PHIHDHSKI DHEVKIK GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SVOBODNEGA TRŽAŠKEGA OZEMLJA UREDNIŠTVO IN UPRAVA trg GOLDONI 1, L NAD. Telefoni: Uredništvo 93-806 in 93-808 — Uprava 93-807 Rokopisi se ne vračajo. OGLASI pri Upravi od 8.30 do 12 In od 15 do 18 - Tel. 93-807 CENE OGLASOV: Za vsak mm višine v širini enega stolpca: trgovski 40 lir, finančni in pravni 60 lir, osmrtnice 70 lir. NAROČNINA Cona A: mesečna 260, četrtlecr 750, polletna 1400, celoletna 2600 lir; Cona B: 144, 414, 792, 1440 jugelir; FLRJ: 55,165, 330, 650 din. Poštni tekoči račun za STO-ZVU na ime: »Založništvo Primož skl dnevnik*: Trst 11-5374. — Tekoči račun za Jugoslavijo na ime: »Primorski dnevnik* - uprava: Ljubljana 6-90601-19 ^g_IV - Cena 10 lir - 6 jugolir - 2.50 din TRST sreda, 11. februarja 1948 Poštnina plačana y gotovim Sp°dizione in abbon. postale Stev. 820 I- ■ r e ZOODOUIHSKA DEJSTVA POTVARJAJO Z enostransko objavo dokumentov o sovjetsko-nemških odnosih hočejo ZDA, Anglija ‘ in Francija potvoriti zgodovinska dejstva - Ameriški trusti so podpirali nemško vojno industrijo - Odgovornost Anglije in Francije, ker sta zrušili sistem kolektivne varnosti Izjava sovjetskega informacijskega urada v zvezi z objavo doku-t\ “totov iz leta 1939 in 1941 pou- ^ ZDA pr* objavi doku- J ™nt°v niso vključile v to zbirko £?eatov> kl 86 nanašajo na P-ejsnja leta, posebno pa še doku-V, entov iz dobe Monakovega. f T° P^v gotovo ni slučajno, ptič l r® ™ajo pri tem namene, ki nlura- tekn * nameni, da bi obit’ j ,< 0 111 vestno obravnavali zgo- . «Wnske resnice. Pri objavi je an-Ilvwmkl tisk zatrjeval, da je J bari 27631 odbila Predlog za- ^ ra.,Za skupno objavo celotnega fJ Tod**** ° nackstiSni diplomaciji. e .ajave angloameriških kroti 'vr.ne odgovarjajo resnici. Vest, rtti„ S°vjetska zveza odklonila so-% doVi,an^e pri> Popravi in objavi \ jg iz nemških erhlvov, ^ ^vi namen enostranske °bjave dokumentov >1 'rt /Oj j- ji- .p . at® 8 objavo omenjene Zbirke od iJ ZDA v državah, ki so . °dvisne, sprožila nova kam- Lul4! „klev’et 8lede pogodbe o ne-'' ki je bila sklenjena • lp-„ — ’ "•* je ona BKieujeua l Pravi med ZSSR in Norčijo Vont, nartlen objave je torej, pot-,1* kovan PraV° 5llko dogodkov, ohre-M vpliv KnanjMti mednarodni . Zbirki ZSSR. '■Miti^f v’ kl 80 Jih napravili rt!&s'rii lVSki diplomatični funkcio-i n J* bila sovjetska vlada a vsebuje tudi veliko število •3" rtow„Zr pro”1 enostranski objavi 'Svra^11107' naplenjenih prt tiVTainit ’ 'penjen:n pr; bu- >Pregledai'(ntda bl j:h prej skUpn° ^coska v, 0da an8*eJka in fran-i*ko nv 313 ženili enostran-i' in g. Javd nemških dokumentov f'J var*aTnniSta «t*viU niti pri potrdi gta^u rodovine. Omenjeni vla- v°raostS' 8 16111 wevzeli vso °dgo-dijtkega de21 bledice tega enostran- J SQvieUvVa,’OŽ ta dejstva smatra & 5vok ma vlada, da ima pravico s SW*at* S* obJavltl tajne doku- ■ med^in r‘e nanašajo na odnose Pkimi vt rJevsko Nemčijo ter vla- ^Eovjetl 01^’ Anglije in ZDA. dnini Jdf., a vlada razpolaga z važni - ■ i*°vjetskUmenti' ki 80 Jih ^aP^nile 6 ^ete. Objava teh doku-]ka2e v n, om°goDJ tietnSk°rabili Za obnovo in raa" T | pisale Velika Britanija, Nemčija, Italija in Francija v Rimu pakt o sporazumu ln sodelovanju. Ta