je .raztegnil določila zakona o, vojnih pokojninah tudi na italijanske državljane, ki so v obmejnih krajih aii na ozemlju zdaj priključenem k drugi državi iz političnih ozirov bili ranjeni ali kakor koli telesno poškodovani od slovanskih elementov.
Sem spadajo tudi primeri smrti, ugrabitve in sploh vse poškodbe, ki so jih povzročile jugoslovanske ■sile, posamezne in skupne, tudi proti italijanskim državljanom slovenskega porekla, v teku zadnje vojne in po vojni.
Pravico do pokojnine imajo torej vsi, ki so bili poškodovani iz političnih razlogov, tudi po civilnih osebah ali skupinah!
Rok za prošnjo ni še potekel!
Zakon za pomoč beguncem
Vse begunce iz bivšega italijanskega ozemlja, ki je bilo priključeno k Jugoslaviji ali kaki drugi državi, opozarjamo na določila, zakona od 4. 3. 1952, štev. 137, ki nudijo vsem beguncem pravico do denarne podpore in druge ugodnosti. Tako imajo begunci pravico do vpisa v imenik brezposelnih pri pokrajinskih uradih za delo, v kolikor njihove brezposelnost ni pro-
SOCIALNO SKRBSTVO V JUGOSLAVIJI
V današnji Jugoslaviji delijo varovance socialnega skrbstva v dve skupini: v prvi so ljudje, katere je država sama vzela v svojo skrb s posebnimi zakonskimi predpisi, v drugi ,pa ljudje, ki še niso zavarovani s posebnimi zakoni, so pa deležni splošnega in ne posebnega skrbstva, to je vse socialno ogrožene osebe, ki imajo pravico do varstva in pomoči po posebnih zakon, skih predpisih. *
V prvi vrsti so ljudje, do katerih ima država posebne obveznosti zaradi njihovih zaslug in žrtev za skupnost, kot vojaški invalidi, invalidi Milice, invalidni in bolni delavci, stari, onemogli, osebne žrtve fašizma in podobno. Splošnega skrbstva so pa deležni delane-zmožni in nepreskrbljeni otroci, ki so jim starši umrli naravne smrti ali pa v vojni v sovražnih formacijah, otroci pobeglih staršev, ci-j vilni invalidi, stari in onemogli.
Predvideni fondi za potrebe socialnega skrbstva v Sloveniji znašajo preko 14 milijard din za tekoče leto 1952. V Sloveniji je preko, 120.000 oseb, katerim je s posebnimi zakonskimi predpisi zagotovljena stalna socialna pomoč. Točno število ljudi, ki imajo vse potrebne pogoje za splošno socialno pomoč, še ni ugotovljeno in je zelo nestalno.
Pri razdeljevanju splošne socialne pomoči zahtevajo, naj bo pomoč dana v taki obliki, da ne bo žaljeno človeško dostojanstvo osebe, ki je vezana na to pomoč. Po možnosti naj ne bo ta pomoč v denarju, razen če to drugače ni mogoče. V tem primeru pa naj bo podpoca tolikšna, da bo zadostovala za vse osnovne človeške potrebe. (Iz Slovenskega poročevalca od IS. 9. 52.)
I Z SLOVENITE
NOVA MESTA IN OKRAJI SLOVENIJE
Po najnovejši upravni razdelitvi Slovenije, ki je po vojni že štirinajsta, ima ta republika zdaj 22 upravno-teritorialnih enot: 3 mesta in 19 okrajev s skupno površino 19.992 kv. km. Na tem ozemlju ie bilo po uradnem štetju iz leta 1948 1,392.186 ljudi.
Največja upravna enota je mesto Ljubljana, ki meri 204 kv. km; o-
stala mesta so Maribor in Celje, ki merita 78 oziroma 46 kv. km.
Poleg omenjenih treh mest imamo v Sloveniji še 19 okrajev, med njimi:	Ljubljana	- okolica, Celje -
okolica, Maribor - okolica, Postojna, Tolmin, Trbovlje, Ljutomer, Črnomelj, Šoštanj. Sežana, Gorica, Kočevje.
Vsi okraji so razdeljeni na 371 občin, od katerih je 44 mestnih in 327 vaških. Tako je zdaj Slovenija razdeljena na 374 upravnih enot namesto prejšnjih 1148 krajevnih ljudskih odborov.
Katastrskih občin je pa 2603, od katerih je največja Snežnik v postojnskem okraju.
Vse te upravne enote so jasno razvidne i,z novega zemljevida, ki je pred kratkim izšel v Ljubljani v merilu 1 : 300.000. (Iz Slov. poročevalca od 16. S. 52.)
POŽARI V SLOVENIJI
Od januarja do konca junija letos je bilo že nad 320 požarov, ki so povzročili na splošno ljudski, zadružni in zasebni imovini okrog 115 milijonov din škode. Posebno so bila prizadeta gospodarska in stanovanjska poslopja, ki jih je bilo uničenih preko 220. (Slov. poročevalec 16. 8. 1952.)
NOV NAČIN OBDAVČEVANJA KMETIJ
Gospodarske novosti Titovih gospodarstvenikov se v splošnem ni-, so obnesle, zato hitijo po prvi petletki polomov nazaj na stare predi vojee pozicije. Take se ni obnesel niti nov sistem davka za stare pred-slonel na vsako leto sproti določenem dohodku. Zato so se vrnili k staremu sistemu obdavčevanja po katastrskem čistem dohodku, »katerega naši kmetje dobro poznajo še iz predvojnih časov in ga pozdravljajo.«
Slov. poročevalec odkrito priznava 24. 8. 52, da so bili podatki davčnih komisij za ugotavljanje dohodkov pogosto zelo površni in, netočni, včasih pa tudi pristranski . . . , da je živel davčni obveznik glede odmere davkov stalno v negotovosti, padala mu je stimula?
cija za povečanje proizvodnje . .. Priznava tudi, da je bil »dosedsmji način obdavčevanja potom raznih, komisij, uslužbencev itd. zelo drag.«
KAJ JE PLANIRANJE?
V novem gospodarskem sistemu, ki so ga zadnje čase začeli uvajati v Titovi Jugoslaviji, ni več prostora za direktivno planiranje. V nasprotju s kar je bilo do nedavnega, ni več planiranje specifičnost socializma. »Narobe je res — trdi Slov. poročevalec 17. 8. 1952 — planiranje je specifičnost visoko razvitega tako imenovanega kapitalizma . ., Direktivno ■ planiranje ni nič drugega kot uporaba sile, ki jo ima država v rokah zato, da diktira gospodarstvu svojo voljo.«
REŠKO PR1STAN1SCE
Avstrija se je začela dobro zanimati za reško pristanišče tako z^ svoj uvoz kot izvoz. Tudi trgovci južnega dela Zah. Nemčije, zlasti Bavarci, so se začeli posluževati tega pristanišča za svojo prekomorsko trgovino. Jugoslavija skuša zato čimbolj modernizirati reško pristanišče, da bo lahko uspešno zadostilo vsem potrebam mednarodnega tranzita. Modernizacijo in opremo pristanišča finansirajo s pomočjo Mednarodne banke za obnovo.
NOV UČNI PREDMET
Z letošnjim šolskim letom se u-vaja v vseh razredih osnovnih in srednjih šol nov predmet »moralna vzgoja«. »V osnovnij} šolah se bo moralna vzgoja predavala enkrat ali dvakrat tedensko. Učenci naj dobijo pouk o osebni higieni, vcepi naj se jim poslušnost, resni-j coljubje, pravilno ponašanje v družini, otroci naj se nauče ljubezni do šole, do staršev, do domovine, privadijo naj se spoštovanja do starejših in tovarištva. V srednjih šolah se moralna vzgoja ne bo predavala kot učni predmet, marveč naj bi bila to ura razrednika . . . ki naj razpravlja z učenci o mo n rali.«
V četr.tem razredu gimnazije in v osmem razredu osemletke bo na-
mesto moralne vzgoje obvezen predmet »osnova državne in družbene ureditve FLRJ«. (Slov. poročevalec 29. 8. 52.)
To bo verjetno nekak nadomestek ukinjenega verouka in protiutež »nastankov nazadnjaškega gledanja na življenje, vpliva klera in vpliva reakcionarnih elementov, ki si prizadevajo vcepiti svoje nazadnjaško naziranje tudi šolski mladini.«
»RUDNIK« LEDU V TRNOVSKEM GOZDU
Na Malih Lazah v Trnovskem gozdu je svojevrstna vdolbina v tleh, ki je globoka nič manj kot 100 metrov. Se bolj svojevrsten je način, kako nastaja led v tej skoraj navpični vdolbini. Tu nastaja led šele na pomlad. Kadar se topi sneg, se voda odceja v jamo in sproti zmrzuje. Tako postopoma polni to brezdno.
Izvoz sadja in pripravljanje va-gonskih pošiljk zahteva hladilne naprave, led in še marsikaj, da se sadje tako hitro ne pokvari. »Rastlini« v Šempetru je bilo prav pomanjkanje takih naprav, zlasti ledu, v veliko težavo. Znašli so se in poskusili izkoriščati ledeni rudnik. Vanj so napeljali motorno žičnico, po kateri pošiljajo izkopani led na vrh. Sedaj »Rastlina« spelje vsak dan po 20 do 30 ton ledu za svoje potrebe in za druge odjemalce.
Ljudje, ki kopljejo led, so oblečeni kakor v najhujši zimi, ker ie v jami mraz in stalno piha v niei. močan veter, sam led pa ie zelo mrzel, saj ima -7 stopinj Celzija. Led traja od zime do zime. Topiti se začenja v poznem poletju. Zaloga »rudnika« ie zelo velika in bi se lahko izkoristila za marsikaj, zlasti v gostinskih podjetjih, da ne bi pili poleti gorkega piva ali vina.
SMRTNE OBSODBE V NOVEM MESTU Pred kratkim je bila na zatožni klopi pri okrožnem sodišču v No-, vem mestu skupina ljudi raznih stanov in poklicev, od duhovnikov do kmetov in delavcev, ki so bili
obtoženi zaradi njihovega zadržanja za časa zadnje vojne. Obsojenih je bilo 18 ljudi: 4 na smrt, o-stalih štirinajst pa na strogi zapor od 1 do 15 let.
Na smrt z ustrelitvijo so bili obsojeni: dekan Gnidovec iz Žužemberka, Franc Gnidovec - posestnik v Gor. Ajdovcu, Mirko Stupica -čevljar iz Žužemberka in Ignac, Trunkelj - kmet v Orlovkah.
Na 15 let strogega zapora so bili obsojeni: Ivo Simčič - strok, učitelj v Žužemberku, Jože Mišmaš - organist v Vidmu ob Krki In Jože Rutar - kmet iz Poljan.
Josip Podlipnik, župnik v Sela -Zumberku, je dobil 12 let strogega zapora, Vinko Sega, kaplan v Žužemberku, pa 5 let.
To je morda poslednji krvni davek, ki ga je Suha Krajina, najrevnejši kos slovenske zemlje, plačala Rankovičevemu režimu. Ta proces je najlepše dokazal, kaj veljajo Rankovičeve amnestije in kaj čaka tiste naivneže, ki se puste preslepiti od mastno plačanih titovskih agentov, ki ponujajo roko sprave in sodelovanja. Smrtne obsodbe za amnestirana dejanja pričajo, kako trdno stoji komunistična partija na vratu izmučenega naroda! Celo v Rusiji, ki je po Titovem mnenju najkrvoločnejša država na svetu, se taki procesi ne obnavljajo in je bila smrtna kazen odpravljena!
stovoljna. Seveda imajo begunci tudi pravico do delavske knjižice, ki jim jo morajo izdati pristojni1 uradi občine, kjer bivajo. Pravico do bivanja pa jim ne more in ne sme odreči nobena občina! V vsaki občini, kjer se begunci nastanijo, imajo po členu 28 omenjenega zakona pravico nadaljevati tisti, poklic, ki so ga že izvfševali v kraju, iz katerega prihajajo, in jim županstvo mora zato dati predpisano dovoljenje!
Vsi ti predpisi, veljajo ne glede na nasprotne predpise obstoječih zakonov pred tem novim, ki velja samo za begunce!
Ce bi kaka občina, ali urad za. delo zahtevala potrdilo o begunstvu, ga prizadeti še vedno lahko zaprosijo pri prefekturi. Določila zakona" od 4. 3. 1952, štev. 137, pa Veljajo ne glede na dejstvo, če je komu opcijska izjava že rešena aii ne!
Stavka in krivci brezposelnosti
V petek dopoldne je bila dve-urna protestna stavka Zaradi slabih gospodarskih razmer na Goriškem. Stavke Se je udeležilo delavstvo vseh podjetij in tudi občinski uradniki. Mestni avtobusi so počivali. V mestnem kinu »Moderno« je med drugimi govoril glavni tajnik Svobodnih sindikatov* dr. Cian, ki je podrobno analiziral gospo-; darsko stanje goriške dežele in zahteval energično intervencijo vlade pri rešitvi zapletenega vprašanja otvoritve .del za namakanje krmiinsko - gradiščanskega polja.
Tako dr. Cian kakor tudi neki drugi govornik sta poudarjala, da' je kriza na Goriškem nastala zaradi zaledja, ki je bilo priključeno k Jugoslavija.,. Ta trditev,, kj jte, popolnoma zgrešena, kar se. tiče, brezposelnosti, ima seveda namen odvrniti pozornost brezposelnih pd zgrešene politike 1 demokrščanov na Goriškem, ki so s pomočjo ostalih, italijanskih strank priklicali semkaj kakih deset tisoč istrskih izseljencev in jih -tu zaposlili ter tako povzročili velikanskp brezposelnost, ki je zdaj ne morejo rešiti.
Slovensko zaledje, ki je šlo k svoji matični domovini, je kVečje-. mu nekoliko rešilo krizo brezposelnosti, ker ie marsikateri slovenski delavec opustil zaposlitev v Italiji in raje ostal doma onstran meje. Izgubo slovenskega zaledja morejo občutiti le goriški trgovci in- občina, ker so prišli ob dobiček zaradi prestam-ka kupčij s Slovenci.
Današnji brezposelni na Goriškem pa niso hodili delat v slovensko zaledje goriškega mesta!
NOVA GORICA
V štirinadstropno upravno zgradbo v Novi Gorici se bodo v kratkem preselili Okrajni ljudski odbor, Ljudski odbor mestne občine Okrožno in okrajno sodišče. Okrožno tožilstvo. Okrožna arbitraža, Narodna banka, pošta, okrajni k<> mite in drugi odbori.
Vojne pokojnine
Do uradnega roka 31. 8. 1952 je bilo predloženih 1,458.514 prošenj za vojno pokojnino. Od tega števila so jih pregledali že preko milijon.
9ažno za kmetovalce
K tolmačenju zakona od 25. 7. 1952 šitev. 949 sporočamo, da je pomoč, ki jo vlada nudi kmetovalcem za nakup strojev, zgradbo naprav za namakanje zemljišč in za zidavo poslopij, v sledečem:
Kmetovalci lahko po Kmetijskem nadzorništvu, kamor naj predložijo navadno prošnjo, dosežejo posojilo, za katero bodo plačevali samo 3 odst. obresti. Posojilo pa bodo vrnili v petih letih, če jim je služilo za nakup strojev, v šestih letih v zadevi zidave naprav za namakanje zemljišč in v dvanajstih letih v primeru posojila za zidavo stavb.
Šola za čipkanje
Vpisovanje v šolo za čipkanje v Gorici, ulica Morelli štev. 39, se konča 15. oktobra. Deklice, ki se zanimajo za to lepo in koristno delo, naj se zglase pri vodstvu šole. Se pred začetkom letošnjega leta bo običajna razstava pomembnejših čipkarskih del.
Smrtna kosa
V Gorici je v torek 23. septembra umrl znani cvetličar g. Ivan Peta-rin, ki je imel trgovino na korzu Verdi.
Vsakovrstno pohištvo: SPALNICE, JEDILNICE, KU-'IINJE ITD. - PO NAROČILU IZVRŠI VSAKO DELO. - POROŠTVO ZA DOBER NAKUP. - TOVARNIŠKE CENE. - DELO SOLIDNO. - DOMAČA TVRDKA.
Tovarna pohištva
Tel. 32
KR IH I N
....	...	"	V
Smešna plat komuniznia
Pogled na mogočnega in dostojanstvenega človeka, kateremu spvi drsne in pade na tla, se zdi smešen vsem gledalcem pa naj bodo Culu-kafri, Eskimi ali Evropejci. Edina oseba, kateri se ne zdi smešen, je on sam. 'In čim bolj skuša ostati dostojanstven, tem bolj smešen je.,
Moderna politika, je postala zelo dostojanstvena, ali bolje moderni politiki so postali . zelo dostojanstveni. Stalnp nam poudarjajo, da bi morali o tej politični izjavi premišljevati, druga spet bi nas morala navdahniti s strahom,: skoraj nikoli pa se ne zgodi, da bi nam dejali, da bi se morali mnogim političnim izjavam pravzaprav smejati. Oglejmo si n. pr. veliko in dostojanstveno sovjetsko vlado. Opazujmo njen vzvišen napredek. Mahoma pa ji spodrsne in že leži na tleh osmešena prčd Vsemi.