pakt je pomenil sporazum med angleško in francosko vlado z ene strani ter med nemškim in italijanskim fašizmom z druge strani. S tem da sta se Anglija in Francija pogajali z Nemčijo in Italijo ter se nista ozirali na druge države, ki so bde udeležene na takratni raz-orožitveni konferenci, kjer so ravno razpravljali o sovjetskem predlogu za sklenitev nenapadalne pogodbe, sta onemogočili nadaljnje delo za zagotovitev miru in varnosti. Za tem sta Velika Britanija ‘n Francija leta 1934 pomagali Hitlerju, da je izkoristil sovražno zadržanje Poljske do Sovjetske zveze, kar je dovedlo do sklenitve pogodbe o nenapadalnosti med Nemčijo in Poljsko. Leta 1935 je bil v Londonu sklenjen angleško-nemški pomorski dogovor, na podlagi katerega je Velika Bratanija pristala. vojni dobi je sovjetska delegacija v Društvu narodov branila načelo kolektivne varnosti. Toda vse je bilo zaman. Jasno je torej, da sta se Velika Britanija in Francija, ki sta takrat imeli prvovrstno vlogo v Društvu narodov odrekli skupnemu odporu proti fašističnemu napadu. S tem, da sta dali hitlerjevskim fašistom nekaj koncesij na zapadu, sta jih hoteli pozneje na^ Sloviti na Vzhod in se jih poslužiti kot orožje proti Sovjetski zvezi. Vse to dokazuje, da je zgodovinska resnica, da je Hitlerjev napad postal mogoč: 1. Zaradi tega ker so ZDA pomagale Nemcem, da so v kratkem času ustvarili gosipodar-sko in vojaško podlago za napad, s tem da so Jim dobavljale potrebna sredstva; 2. Zaradi tega, ker so anglo-francoski vodilni krogi z odpovedjo kolektivne varnosti dezor-ganizirali miroljubne države, raz- naj bodo nemške pomorske sile približno enako velike kakor francoska vojna mornarica. Predrznost fašističnih napadalcev je Iz dneva v dan naraščala, toda ZDA, Velika Britanija in Francija so vse to dopuščale. Vztrajna borba ZSSR za utrditev sistema kolektivne varnosti Vlade ZDA, Velike Britanije in Francije niso ničesar podvzele, da bi ustayile napadalni zalet Nemcev in Italijanov, da bi branile pra^ vice narodov, da bi ohranile mir in preprečile drugo svetovno vojno. Samo Sovjetska zveza je napravila, kar ji je bilo mogoče, da zastavi pot fašističnim napadalcem. Ves svet pozna vztrajno in dolgo borbo ZSSR in njene delegacije, ki | ganizirali miroljubne države, raz-1 PRAGA, 10. — Današnji listi ob-jo je vodil Lltvinov v Društvu na- bilj enotno fronto teh držav proti javljajo, da se bo prihodnjega porodov za ohranitev in utrditev ko- napadu in pomagali Hitlerju, da je mladanakega praškega velesejma iektivne varnosti. Ves čas v pred-1 sprožil drugo tvetovno vojna I udeležilo tudi Tržaško ozemlje. Zveza primorskih partizanov Tržaškega ozemlja je poslala italijanskemu nacionalnemu združenju partizanov (ANPI) pismo, v katerem izraža svojo solidarnost z italijanskimi partizani zaradi dogodkov v S. Ferdi-nando v Puljah, kjer so fašisti zažgali sedež partizanov in ubili tri demokrate. Partizani, ki delajo v tržaškem arzenalu, pa so partizanom iz S. Ferdinanda poslali še posebno pismo, v katerem izražajo sožalje rodbinam ubitih partizanov in pozivajo vse ljudstvo, naj se združi v ljudski demokratični fronti. Vabilo rudarjem FLRJ BEOGRAD, 10. — Zvčza jugoslovanskih rudarjčv je prejela od