To pa se ne dogaja samo sovjetski vladi. Komunistom 1» vsem ■ svetu stalno izpodrsava na metaforičnih lupinah. Morda zato, ker pač ni mogoče imeti oči uprtih v Moskvo in istočasno gledati, kod stopaš. To se ti lahko zgodi, ko si najmanj misliš. V govoru o produkciji premoga na primer. Znano nam je, da sovjetske rudarje po 11-me-sečnem delu izredno hvalijo, vzpodbujajo in jim dajejo mesec dni dopusta. Znano pa nam je tudi, da morajo v rudnikih maršala Konjeva na Češkoslovaškem otroci delati po 8 ur na dan in da mora 50 dečkov ter 85 deklic spraviti iz rudnika 200 tovornih avtomobilov premoga, če nočejo, da bi jim komunistični nadzornik Praček kaznoval z zmanjšanimi obroki hrene in denarnimi globami. Vemo, da v Sovjetski zvezi silijo tako moške kot ženske na delo v rudnikih, češ da je to delo zaslužno za domovino. Vemo tudi, da so politični kaznjenci obsojeni na prisilno delo. Vsa ta dejstva so nam znana. Nekatera nas napotijo k premišljevanju, druga pa nam vzbujajo strah. Mahoma pa še spomnimo na dobrega komunista, ki mu pravijo Adolf Hennecke, in odleže nam. Hennec-ke. ki je organiziral udarnike v vzhodnem Berlinu, na preprost in po mojem mnenju izviren način povečuje produkcijo premoga. Cisto resno priporoča rudarjem, naj se nauče igrati šah. Pri nekem intervjuju je dejal: »Igranje šaha povečuje produkcijo premoga. Ta i-gra nas nauči -logično - misliti in nam tako pomaga, da pridobivamo več premoga. Vsi bi morali znati igrati šah.« Ce naj sklepam po teh njegovih logičnih besedah, tovariš Hennecke ne zna igrati šaha, vendar pa je znanje te igre odlično m se dobro sklada š komunističnim idealom splošne kulture.
Rada si Zamišljam, kako stopajo rudarji, ki so jih same mišice, po temnih rovih in mrmrajo: »Rdeči kmet igra in zmaga v 11 potezah.« Ce se bodo komunistični rudarji ,4’ zvali temu priporočilu, bodo prav tako kulturni kot so komunistični športniki. Kot je namreč izjavil, član sovjetske komunistične partije Vostaka: »Za sovjetskega športnika ni dovolj, da je fizično nad-' človek — njegovo prvenstvo \ športnem udejstvovanju mora dopolnjevati poznavanje boljševišk: zgodovine, filozofije, političnega, gospodarstva in moralnih plati sovjetskega športa.« Ob teh besedah vstaja pred našimi pčmi slika sovjetskih telovadnic, kjer se športniki urijo, da se udeležijo raznih -tekem. Medtem ko dva krepka rokoborca preizkušata svojo moč, sedita njiju sekundanta vsak v svojem kotu in sklanjata glave nad kako filozofsko knjigo. V neposredni bližini se neka druga dvojica vadi v skakanju in od časa do časa prestane, da se zatopi v naslednje poglavje Marata. Ob tej sliki se nam zdi, da včasih zaslišimo besede: »Pusti zdaj žogo in nadaljuj z učenjem dialektičnega mate rializma.« Vse to je smešno pa naj bo povedano v katerem koli jeziku, razen v komunističnem. Saj sem že dejala, da velja tu pravilo, da tisti, katerim se morajo drugi smejati, sami ne vedo, da so smešni. Komunisti so neozdravljivo dostojanstveni. Ko so v Dresdenu o božičnem času začeli prodajati angelčke, ki so nosili prazničen napis: »Mir na zemlji jamči izvedbo našega petletnega plana«, ni prišlo komunistom niti na misel, da bi se jim utegnil kdo smejati. Ko je nek madžarski komunistični časopis poročal, »z uvedbo sovjetskih smernic se je naša plesna kultura tako razvila kot še nikoli prej, poleg tega pa je ples postal v naši državi skupna stvar vseh«, so komunisti menili, da je to le odobravati in da ni prav nič smešno. Kantonski list Južni dnevnik, ki je grajal neko kantonsko restavracijo, ker je ovsene kosmiče, ki jih j< zjutraj servirala svojim gostom, i menovala »Upri se Ameriki, pomagaj Koreji«, opoldanski riž pa »Varuj dom, brani domovino«, je napita! samo: »Ne ponižujte dostojkn
stvene propagandne kampanje« in čeprav mora biti dopisnik, ki je v aprilu 1951 pisal glasilu madžarske komunistične ' stranke Vilagossag: -C/ vidim koga, da nosi tirolski klobuk, sem vedno ogorčen, ker se mi zdi to demonstracija proti ljud-, ski demokraciji«, zelo čustven človek, se mi ne zdi ta pripomba bolj nesmiselna kot nekatere druge važnejše izjave. Kot primer teh važnejših izjav naj omenim Stalinovo definicijo internacjonalista, ki jo je v juliju leta 1951 objavila Pravda: »Internhcionalist je vsak, kdor je ne glede na svoje sposobnosti in brez vsakega oklevanja pripravljen braniti Sovjetsko zvezo.«
Komunizem ima sicer mnogo plati, ki niso prav nič smešne. Ko pa sem slišala, da so poslušalci nekega koncerta, na katerem so predvajali
skladbe, ki so bile zložene nalašč za 30. obletnico češkoslovaške komunistične stranke, vzhičeno poslušali kantato »Članska izkaznica komunistične partije«, ko sem čitala, da se je sovjetska Literarnaja Ga-zeta zavzemala za ustanovitev fakultete, kjer bi se cirkuški igralci lahko učili političnih, socialnih in estetičnih disciplin, ko sem slišala, da je madžarsko trgovinsko ministrstvo izdalo odlok. da je treba vsej dolgodlakaste pse ostriči in oddati državi dlako, ki je daljša kot dva centimetra, ker bodo lastniki psov v nasprotnem primeru strogo kaznovani, kar je poročal zagrebški list Vjesriik, 1. februarja leta 1952, me t% dejstva hišo napotila k premišljevanju, niso mi vzbujala strahu, mordla sem se jim samo smejati.
'Bitrbura V e r e k e r
SDZ	in	naš
Ves program našega gibanja jg na kratko povedan v stavku, da je Slovenska demokratska zveza organizacija delovnega ljudstva.
Toda Slovenska demokratska zveza bi tega ne zaslužila in svojega poslanstva ne izpolnjevala, če ne bi prav posebne skrbi posvečala tistemu sloju slovenskega delovnega ljudstva a Tržaškem in Goriškem, ki zaradi posebnih razmer tukaj predstavlja številčno jedro tega ljudstva — slovenskemu delavcu.
Zavedajoč se te posebne naloge je Slovenska demokratska zveza v glavnem delu svojega programa dala največ poudarka pravicam in zahtevam slovenskega delavca. Ne zaradi tega, da bi zganjala poceni demagogijo na račun delavca ir\ njegove stiske, marveč, ker se zaveda, da je le J skupnem in tvornem sodelovanju vseh slojev po-
StP
Okrožni odbor SDZ v Nabrežini vabi vše člane in somišljenike na politični sestanek, ki bo v nabrežinski kinodvorani 12, oktobra ob 16. uri
Obravnovali bomo politični položaj v zvezi z razvojem tržaškega vprašanja in politične dogodke v naši občini
TAJNIŠTVO
„Le Hipi Giulie dimenticate..."
V, zadnjem času smo lahko slišali odmev na pustolovščino italijanskih alpinov v obmejnih hribih: Giornale di Trieste se je čutil poklicanega, da, kakor v vseh stvareh, blekne tudi on svojo pametno.
Takoj v začetku moramo pojasniti, da ne mislimo v naslednjih vrsticah braniti sedanji režim v Jugoslaviji in s tem potvarjati resnice, a ko vnet slovenski planinec bere takšne izlive šovinizma in sovraštva, preziranja ter smešenja vsega, kar ie slovenskega, mu njegova planinska čast narekuje da mora braniti to, kar mu je najdražje: svoje hribe.
Kot smo že omenili; se je v Giornale di Trieste pojavil neki Luciano Cossetto, iz pisanja katerega lahko razumemo, kako se je (če je sploh omenjeni gospod planinec) .tudi v italijanske planince vgnezdil oni šovinizem, ki onemogoča mirno sožitje s Slovenci in omadežuje italijanski planinski u-gled.
Pisec pričenja s cerimonijo, ki je baje bila na vrhu Mangarta ie-ta 1920, ko je bil hrib posvečen »madrepatriji«. In nadaljuje: ». . . gore, ki so bile od zdavnaj njene (od Italije), že od tedaj, ko sta rimska in beneška kultura prodirali proti severu, so končno prišle pod Italijo.«
Gospodu Cossettu ne gre v glavo, da je do tedaj (1. 1920!!) ošabno plapolala na vrhovih avstrijska zastava, ker pač njemu ». . . gora, kot je Mangart, ponosen in mil v svoji veličastnosti, ni mogla in ne more biti drugega kot italijanska.«
Tako torej, uboga italijanska, o-ziroma po civilizaciji, ki so jo širili mimo nje na čedne in nečedne načine, rimsko-beneška gora, je morala počakati lepo kopico stoletij, da je končno prišla pod Italijo! Tedaj se jim ie zazdelo) da je tako vedno bilo ...
Gospod Cossetto pravi, da se je čez dobrih 27 let zgodilo nekaj neverjetnega: Italijo so prikrajšali za vrh Mangarta! Kako je to bilo mogoče, ko je bil vendar vrh »con-sacrato alla Patria« (1. 1920!)? Kako bo zdaj z rimsko kulturo? Barbari bodo zdaj ogrožali Italijo, ker so namreč — kot on pravi — njene naravne meje šle po vrhovih kot je na pr. Tricorno (lepa spaka, kajne?)? Težko bo za Italijo, ker je še tedaj, ko je imela »naravne meje«, bila prisiljena, da si zagotovi še nove predmeje, tam nekje severovzhodno od Ljubljane. A-li se več ne spomni gospod Cossetto, kdo je drug drugega, tako na fino rečeno, obiskal? Rekel sem obiskal, ker če bi rekel zahrbtno zabodel, bi moral navesti poleg ju goslovanskega še francoski primer, ker je Francija kot Jugoslavija «ob čutila, kaj pomeni biti sosed Italije.
V drugem delu svojega članka potem ko je majceno pregledal nek jugoslovanski zemljevid, se gospod Cossetto hudo razburja, ker ne najde več na zemljevidu italijanskih imen tam, kjer jih je bil-navajen brati. Tricorno je postal čez noč Triglav, najti ne more več ne Plezza in ne za Italijane tragičnega Caporetta. Vsem kočam — pravi — da so spremenili ime, posebno pa mu je ostala na želodcu koča Petra Skalarja: za njihov Jo/
Fuart da so raje sprejeli njegovo nemško ime (Viš) in nekako žal mu je, da je dočakal tako strašno spako ». . . za naš zeleni Montasio«, kot jo je našel na jugoslovanskem zemljevidu: Spik nad Policami.
Gospodu Cossettu bi priporočali, naj vzame v roke kako študijo o izvoru imen vrhov Julijskih Alp, predno napiše kak drug članek, Lahko bi mu priporočili neko_ slovensko delo, toda, ker vem, da bi se mu to jako upiralo, naj si le najde kaj italijanskega. V primeru, da ne najde ničesar, naj se pa sam loti dela, saj brihten je, resnicoljuben tudi, tako lahko rečemo, da. je knjiga skoro že napisana. Vsekakor si jo želimo čitati, ker smo prav radovedni, kako bi nam g. Cossetto razložil izvor tega salamenskega Tricorna .. .
Zdaj se pa izkaže g. Cpssetto za mojstra protislovij, a pokaže se tudi, kam pes taco moli! Slavni pisec pravi, kakšni reveži so naši al-pinci, če hočejo na Mangart, pa žalibog ne morejo po normalni poti, zato pa morajo viseti na Pon-zah nad globokimi prepadi. A to ni še nič! Vedeti morate, da so po vrhovih brezsrčni graničarji, ki jih on imenuje «... cecchini che at-tendono implacabili ogni occasione propizia . . .« Kaj se vam ne zdi, g. Cossetto, da so vaši alpinci prišli še preveč zdravi in čili na vrh Mangar-ta, tako da so še bili pri volji napraviti tiste neumnosti s slovensko planinsko knjigo? G. Cossetto, položite si roko na srce in priznajte, da ne bi niti pol al-
pinca prišlo na vrh, če bi le eden tistih vaših »cecchinov« obstojal! Zanimivo je, da pribeži največ ljudi obmejnih krajev iz Jugoslavije prav na mestih, kjer g. Cossetto pravi, da mrgoli »cecchinov«.
Dalje se slavni pisec sprašuje, kako je zdaj s planinstvom v Sloveniji, če ga še gojijo kot pred vojno? Hitro nato pa blekne svojo pametno: govori o njihovih prekrasnih kočah, ki da so zdaj ». ridotte a sola muratura . . .« Cudnq je to, da nekaj vrstic više ni vedel kako je s planinstvom v Sloveniji, nato se mu je pa po čudežnem naključju osolila pamet in kar naenkrat ve povedati/kako je z njihovimi ex-kočani.
Iz takih protislovij vsakdo razume, kam meri pisec .tega članka. Z žalostjo ugotavljamo, da so tudi razna planinska društva pristopila k tej akciji, ki ima namen blatiti vse, kar je slovenskega in jugoslovanskega, izrabljajoč žalostne politične razmere, da bi se v prebivalcih teh naših obmejnih področij še bolj vgnezdilo sovraštvo med obema narodoma.
Nišič v jondonsh m radiu
Na sporedu radia Britanske ra dijske družbe (BBC) v Londonu je, bila pred kratkim znana Nušičeva, satira in komedija »Gospa ministri ca«. Naslovno vlogo je igrala go spa Vida Hope. Prevod je oskrbel Alec Brovvn, angleški romanopisec in znani prevajalec iz srbohrva ščine.
GrOSPODARSTVOl
TRGATEV
Po briškem predelu goriške dežele je trgatev v polnem razmahu. Spet pa imamo, kakor lansko leto, bolj hladno vreme.
To bo zelo kvarno vplivalo na kipenje mošta. Zato naj se sleherni kmet drži strogo navodil, ki smo jih v ta namen priobčili v Demokraciji. Dajte moštu pripomoček v obliki žveplenokislega a-monijevega fosfata in skrbite, da bo v kleti najmanj 16 stopinj toplote. Ce mošt ne povre popolnoma, bo vino slabo in podvrženo raznim boleznim!
SEJANJE PŠENICE
V oktobru pa tja do polovice novembra bomo posejali pšenico. Tudi letos je razpisano tekmovanje za hektarski donos pšeničnega pridelka kakor za splošni napredek tekmujočega kmeta. Ponavljamo, kar smo že lani glede tega napisali, da bi bil namreč najuspešnejši pripomoček za večji hektarski, donos pšenice v tem. da bi bila kmetom dana umetna gnojila bolj poceni. Toda merodajni krogi nočejo tega upoštevati.
Kar se sejanja pšenice tiče, poudarjamo, da je predvsem potrebno zemljo globoko preorati. Na preorano zemljo potrosimo umetno gnojilo in nato dobro zabrana-mo ter površino popolnoma izravnamo, da ne ostanejo kotanje. V teh bi ostajala voda in pšenica ne bi rastla. Sploh moramo skrbeti, da se voda odteka iz posejane površine. 'Da se zemlja dobro zdrobi,
moramo branati takoj, ko smo jo preorali.
Ce bomo pšenici gnojili s hlev skim gnojem, ga potrosimo počez pred oranjem. Tako gnojenje bomo izpopolnili s superfosfatom :n kalijevo soljo, in sicer približno 200 kg prvega in kakih 100 kg ka lijeve soli. V težkih mastnih zem •ljah gnojenje s kalijevo soljo a potrebno.
Ce bomo gnojili samo z umetni mi gnojili, bomo potrosili na hektar od 5-8 stotov superfosfata, 2-3, stote žveplenokislega amoniaka al apnenega dušika (»Oalciocdanami de«) in v pustih zemljiščih po 1-3 stota kalijeve soli. Zlasti v težkih močvirnih zemljah bomo gnojili z apnenim dušikom, ki razkraja zemljo, ker vsebuje tudi apno in pa nam tudi uničuje razne škodljivce.
Pšenico razkužimo pred setvijo s prahom »Caffaro« ali še mnogo bolje z brezdušnim prahom »Geo gamma«.