zveze italijanskih rudarjev vabilo na HI. kongres italijanskih rudarjev. Kongres se bo začel prve dni aprila v Firencah, Glavni štab francoske vlade se je zdavnaj preselil v Washmgton Z OTVORITVIJO ŠPANSKE MEJE BODO V FRANCIJO NEMOTENO PRIHAJALE FAŠISTIČNE IN NACISTIČNE TOLPE, VOJNI ZLOČINCI IN VOHUNI — FRANCIJA BO UTRPELA TUDI VELIKO GOSPODARSKO ŠKODO — SOODGOVORNOST FRANCOSKIH SOCIALISTOV PARIZ, 10. — Otvoritev franco-sko-španske meje je še vedno splošen predmet zanimanja, zlasti v levičarskem tisku. List «Humanitč» poudarja, da Je ameriška politika obkrožila Francijo diplomatsko in vojaško od vseh štirih strani: Na vzhodu ogroža Francijo po ameriški zaslugi nemška reake onama država, gospodarska in vojaška utrdba ameriškega imperializma; na jugu jo ogroža okrepljena Francova Španija in z otvoritvijo njenih mej bodo v Francijo lahko nemoteno prihajale fašistične in nacistične bande, vojni zločinci in vohuni, ki jih Franco zbira in vežba; na severu jo ogroža ameriška politika s pomočjo organiziranja bloka med Francijo ki Veliko Britanijo na eni ter Bene-luxom na drugi strani in na jugovzhodu s pripravljanjem carinske zveze z »ameriškim protektoratom v Italiji*. Mladen Ivekovič sprejel delegatke Italijanskih žena RIM, 10. — Jugoslovanski poslanik v R mu Mladen Ivekovič je sprejel delegacijo Zveze italijanskih žena, ki se je bila udeležila II. kongresa Fronte antifašističnih žena Jugoslavije. Predstavnice Zveze italijanskih žena so poudarile prisrčen sprejem v Beogradu in izrekle svoje občudovanje za žene nove Jugoslavije, ki so se z navdušenjem pridružile borbi za mir in blaginjo vsega ljudstva. Izjavile so tudi, da so dobile zelo dober vtis nad delovanjem jugoslovanskih žena pri obnovi domovine. Seja nadzorstvenega sveta odlolena na danes BERLIN, 10. — Na prošnjo generala Koeniga, poveljnika francoskih čat v Nemčiji, je bila seja nadzorstvenega sveta, ki je bila določena za danes, odložena na jutri, General Koenig ima influenco. Jugoslovanski delavci francoskim delavcem PARIZ 10. — Danes popoldne so predstavniki jugoslovanskih kovinarskih sindikatov izročili francoskemu združenju kovinarskih sindikatov 20 vagonov sladkorja in deset vagonov olja. Podoben dar bodo izročili francoskim delavcem tudi poljski delavci. Do manifestacij prijateljstva je prišlo ob izročitvi darov, ki so bili določeni otrokom onih francoskih deflavskih družim, ki so bile prizadete zaradt nedavnih stavk. Zastopnika jugoslovanskega in poljskega poslaništva v Parizu sta pri tej priliki poudarila prijateljske vezi, ki obstojijo med Francijo ter med Jugoslavijo in Poljsko. BUKAREŠTA, — Romunsko-madžarska komisija za določitev mej med obema državama, je končala svoje delo. Istočasno je rešila komisija nekatera vprašanja, ki se nanašajo na obmejni promet. ODPOR ARABCEV proti angloameriski politiki Tajna pogajanja med Anglijo in ZDA za razdelitev vplivnih področij na Bližnjem vzhodu — Protest zaradi odstopa letališča v Mellahi hi ‘•»tiei Dawesovega načrta * - UidY 28 reparacije je Nočjo ve,"ko vlogo pri tem. S in ^€'lka Britanija postaviti rt - ln na*rta so mislile Vellka Bril jč- Nrišklh 1Pdus,-riJ° v odvisnost *?!' n britanskih monopo-JlNu k °y hučrt je odprl pot