Kakšne vrste pšenice bomo sejali, je pa mnogo odvisno od lege zemljišča. V nizkih legah uspevajo dobro »Bandi«, »San Pastore«, »Tevere«, »Salto« in cela vrsta drugih. Prva je osinka, druge golice. V hribovitih legah pa uspevajo bolje »Montana« (osinka) in »Salto« (golica). Zelo dobre Uspehe je pokazala nova vrsta »Ovest«, ki je kakor »Bandi« zelo odporna proti rji, kar je velike važnosti bogato obroditev pšenice.
Po setvi je zelo koristno površi-, no stlačiti z valjarjem. Zlasti ob sušnem vremenu je to naravnost neobhodno potrebno.
roštvo za obstanek in napredek celotnega slovenskega naroda.
To sodelovanje med posamezni-,
. sloji pa je nemogoče, ce ne dobil svoje pravice prav slovenski delavec.
Bistven pogoj za zagotovitev teh pravic je rešitev socialnega vpra-anja. Toda te rešitve si ne zamišljamo tako, kakor jo oznanja komunizem. Mi ne trdimo, da greao samo delavcu vse pravice in njemu vsa oblast. S tem bi delali krivico drugim delovnim ljudem in se zavzemali za diktaturo enega sloja nad vsemi drugimi.
Grešili bi proti enemu glavnih načel našega gibanja, ki se bori za koristi in pravice vseh delovnih ljudi na tem ozemlju, naj bodo tq delavci, kmetje, obrtniki, uradniki ali razumniki.
Gesla o delavski ali proletarski diktaturi tudi ne maramo uporabljati, ker se zavedamo, da je ta krilatica le propagandna laz. Ta laž naj majhni skupini totalitarnih stremuhov omogoči, da po delavskih hrbtih in po delavskih žuljih zlezejo do oblasti in do vseh dobrin. V Sovjetski zveji vlada 14 ljudi nad 200 milijoni duš.
Danes vsi vidimo, kako je večina slovenskega delavstva postala žrtev slepila. Ker je verjela propagandi o diktaturi proletariata, je padla na položaj državnih sužnjev, ki jih povrh duševnega in telesnega jarma tepe še bič vseh kapitalističnih izžemalskih in prigattja-ških delovnih metod. Razlika med tistim, kar je bilo prej,v in kar je danes, je le ta da danes vihti ta bič država. Zaradi tega seveda ni bič nič manj boleč. Toda slovenski delavec pod njim zdaj niti ječati ne sme kaj šele protestirati, ali da bi se temu zatiranju uprl s stavki, kakor se je lahko poprej.
Da vsaj del slovenskega delavstva, ki živi v svobodi, rešimo usode prisilnega dela, priganjane Prostovoljnosti in 'brezobzirnega izkoriščanja po državnem kapitalizmu, smo postavili svoj socialni program.
Ta socialni program daleč prekaša komunistični socialni evange' lij, ker zagotavlja slovenskemu delavcu možnosti za vedno večji razvoj v sklopu celotne narodne skupnosti. In delavec je prav tako enakopraven in enakovreden član te skupnosti kakor vsakdo drugi.
'Naš program hoče iz delavca najprej narediti spet človeka, ki bo imel pravico misliti z lastno gl«Vo, soditi po lastni preudarnosti ter se odločati po lastnih koristih, ne pa po zapovedih in muhah kake partije ali'večjih in manjših sindikalnih diktatorjev.
Ce bo slovenski delavec spet sam postal človek, bodo tudi njegovi gospodarji prisiljeni ravnati z njim kot s človekom, ne kot s številko, ali kvečjemu kot z drobcem nekega političnega sindikata.
Sele tedaj bodo tudi ostali sloji slovenske narodne skupnosti videli v delavcu spet svojega človeka in brata, katereihu so pri njegovih prizadevanjih vsi dolžni pomagati. Sele tedaj se bo tudi on sam spet čutil nekje domai in med svojimi ljudmi. Čutil bo namreč, da sta njegova usoda in njegova bodočnost neločljivo zvezani z usodo vsega, kar je slovensko.
Seveda je dolžnost Slovencev, piipadajačih drugim slojem, da slovenskemu delavcu do tega z vso močjo pomagajo in mu ob vsaki priliki in V vseh mogočih oblikah dajo živo čutiti, da ga smatrajo ne le za človeka, marveč, kar je še več, za brata.
Duhovna osvobodtev slovenskega delavca od vseh diktatur in vseh tiranij je prvi pogoj za njegovo socialno osvobojenje.
To socialno osvobojenje, za Katero se borimo, mora omogočiH slovenskemu delavcu vedno boljše življenje. Mora- mu dajati vse možnosti za duhovni razvoj, za kulturni napredek in za udeležbo pri vseh dobrinah, ki jih človeštvu nudi sodobna omika. Osebna svoboda, svoboda mišljenja, svoboda besede in združevamja, svobodna pobuda in koristi, ki iz nje izvirajo, morajo postati delavčeva pravica in last ne le na papirju, marveč v dejanju.
Ce kdo, potem ima prav delavec vso pravico do sadov svojega truda. Z njegovim zaslužkom ne sme gospodariti nihče drugi kakor on sam, ker le to mu bo omogočilo pravo človeško življenje. Vse, kar delavec od svojega zaslužka kamor koli daje, mora biti prostovoljno, ne na povelje raznih strank in organizacij.
Diktaturo političnih sindikatov nad vsem delavčevim življenjem je treba onemogočiti. Osnovna delavčeva svoboščina je ta, da mu ne sme nihče prepovedati, da bi smel delati, če ga je volja. Prav tako pa mu nihče ne sme braniti, da s stavko uveljavlja svojo pravico do kruha in do življenja, kadar je to potrebno.
Delavec ne sme biti niti državi, niti zasebnemu podjetniku samo stroj, ki ga je trjeba čim bolj izK.<-riščati. Delovni r|d mora temeljiti na načelu, da je delavec človek, ki ima pravico do oddiha, do vseh užitkov sodobne omike in prosvete, do razvedrila, do zasebnega, življenja, do družine in do lastnega doma v vsem pomenu te besede.
In nazadnje mora biti delavcu omogočeno, da bo s svojo zavednostjo, sposobnostjo, požrtvovalnostjo in navdušenjem, ki ga levičarski demagogi tako brezobzirno izkoriščajo, kot n. pr. z udarniškim delom, v svoje umazane namene pomagal kot enakopraven član narodne skupnosti pri delu in boju za novo bodočnost vsega slovenskega ljudstva.
Sele ko bo slovenski delavec tukaj po lastnem spoznanju in prizadevanju ter ob podpori tistih, ki. mi) 'morajo najprej biti hratje, te poglavitne cilje dosegel, bomo lahko prekli, da je tudi v naši narodni skuposti postala meso' beseda, ki pr^yi, da gre »delu slava, čast, o-blast!«
In doseči to smatra Slovenska demokratska zveza za eno svojih prvih in najvažnejših nalog.
(Iz programa SDZ)
Presenečenje
za moskovske gospodinje
Ameriški list Watertown Times piše, da moskovske gospodinje že cela leta niso bile tako presenečene, kakor nedavno ob izidu sovjetske kuharske knjige, ki šteje 400 strani in katere naslov se glasi »Knjiga o okusni in zdravi hrani«.
Knjiga vsebuje 670 kuharskih receptov s štiribarvnimi slikami pripravljenih jedi, tako da se tiste-, mu, ki lista po knjigi, kar aline cedijo.
Toda kje naj vzamejo sovjetske gospodinje vso tista živila, ki jih Omenja in prikazuje nova knjiga, katere so bile tako vesele? Žena admirala Allana Kirka, ki je še ne-, davno živela v Moskvi, pravi, da morajo sovjetske gospodinje mnogo več tekati, da si priskrbe najpotrebnejša živila, kakor pa gospodinje v drugih državah. Le po dva ali tri korenčke hkrati lahko kupijo in nekaj glavic česna. Kose mesa nosijo domov v golih rokah. Moko so prodajali samo en dan v novembru in en dan v maju. Pred vsako trgovino so čakale dolge vrste in vsaka stvar, do katere lahko pridejo, se zdi sovjetskim ženskam ievrstna.
Spričo vsega tega je nova sovjetska kuharska knjiga podobna vabljivim sadežem in vodi, po katerih je hlepel Tantal, pa ni mogel do njih. Podobne Tantalove muke trpijo tudi sovjetske gospodinje.