v pkalu predvsem ameri-l“ J« leta^m5ko tndustrljo. Tako rt”83 začela obnova nem- Nsk; ,rP0daratva, Hkrati se je ^5 dvignil. Od leta g8 do jj. ^ Je NfintfHa HrtMln An- Nk v,,. — » vee ko 6 J!, “»el k0:°^;h posojil. Pri tem Ye Nemčija dobila de-k,11 bcisoiiinilil^ard mark dolgoroč-“,cS k”' mm)*M S!!?1. ki8hVrt° vlogo »meriškl ka-Nrti h J® d08egel 70% vseh dol-Ske Pri finansiranju ha ^ononni? in<*U8triJe *o ameri-N ln ™1 bllt tesno povezani 6 mm i, rt demške banke. Ste- emorit dolarJ®v. k' *> J* h v°Jno L mcnopoli v nem-> h JJN^vo. so pripo-h®a®tev k| ^vskcmu režimu do -Diid. ’ ®o bila potrebna za j^tjgovornost Anglije ‘ sHnC'le za druS° Svetovno vojno ■ 'n i k' M Ail ?» Se »Ul086 Drinl1!1k' dru8> čini tel J je ffrtNidu k hitlerjevska n,,. • n sicer, da sta se Ve- ^>«411 ?rikanij« nTlF ““ ol,“ sc vv kolRkt'w., Franclja odpove-kw°n»tir trarnosti. Sedaj je to Nnei -' da Jr ta politika b»rt “ta n*lklh vladnih krogov - &aDŠrta heodn^rt„Vlaanm krof?ov ‘«W vPrCtl nemškemu % n';h zahtl uil hrabrci'J > nar ^e^^Jrvske Nem-*■ do druge svetovne na* DPrfh?3u Hitlerja na 1, ®4evanJe angleške »iade k ta 1933 pod- KAIRO, 10. — Posebni dopisnik lista «Ak M(yari» poroča, da »o v decembru 1947 predstavniki Velike Britanije in ZDA vodili tajna pogajanja o razdelitvi vplivnih področij na Bližnjem vzhodu in o vojaških vprašanjih. List pripominja, da se pričakuje, da se bodo ta pogajanja končala s .-klenitvijo tajne anglo-amerlške vojaške pogodbe, da si zajamčita nadzorstvo na Bližnjem vzhedu. To zavezništvo predvideva dalje tudi zvezo teh dveh držav proti osvobodilnim gibanjem v državah Bližnjega vzhoda, zaščito njihovih ka-fitalov v teh državah ter zaščito njihovih gospodarskih in vojaških ir.tčresov. Ugotovljeno je, da Američani sprejemajo ta britanski predlog, zahtevajo pa važmj gospodarske in politične koncesije. Sploh izločuje ameriški vpliv polagoma britanskega na Bližnjem vzhodu. Diplomatlčni krogi v Washingtonu *o mnenja, da s« skuša Velika Britanija poslužiti Američanov, da bi utrdila svoj položaj na Bližnjem vzhodu, ki jo po drugi svetovni vojni zelo zrahljan. Tako upa, da bo zatrla vedno številnejša narod-ro-oovobodilna gibanja med narodi Bližnjega vzhoda in ohranila reakcionarne režime. Razen tega so britanski politični izvedpnci mnčnja, da bo Velika Britanija na podlagi tega degovora sicer odstopila del svojega vplivnega področja na Bližnjem vzhodu Američanom, bo pa rešila ostalo pred ameriško konkurenco. Pogajanja se bedo nadaljevala v Wa-ahlngtonu. Domnevajo, da so Britanci izročil: Američanom letališče v Mellahi na pndJngi teh porajanj. Naredil e - os v obod i 1 n o gibanje v Trlpolitaniji je pcslalo protestno pismo britanskemu zunanjemu ministru Bevinu zaradi odstop tve letališča Mollaha pri Tripolisu ZDA. Pismo pravd med drugim: Ta od-stopitev pomeni kršitev mirovne p« godbe z Italijo in tudi krš tov Atlantske karte. To dejanj« po-mSnl napad na pravice libijskega ljudstva. Opozarjamo vašo vlado, da bo to dejanje povzročilo odpor vsega arabskega ljudstva, Sfafuf za Jeruzalem LAKE SUOCESS, 10. — Posebna komisija *a Palestino je izdelala za mesto Jeruzalem statut, o katerem bo svet *a vnruštvo razpravljal na prihodnji seji, ki bo 18. t. m. Načrt tega statuta ima 45 členov in predvideva, da bo *ntemac:ona-lizirano mesto Jeruzalem tvorilo posebni organizem, tako imenovani »Corpus separatum*, ki ga bo upravljala OZN po svetu za varu-štvo oz. po posebnem guvernerju, ki ga bo imenoval tn svet. Varnostni svet pa bo jamčil za nedotakljivost ozemlja Jeruzalema in za mednarodni rtžšm v tem mest«. Mesto bo demilitarizirano, toda guverner bo lahko ustanovil posebne policijske sile za vzdrževanje reda. Policija bo imela mednarodni značaji, in pri nj;j ne bodo mogl, sodelovati ne Arabci ne Zid:. Guverner bo imenovan za tri leta in bo lahko ponovno izvoljen. Imel bo najvišjo oblast pod nadzorstvom Varnostnega sveta, pri upravi pa mu bo pomagal posebni zakonodajni sveti Sodstvo v mostu Jeruzalemu bo neodvisno in bo imelo tudi najvišje sodišče, sestavljeno iz sodnikov, ki h bo imenoval svet za varaltvo. Naseljevanje v Jeruzalemu bo nadzoroval sam guverner: mesto bo vključeno v gospodarsko zvezo Palestine, vendar bo imelo avtonomno banko ter bo samo urejevalo davčna in finančna vprašanja, kakor tudi mednarodne finančne ope-rpcij’. Sherman pri papežu VATIKAN, 10. — Papež je sprejel novega poveljnika amer ških po-mersk h sil v Sredozemlju Forresta Shcrmana. Odgovornost črne vlade za dogodke v S. Ferdinandu NESRAMNO POROČILO ITALIJANSKEGA NOTRANJEGA MINISTRSTVA — POZIV KPI DEMOKRATIČNIM ORGANIZACIJAM — POLICIJA JE V NEAPLJU NAPADLA POVORKO BREZPOSELNIH IN RANILA VEČ DELAVCEV — RAZKRAJANJE V REPUBLIKANSKIH IN SARAGATOVllI VRSTAH — LJUDSKA FRONTA SE VEDNO BOLJ KREPI (Od našega posebnega dopisnika) KEM, 10. — V Foggi in v vstj pokrajina so. delavci proglasili splošno stavko kot protest proti postopanju vlade in policije, ki sta dopustili tragičen pokol v S. Ferdinandu, Poročajo, da je b'k> ranjenih več kot 20 oseb, število mrtvih pa se je od štirih zvišalo na pet. Notranja ministrstvo je izdalo nocoj sramotno uradno poročilo, v katerem zatrjuje — da bi se razbremenila od težke odgovornosti — da je pripisati streljanje osebnemu sporu, čeprav je bilo na tisoče prebivalcev priča navedene tragedije in čeprav »o vsi »poznali morilce in je še karablnerski maršal že nekaj dni pred dogodki izjavil, da so mu znanrt, nakane teh banditov. Tajništvo komunistične stranke Italija smatra v svojem poročilu, da pomenijo ti dogodki prvi znak težkega položaja, v katerem je Italija, in da so predvsem posledica s^danj^ vladne politike. Poročilo nadaljuje, da blati vlada partizanske odreda in mladinske demokratično organizac je vseh levičarskih sil, e tem da jih obtožuje, da so vojaške formacij« pripravljene za državljansko vejno, mčdtem ko so v resnici vojne formacije on«, ki jih plačujejo agran ct in reakcija. Končno poziva poreč lo komunistične partije vse demokratične organizacije, naj povečajo svojo borbo proti reakcionarnim izzivanjem in naj zahtevajo od vlad?, da obrne svojo akcijo proti tem izzivanjem in jih zatre. Največje izzivanje pa so izvedle danes same vladne oblasti. Policijski oddelka (celere) so v Neaplju nasilno napadli »prevod brezposelnih, ki so šli pred prefekturo, da bi tam zahtevali zaposlitev. Pri tem spopadu je bilo več delavcev ranjenih. Po vsej državi, zlasti v južnih pokrajinah