Prispevki za kmetovalce
Zav. v. upr. je odobrila potrebne prispevke za pobude, ki se tičejo izboljšanja in povečanja krajevne ^raljedelske proizvodnje; v ta namen bodo dani:
1. Prispevki, ki lahko dosežejo največ 38 odstotkov za gospodarska izboljšanja (gradnje, razširitve in preureditve poslopij) in za zemeljske spremembe (globoko oranje za zasaditev trt in sadnega drevja ter za ustvaritev novih setvenih površin).
Kmetovalci, ki mislijo izvesti o-menjena dela in se poslužiti zakonitega prispevka, morajo vložiti prošnjo na Področno kmetijsko nadzorništvo - oddelek za zemljiška izboljšanja - Trst, ulica Ghega št. 6-d. - tel. 51-56. Rok za vlaganje prošenj zapade 31. oktobra t. 1. za oranje in zasaditev trt in sadnega dreyja.
Kmetijsko nadzorništvo bo za vsak primer obvestilo zainteresi-ranca o možnosti prispevka, nakar bo šele lahko predložil prošnjo z zadevnimi predpisanimi dokumenti.
2. Prispevek za nakup trtnih sadik sadnega drevja v najvišjem iznosu 80 odstotkov. Nakup bo skupno izvedlo Kmetijsko nadzorništvo. ki bo skrbelo, da bodo sadike prvovrstne in bodo nudile vsa potrebna jamstva za dober uspeh nasadov.
Rok naročitev za jesensko sejanje poteče 15. oktobra 1.1. in za spomladansko pa 15. decembra 1.1. Za omenjene naročitve mora prosilec položiti na račun dve liri za vsako trto in 15 lir za vsako sadno drevo.
'Prošnje in prispevke pod točko 2. in vseh naslednjih morajo biti ■naslovljene na Področno kmetijsko nadzorništvo, ulica Ghega št. 6-1. -tel. 86-73.
Vse omenjene pobude in izvedba potrebnih del spadajo pod veljavne zakonske določbe in pravilnike, s katerimi se kmetovalci lahko seznanijo v uradu Kmetijskega nad-zorntštva.
VESTI s TRŽAŠKEG
Zavezniški izgovori
Zavezniški odgovor na sovjetsko noto o Trstu vsebuje izrek, o katerem je najmanj, kar bi morali reči, to, da je nepričakovan.
V svojem odgovoru namreč zavezniki pravijo, da krivda, če doslej ni prišlo do ostvaritve svobodne tržaške države, pada edinole na Sovjetsko zvezo. Brez dvoma se ■udi, to stališče more zastopati. Kajti, če bi ne bilo bojazni pred sovjetskim pritiskom na Trst in preko Trsta, če bi ne bilo strahu zaradi možnosti ponovnega vdora komunistične Vojske, bi zavezniki bržčafe ne bili tako lahko, tako velikodušno in kar dodajmo, •t#ro nepremišljeno podpisali Italiji one nesrečne menice z 20. marca 1948, ki je doslej dvignila že toJJSo prahu.
S tem so Italijani brez dvoma dobili v tej politični igri v r^ke pomemben adut. In seveda^'jih nič ni oviralo, da ga tudi v* izdafnj meri ne bi izkoristili. Ali pa so Italijani pri tem izkoriščanju pokazali vsaj toliko obzirnosti, kolikor bi je morali, da bi postali vredni tistega izrednega zaupanja, ki so jim ga izkazali zavezniki? Ze površen pogled na današnje stanje dokazuje, da so se pokazali brez takta, brez čuta za odgovornost, popolnoma brezobzirne tudi do najosnovnejših pravic našega življa v in okrog Trsta ter brez najmanjšega obzira do dostojanstva ■zahodnih zaveznikov.
Nam govorijo: Ali ne zaupate poštenosti An pravičnosti italijanskega ministrskega predsednika De Gasperija, ki do potankosti pozna vsa tukajšnja vprašanja, -ker Je nekoliko let sedel v dunajskem parlamentu, ki pozna še avstrijska narodnostna vprašanja in je zatq sposoben oceniti slovenske narodne zahteve?
De Gasperi ima zdaj že 70 let. Kako dolgo bo on še vladal, ne vemo. Morda še dolgo, nikakor pa ne več predolgo. Res je, da žive še italijanski političarji, kakor je Orlando, ki še pri svojih osemdesetih letih kaže veliko žilavost ali .pravzaprav samo težnjo, da z neizprosnim nastopanjem in izpadanjem .krije svojo nepristopnost za novejše , politične zasnove. Ne glede na to, če ocenjujemo De Gasperijevo kariero kot dolgo ali kratko, tudi on bo imel naslednika in ta ne bo več v stanju, da bi z razumevanjem presojal naš položaj, naše potrebe, naše težnje, našo preteklost in to. kar bi za dobre odnošaje Italije s svojimi sosedi mogla pomeniti naša bodočnost. In čeprav bi po svoji preteklosti De Gasperi bil morda sposoben za to, da bi mogel
Biasbena Sola SPM
Na Glasbeni šoli SPM bo razdelitev začasnega urnika v petek, dne 3. oktobra 1.1. od 10. do 12. ure. Reden pouk prične v soboto, dne 4. oktobra 1.1. v ulici Machiavelli št. 22, JI. nad.
dočim so •» današnji iredentisti in nacionalisti zabavali s teoretskimi ugibanji o bodočem življenju Evrope.
De Gasperi se je v Strasburgu posvetoval o bodoči ureditvi Evrope. Italijanski tisk toži nad usodo prebivalcev Posarja, katerim pre-preučujejo, da bi se prznali za tisto, kar so. Kako lahko je drugim pro-povedovati politiko vzajemnosti, posebno tistim, ki so tako živo občutili italijanski sunek z nožem v hrbet, in tistim, katerim današnja Italija grozi, da bo Nemce spet vzela za svoje zaveznike, češ da jih je za varnost Evrope treba ponovno oborožiti.
Ce pa se je že tako lahko ogrevati za Evropo, za človečanske pravice, za pravice narodnih manjšin, tedaj — »charity begin at home« — naj pomede De Gasperi, smeti pred svojimi vrati. Plemenite zamisli, človekoljubna načela, slavospevi svobodi niso za to, da bi se z njimi bahali kot ženska z novo obleko, ampak nam morajo biti v krvi in mesu.
ESOLUCIJA
Varnostnemu svetu Združenih narodov
in v vednost:
vladi Nj. Veličanstva Velike Britanije, vladi Združenih držav Amerike, vladi Zveze sovjetskih socialističnih republik, vladi 'Francoske republike in poveljniku Svobodnega tržaškega ozemlja, generalu Wintertonu.
Občinski svet občine DEVIN-NABREZINA je ;na svoji redni seji dne 29. septembra 1952 sklenil, da glede na veliko diplomatsko aktivnost, ki je v teku v zvezi z rešitvijo vprašanja Svobodnega tržaškega ozemlja,
zahteva spoštovanje členov mirovne pogodbe z Italijo in vseh dodatnih prilog, s katerimi je bilo končnoveljavno ustanovljeno Svobodno tržaško ozemlje, imenovanje guvernerja in združitev obeh con tega ozemlja.
Protestira najodločneje proti vsakemu razkosanju Svobodnega tržaškega ozemlja ter njegovi delitvi med Italijo in Jugoslavijo, bodisi to na podlagi tako imenovane etnične črte, ki ne obstoja in jo je nemogoče določiti v narodnostno tako mešanem ozemlju, bodisi na podlagi katerega koli plebiscita.
Protestira nadalje proti kondominiju Italije in Jugoslavije na Svobodnem tržaškem ozemlju, ker so kondominiji izvor novih vojn, ter
n a g 1 a š a , da vidi le v ohranitvi in dokončni ostvaritvi Svobodnega tržaškega ozemlja pogoj za zbližan je širokih množic ita-. Jijanskega in jugoslovanskih narodov ter pogoj za mirno sožitje, medsebojno spoštovanje in gospodarski, .socyalnd in kulturni napredek na Svobodnem tržaškem ozemlju živečega prebivalstva.
V Nabrežini dne 29. septembra 1952.