se nadaljuje razkrajanje republikanske in Saragatove stranke, katere pripadniki prestopajo v velikem številu v Ljudsko fronto. Saragatova federacija v Salernu je prestopila v celoti v Ljudsko fronta Nocoj so pristopili tudi člani republikanske in Saragatove stranke v Catanzaru. Tudi v Cri-spanu se je vsa skupina republikanske stranke pridružila Ljudski fronti. V Lizzanu je podal ostavko celo krajevni tajnik demokristjanov v se vpisal v fronto; njegovemu zgledu so sledili skoro vsi člani tamkajšnje republikanske stranke. V zadnjem trenutku je prišla vest, da Je Ljudska fronta zaradi dogodkov v S. Ferdinandu sklenila, da bo poslala posebno delegacijo k vladi, ki bo zahtevala takojšnje kaznovanje vseh krivcev In kaznovanje karabinerskega maršala, ki je sokriv navedenega zločina. Hkrati bo Ljudska fronta priredila veliko ljudsko manifestacijo, na kateri bo protestirala proti dogodkom v S. Ferdinandu, E. MILIC tičnem področju. Pri manevrih bosta sodelovali dve križarki, osem torpednih lovcev ter številne tor-pedovke in pomožne ladje, kakor tudi letala. Listi ugotavljajo, da bo prvikrat tako velika skupina argentinskih vojnih ladij odplula v vode južnega oceana. Inflacila v Španiji PARIZ, 10. — «Mundo obrero* piše, da »e je v Francovi Španiji obtok bankovcev zvišal v letu 1947 od 22 milijard na 25 milijard pezet. Inflacija se je še pesebno povečala od juldja dalje. Isti list »trogo obsoja pol tiko španskih socialistov desnice. List piše, da obstoja v vrstah španske socialistične stranke močna struja, k: se ne strinja s protidelavskim in protirepublikanskim stališčem teh predstavnikov strank«. V zvezi s potovanjem Gomeza v Washing-ton piše list, da je ta dal jamstva za protikomunistično politiko kakor Franco sam. Prieto, Gomez in drugi so zavzeli nespravljivo Stariče do španskih komunistov, so pa v dobrih odnosih s sovražniki ljudstva, z aristokrati, militaristi in monarhofašlsti. Spor zaradi Falklanda BUENOS AIRES, 10. — V zvezti z zadnjo noto argentinske vlade britanski vladi o vprašanju Falklandskih otokov poroča tisk, da bo ameriška vojna mornarica izvedla 15. februarja pomorske manevre v vodah otoka Deccption. da potrdi argentinsko suverenost na antark- Zabteve kašmirskega ljudstva LAKE SUOCESS, 10. — Predsednik kašmirske svobodne vlade Sir-der Mohamed Ibrahim Khan je iz-jlavil na tiskovni konferenci, da bo kašmirska osvobodilna vojska sprejela vsako rešitev, ki jo bo predlagal Varnostni svet, pod pogojem, da sedanji ministrski predsednik Sajk Abdullah ne ostane več na vladi. Izjavil je tudi, da bi kaš mirsko ljudstvo »prejelo svoboden plebiscit po odhodu tujih čet in če Abdullah ne bi imel v vladi mesta, ki bl mu omogočilo potvorbo votivnih izidov. Seja namesinikov glede kolonij LONDON, 10. — Danes so se se stati v Londonu namestniki zunanjih m nistrov, ki imajo nalogo, da preučijo vprašanje bivših italijanskih kolonij. Kakor je znano, »o namestniki pred dobrim tednom prfkinili svoje delo, da je med tem tajnik konferenc« določil vrstni red, po katerem bodo zastišali predstavnike vseh onih držav, ki so zainteresirane na bodoči ureditvi bivših italijanskih kolonij. Trgovina ČSR s Trstom TR3T, 10. — Te dni j« v Trstu g. J. Vanik, ravnattlj družbe «Om-n.poi», kot izvedenec češkoslova škega ministrstva za zunanjo trgovino. Razgcvarjal se je že s funkcionarji departmana za trgovino pri vojaški upravi v zvezi * uvozom češkoslovaških proizvodov na Tržaško ozemlje za amortizacijo zneska 220 milijonov lir, ki jih CSR dolguj« za skladiščnino blaga, ki je v prevozu preko Trsta iz in v CSR. List nadaljuje, da se prebivalstvo južne Franclje boji «dump:nga», k; bo nastopil zaradi uvoza iz Španije. Na ta način bo zlasti prizadeta francoska produkcija vina in pomaranč, ker jo bo spodrival uvoz teh pridelkov iz Špani je, ki glede na sramotno hzke mezde in fašistično ureditev države lahko konkurirajo 6 francoskimi pridelki. Vrhu tega je francoska vlada že izjavila, da ima namen uvoziti velike količine vina iz Španije, ki bo mnogo cenejše od francoskega. List zaključuje, da predstavlja tudi izvoz tkanin iz Barcelone, kjer izkorišča industrija špansko delavstvo, da ji mora delati za vsako cena za Francijo veliko gospodarsko nevarnost. Francoski socialisti se zavedajo svoje sokrivde pri vprašanju otvoritve francosko-španske meje in skušajo zvaliti krivdo na druge. Tako piše njihovo glasilo «Popu-la!re», da pomeni otvoritev španske meje ponižanje, da mora Francija razveljaviti svoj sklep, ki ga je pred dobrim letom podpiral ves demokratičen svet. V svojem zavijač nju seveda obljublja, da se bodo francoski socialisti še naprej bori-proti Francu in njegovi diktaturi. Hkrati priznava, da se je glavni štab francoske vlade že davno preselil v Washington. Končno obtožuje s tem v zvezi ZDA in Veliko Britanijo. Ce bi bili namreč podpirali politiko Francije proti Francu, bi Francija ne prišla tako daleč, da mora sedaj preklicati svoj nekdanji sklep. Japonski socialisti so odslužili TOKIO, 10. — Prva japonska vlada prid vodstvom socialistov je doživela poraz. Ministrski predsednik Katayama je namreč podal ostavko celotne Vlade. Vzrok temu ni toliko v notranjem razvoju Ja ponslte pač pa v zahtevah ameriških okupatorjev glede gospodarskih vprašanj, predv&e»xi glede zunanje trgovine. Znano je, da hočejo ameriški kapitalisti investirati večje kapitale na Japonskem, pri tem pa nimajo zaupanja v kakršno koli socialistično vlado. Konservativna vlada Ob podpor; japonskih industrijskih finančnikov bl uživala v Ameriki večje zaupanje. Glavna naloga, ki jo je bil Mac Arthur poveril odstopivšemu Ka-tayami, je bjla predvsem borba proti komunističnemu vplivu. Komunistični voditelji raznih sindikatov so bili odstranjeni in prišlo je tudi do razkola v sindikatih ter do ustanovitve novih protikomunističnih sindikatov. Zato smatrajo sedaj okupacijske oblasti, da vlada pod vodstvom socialistov ni več potrebna za zaviranje delovskega gibanja. Predvidevajo, da bo kriza dolga in da bo prišlo do koalicijske vlade s prevladovanjem desnice. Predsedoval ji najbrže ne bo nepriljubljeni Voshida pač pa predsednik «d«riokratične» stranke Ashida. Madžarska delegacija bo šla v Moskvo BUDIMPEŠTA, 10. — V tem tednu bo v Moskvo odpotovala madžarska vladna delegacija. V kratkem bodo v Budimpešti objaviti s tem v zvezi uradno poročila Prireditev v Pulju v prid sklada za pomoč grškemu ljudstvu PULJ, 10. — Odbor za pomoč grškemu