Čudno poročanje Katoliškega glasa
irazumeti naš položaj in ga preso-jevati pravično, se vprav De Gasperi v tržaškem vprašanju do nas, kaže točno tako, kakor to moremo pričakovati samo od italijanskega, državnika: bahavo in brez ,naj-, manjšega razumevanja. Čeravno prav dobro ve, da na vsem tržaškem področju ni kmeta razen našega kmeta in vendar na položaj kmetijskega svetovalca noče predložiti Slovenca. Enako on prav dobro v?, da bi Italija zaveznikom mcraia šele pokazati, da zna vladati temu področju tako, kot to najbolje odgovarja potrebam njegovega prebivalstva. Kaj bi bilo stalo Italijane, da bi pred postavitvijo nove uprave čisto neobvezno nnro tako dali možnost izraziti — in četudi našega mišljenja ne bi sprejeli — naše stališče? Ali jim mar še vedno ni jasno, da imamo .na to vsaj toliko pravice, kolikor gre ljudem, ki od pokolenja do pokolenja že trinajst stoletij žive v teh krajih? Na vse to pa službena Italija seveda ni pomislila! ,In na to ni pomislila, čeprav še ni v posesti tega področja in čeprav ima —- in še kolikšnih — obvez do zaveznikov! Službeni Italiji ni bilo mar, če s takim postopkom zaveznike spravlja ob ugled. Sla je celo tako daleč, da potem, ko je hladno-, krvno organizirala žalitve generala Wiintertona, temu vsili kot svojega svetovalca enega od sokrivcev teh žalitev in človeka, ki se je z Avgustom Guerrierom dogovoril o članku, ki ga je Corriere della Sera objavil o Wintertonu.
Tako izgleda postopek službene Italije do Slovencev tržaškega področja, in to do onih Slovencev, ki so krvaveli za zavezniško stvar in zavezniški stvari žrtvovali na desetine tisočev
Uredništvu
Katoliškega gkisa
v Gorici
Glede na članek »Kam plove Slovenska demokratska zveza mi Tržaškem«, ki ste ga objavili v zadnji številki vašega uglednega lista, vas naprošam, da objavite sledeče popravke in pojasnila:
1) Ni res, da sem izjavil svetovalcema Dragi Legiši in dr. Jožetu Skerku, da nameravam sklicati sejo občinskega sveta proti koncu oktobra ali v začetku novembra, pač pa je res, da sem izjavil samo dr. Skerku, ker g. Draga hegišo sploh nisem videl do par dni pred prvo sejo, da nameravam sklicati občinski svet na redno zasedanje proti kcncu septembra ali v začetku oktobra, kot je to bila vedno dOsedaj navada, bodisi tu kakor v vseh drugih občinah.
2) Ni res, da so zastopniki večine vzeli občinske spise s seboj na dom, zaradi česar jih občinski svetovalci niso imeli na vpogled, pač pa je res, da sem imel 'nekatere občinske spise zaklenjene v svoji pisalni mizi na županstvu in sem z doma telefoniral dr. J. Skerku. ki je bil na občini, da mu pošljem takoj ključe, kar je dr. J. Skerk odklonil, češ da ni važno, ker se drugi dan spet vrne.
3) Je res, da nisem hotel dati na glasovanje predlog g. Drage Legi-ša v zadevi občinskega tajnika, in to iz razloga, ker to vprašanje tii bilo na dnevnem redu; res je pa da sem dal na glasovanje predlog ožjega odbora, naj se imenuje za tolmača pri sejah občinskega sveta občinski uradnik Franc Gruden. Ce pa telijo občinski svetovalci, da se razpravlja o občinskem tajniku ali sploh p kakršnem boli drugem predlogu, naj pravočasno in pismeno pošljejo svoje predloge, in prepričani naj bodo, da bomo o vseh njihovih predlogih razpravljali ter tudi glasovali.
4) Ni res, da nosim zvrhano mero soodgovornosti za prej prodana občinska zemljišča, pač pa je res, da niosi enako odgovornost vsak član prejšnjega občinskega sveta, vštevši tudi očeta obeh sedanjih-občinskih svetovalcev g. Draga Le-giše in g. dr. J. Skerka. Ce bi bil tako zloben, kot je neimenovani dopisnik, bi lahko slednjemu pripisal še največ odgovornosti, ker je glede tega kot odbornik prav on predlagal vsako posamezno prodajo. Ne trdim pa tega, ker se ,zavedatn, da smo vsi enako odgovorni, ker, kar je kdo predlagal, je to storil vedno z vednostjo in odobritvijo vseh ostalih članov ožjega odbora v izključno korist občinske skupnosti.
Glede zdaj predlaganih prodaj občinskih zemljišč pa vedo prav dobro vsi občinski svetovalci, da so bila ta zemljišča prrodand družinam, ki imajo v naši občini vse državljanske pravice, čeprav so italijanske narodnosti, ter je mnogo med njimi, ki so bili tu v naši občini rojeni ali pa imajo svoje žene iz našega kraja. Ce pa kdo od občinskih svetovalcev pozna kakšen zakon, po katerem bi lahko delali razliko med enim ali drugim Občinarjem, naj to jasno iznese, nakar naj potem glede tega odloči občinski svet.
Glede opombe vašega dopisnika, v kateri pravi, da nikomur ni bolje znano kakor meni, kako so ne-*•» *
sko zemljo, da. bi jo potem z mastnimi dobički prodali komur koli, bi prosil vašega dopisnika, da brez ozira na levo in desno napiše vse zanimive Zgodbej katerjih žalibog ne poznam.
JOSIP TERČON * * *
Prosili bi uredništvo Katoliškega glasa, naj prihodnjič pazi, kaj objavi, in naj ne veruje slepo raznim prizadetim »dopisnikom«. Zaradi tega naj raje prepusti vlogcj potvarjalcev resnice Primorskemu dnevniku in Delu, ker so bolj izurjeni. Verjetno je. da jim »dopisniki« Katoliškega glasa — četudi jim bo sufliral sam novi vodja — ne bodo kos.
Ni res, da je D. Legiša predlagal, naj se »izbere komisija, ki bo sestavila za predsedništvo cone vlogo z zahtevo, naj se v občino pošlje tajnik, zmožen opravljati vse funkcije, naložene mu po zakonu.« To ni točno. D. Legiša je predlagal, naj ugotovi komisija, če je tajnik zmožen opravljati funkcije, ki jih predvideva zakon, in naj o tem poroča predsedništvu cone, ni pa stavil nobenega konkretnega predloga glede tajnika!
Dopisnik Katoliškega glasa bi hotel podtakniti občinskemu odboru — in SDZ — da so za italijanskega tajnika. Mi mu odgovorimo, da o italijanskem .tajniku na seji sploh ni bilo' neposrednega govora, ker titovski (ali fllotitovski, kar je isto) svetovalci se niso upali za-!
četi naravnost tega vprašanja in so se muzali okrog njega kot mačka okrog vrele kaše. Občinski odbor pa ni dolžan tolmačiti mišljenja in želja svetovalcev, ampak mora samo upoštevati njihove predloge!
Da Katoliški glas lahko takoj u-vidi nizkotnost titovske mahinacije in neiskrenost njegovega dopisnika o nabrežinskem občinskem svetu, ki ni bila naperjeni ne proti tajniku ne za čuvanje slovenskih koristi, ampak je šla za tem, da demagoško blati SDZ, naj pomisli zakaj niso titovci dvignili i-steg^ vprašanja v Zgoniku, kjer je nastavljen isti obč. tajnik kot v Nabrežini, a je župan njihov ~ titovski! V Zgoniku se ni izplačalo načeti tega vprašanja, ki. je danes žalibog nerešljiv, v Nabrežini pa se je izplačalo! Pri tej igri se; zastopniki besednjakovske SKSZ, ne samo vdinjajo, ampak gredo celo oni sami v ogenj po kostanj za titovce!
Kar se tiče opombe »dopisnika« Katoliškega glasa, da očita Demokracija nekomu, da je bil domobranec, bi radi omenili, da Demokracija ni nikoli nikomur kaj takega očitala. Očitali smo in očitamo, d^ je bivši domobranec postal titovski zaveznik. Ne vprašamo ga, kdq ga je do tega pripravil in zakaj, u-gotavljamo samo, da je še enkrat menjal svoja politična načela. To je že tretjič: domobranec - SDZ -SKSZ - titovski sopotnik.
Ponavlja se stara pesem}
Kakor vsako leto so tudi letos italijanski didaktični ravnatelji po slovenskem podeželju začeli pošiljati pozive slovenskim staršem, naj se javijo pri njih in vpišejo svoje otroke v italijansko osnovno šolo.
Spet moramo najodločneje protestirati proti takemu nastopanju ^italijanskih šolskih oblastev, ki namerno kalijo narodnostno, sožitje na.našem ozemlju in stegajo v področje, ki je vsem tržaškim Slovencem najbolj pri srcu, to je v naše šolstvo.
Pozivamo naše učiteljstvo, naj budno pazi na delovanje teh nestrpnežev in v vsem začetku spet prepreči — kot sicer vsako leto — njihove raznarodovalne nakane!
Glasbene šole SPM
Počitnic je konec jn šolska vrata se odpirajo na stežaj.
Mladina .se vrača. Odpočila ie je in si nabrala svežih moči za bodoče šolsko delo. Ce pogledamo nekoliko bliže v življenje in delo naše mladine, opazimo, da gre njena pot premočrtno navzgor. Vidimo tudi, da so zunanji vplivi one lahkotne miselnosti, ki ima svoj izvor na neslovenskih tleh tukajšnjega življa, od leta do leta vedno manjši.
Naša mladina izhaja iz prepevajočega rodu, ki ljubi petje in glasbo. Naš človek prepeva iz notranje potrebe, če je vesel, če je žalosten :in to, kar poje, tudi v resnici iskreno občuti.
el-!:*!	V?SlVo
f METOD KOCH
prvi poveljnik jugoslovanske mornarice
25. septembra je umrl v Trstu v' 78. letu starosti prvi poveljnik jugoslovanske vojne mornarice, vi-ceadmiral Metod Koch.
Metod Koch je bil rojen 4. septembra 1874 v Kranju. L. 1892 je stopil v avstroogrsko mornarico kot pomorski aspirant. Ob izbruhu prve svetovne vojne je bil na Reki kot prvi častnik oklopnjače »Bu-dapes-t«. Nato se je kot poveljnik rušilca »Velebit« udeležil številnih bitk. L. 1918 je bil povišan v ka-' petana fregate in postavljen za ravnatelja torpednega oddelka, v pomorskem arzenalu v Pulju, kjer je ostal do propada Avstro-ogrske.
Kot navdušen Jugoslovan je na vseh svojih službenih mestih budil narodno zavest in širil jugoslovansko misel med podrejenimi častniki in mornarji.
Ob razpadu avstroogrske monarhije je bil v Pulju pobudnik za u-stanovitev jugoslovanskega Narodnega krajevnega odbora in postal v njemu šef Narodne obrambe. Zbor zastopnikov Mornarskih odborov, ki so jih vojaki in mornarji ustanovili pri raznih poveljstvih, ga je priznal za vrhovno vojaško oblast.
31. oktobra 1918 so predali jugoslovanskemu Narodnemu odboru vojno luko v Pulju in vso bivšo avstroogrsko vojno mornarico.
Narodno veče v Zagrebu je kmalu nato imenovalo" kapetana Kocha za kontra-admirala in prvega poveljnika jugoslovanske mornarice.
stvar temeljito; tako' tudi uirtetnost, To nam dokazuje zanimanje dora-ščajoče mladine, ki se poleg obveznega šolskega dela posveča tudi. glasbenemu študiju.
Naš glasbeni folklorni zaklad je trdna podlaga, na kateri raste naša kulturna stavba na Tržaškem.
Da je stremljenje po glasbenem šolanju veliko, nam dokazuje dejstvo, da uspevata v našem mestu dve slovenski glasbeni šoli. Ob koncu vsakega šolskega leta imamo priliko, da se . prepričamo, o u-spehih glasbenega dela naše mladine.
V glasbeni, šoli se združuje v.zgoj-no-delo po zdravih načelih, in izkustva učnih moči. Gojenci imajo tu najlepšo priliko, da se izurijo na katerem koli glasbilu, da se u-če petja in glasbeno-teoretičnih predmetov. Poskrbljeno je, da se gojenci urijo v skupnem igranju kot pripravo za orkestralno igro. Vadijo se v petju, dirigiranju in pevovod-stvu. Tudi vprašanje postanka lastnega orkestra iz lastnih elementov bo — kakor dokazujejo vsi dosedanji uspehi — po nekolikih letih uresničeno.
Glasbena šola SPM se razvija sicer v težavnih okoliščinah, predvsem zato, ker nima takih prostorov, ki bi odgovarjali njenemu presenetljivemu razvoju in uspehom. Kliub temu pa so nieni uspehi tako lepi! Tudi glede drugih potreb, ki so v zvezi s finančnim vprašanjem (nabava glasbil, učil in arhiva) bo treba s časom storiti primerne korake, da bo šola še lepše napredovala, kar bo v prid vsem in v posebno zadoščenje gojencem, k bodo lahko s ponosom zrli na uspehe .svojega marljivega
Delili uspeh
slovenske nižje srednje šole
Slovenska nižja srednja šola v Trstu je sodelovala pri natečaju za najboljše risarske izdelke o-snovnih, srednjih in srednje umetniških šol za Italijo in Svobodno tržaško ozemlje, ki ga je razpisala tovarna risarskih potrebščin FIM, Torino.
Natečaja se je udeležilo 552 srednjih in 2920 osnovnih šol z 118.000 risbami.
Slovenska nižja srednja šola v Trstu je-dobila drugo nagrado in diplomo I. stopnje, ,
■Umetnik prof. Avgust Černigoj je prejel drugo nagrado v tekmovanju za najboljše "profesorje risan j^ (y Italiji....	.	. ..
Nagrado "-peto 'kategori je - pa ’*ta' dobila dijaka S^arc Fulv|j iz III. b razreda in /Jogan Hektor U 'II. a razreda.'	■	:'a	-s ■; '■>«-
Soli in 'profesorju Avgustu, Černigoju iskreno $esiitati& k -izrednemu uspehu.	'.
Po vkorakanju italijanskih 'čet v Pulj in Istro je M. Koch zapustil-Pulj .in služboval v Jugoslaviji do-svoje upokojitve 1. 1929. Živel je nato v Beogradu, v Sloveniji in v rojstnem kraju svoje žene, v- Pulju. Tu so ga 1. 1941 italijanska o-blastva aretirala in’ ga poslala preko meje, njegovo ženo pa pregnala v Trst. M. Koch je preživel vojno dobo v Beogradu. Po koncu vojne je prispel k ženi v Trst.
Lahka naj mu bo tržaška gruda!
ČESTITKE
Učiteljica vrtnarica pri Sv. Ivanu, g. Marija Trebec-Godina, je' praznovala v četrtek 2. t. m. svojo šestdesetletnico. Njene bivše gojenke in gojenci se jo s hvaležnostjo spominjajo, ko jim je vlivala v njihova srčeca, poleg drugih snovi, ljubezen do svqjega slovenskega naroda in jezika. Poučevala je> v Skednju od konca 1. 1910 do konca 1, 1927, medtem tudi dve leti' pri Sv. Ivanu iri od konca leta 1-945 pa spet pri Sv. Ivanu. .
Vzorni-vrtnarici želimo, da bi se; mogla še dolgo vrsto let udejstvo--vati v vzgoji naših najmlajših z njej poznano vnemo.
MALOCLANSKA DRUŽINA ISCE' POŠTENO IN PRIDNO DEKLE VAJENO VSEH HIŠNIH DEL IN KUHE. Naslov v upravi Usta.
Odgovorni urednik: dr. Janko Jež Tiska:
tiskarna »Adria«, d. d. v Trstu
Dr. N. G IGLI A
Zobozdravnik - kirurg Proteze in zdravljenje z najmodernejšimi sistemi. Sprejema od 15. do 20. ure Ulica Torre bianca 43-11 ( Vogal ulica Carducci )
ZOBOZDRAVNIK
Dr. STANISLAV PAVLICA
sprejema od 9-12 in Od 17 - 19 TRST, VIA COMMERCIALE 10-11., TEL. 31-813
Krojaška delavnica za dame in moške
odlikovana na Milanski razstavi
Leopold Podgornik
TRST - ULICA ORIANI št. 9-11
Imii na zalogi blago za obleke o teh orst po ugodnih cenah
Mizarji I kmetovalci V podjetniki •
Deske smrekove, macesnove in trdih lesov, trame .in par-kete nudi najugodneje
TEL.
90441
C A LEU
T R S T
Visi* Sonnino, 2 4
JH
Šl OVEN S KI: POTNIŠKE AGENCIJE
OSKRBIJO:	;	m '
vozne karte za ladje in avione, denarna nakazila in pakete, prevode, emigracijo itd.
Pišite ali nas obiščite,	!
gooorimo slooensko e Se priporočamo AGENCIJE:
Genova - ITALIJA, Via Balbi 38 Caracas - VENEZUELA, Pasaje Capitollo 1.6. Toronto - KANADA, 258 College St Montreal - KANADA, 2098 St. Catherine St. West
URARNA
UL. ROMA 19
ZLATARNA
VELIKA IZBIR A, PO ZARES KONKURENČNIH CENAH 1 LASTNA DELAVNICA. KUPIM IN ZAMENJAM ZLATO, SREBRO IN DRAGULJE.