ljudstvu v puljskem okraju ’je včeraj organiziral uspelo prireditev v krožku jugoslovanske vojne mornarice. Pri predstavi so razen godbe jugoslovanske mornarice sodelovale folklorne skupine, hrvaški mešan zbor iz Medutina ln ital Janški mešan zbor iz Rovinja Izkupiček so položili v sklad za pomoč grškemu ljudstvu. TOKIO. — Ameriški javni tožilec je zahteval na procesu proti ja-ponsk‘m vojnim zločincem pred mednarodnim sodiščem v Tokiju smrtno kazen za 25 vojnih zločincev. ZDA NE DOVOLIJO Belgiji obnove brei njihove pomoči" BRUSELJ, 10. — Agencija Tele-press poroča, da so v Bruslju konec januarja naznaniti, da je v načelu prišlo do sporazuma glede sklenitve sovjetsko-belgijske pogodbe, da pa so takoj po povratku belgijske trgovinske delegacije iz Moskve pričela delovati tajne eile z nam« nam, da bi preprečile sklenitev tega dogovora. Po navedbah belgijskega tiska je Sovjetska zveza privolila, da bo do-bavila Belgiji 450 tSsoč ton žita preti temu, da ji bo Belgija plačala to dobavo s svojimi izdelki. Po teh prvih poročilih je nenadoma nastopil molk ;n «dobro obveščeni krogi* so že pričeli prerokovati, da pogodba nd bila nikdar končno veljavno sklonjena, in da je Američani ne bodo dovolili. List «New York Tim«a» piše: »Cim so v Waahingtonu zvedeli za sovjetske predloge belg'jski trgovinski mlsdji, so ZDA takoj pod-vztle protiukrepe in so Belgiji odsvetoval« sklenitev te pogodbe, odnosno so jo hotele naravnost preprečiti. Omenjeni list pripominja, da je hotela Sovjetska zveza imet: 5000 ton kositra i* belgijskega Konga, toda amtriški krogi so Belgijo takoj Obvestili, da smatra ameriška javnest, da potrebujejo kositer ZDA same, da na ja način lahko krijejo potrebe ea načrt o obnovi Evrope. Glasilo belgijske komunistične stranke »Lj Drapeau Rcuge* pripominja k temu, da je belgijski Kongo produciral v zadnjih letih okoli 10 tisoč ton kositra letno in da bi Belgija brea težkoč lahko i, godila sovjetski zahtevi. Toda ZDA — t*ko nadaljuje list — hočejo preprtčit! Belgiji, da bd izvedla »vejo obnovo brez drage ameriške «pomočl». Ovirajo Belgijo, da bi sklenila pogodbo, ki bi omogočila, da bi dobila od Sovjetske zveze kruh brez am«riških dobav, ki jih je treba plačati v dolarjih, in pri čemer bi plačala Belgija žito z lastnimi proizvodi; skratka sklenila bi pogodbo, ki bi dala belgijskemu ljudstvu kruh in delo. oooooooooooooooooooooo Ker ni še poravnan mezdni spor med tovariši grafitnimi delavci in lastnikom tiskarne, kjer se tiska naš list, ni mogel naš dnevnik iziti danes na štirih straneh. Iz istega vzroka sta izostali tudi goriška in istrska izdaja. Cetrtie so se zbrali delegati istrskega okrožja, da se pogovorijo o delu in odobrijo nekaj novih, vaznih odlokov. Poleg delegatov so se v dvorani gledališča Arigoni zbrali tudi Številni gostje. Zasedanje je otvoril predsednik tov. Kralj Tone in pozdravil predstavnika JA majorja JakopoviCa, Člana glavnega komiteja KP Tržaškega ozemlja tov. Gasparinija, tov. Marino in predstavnike masovnih organizacij. Ko je izvoljeno delovno predsedstvo zavzelo svoje mesto, se je predstavnik istega zahvalil in poudaril, da bi moral biti nato mesto izvoljen tov. Bruno D'Estc, ki ga je okupacijska oblast v Trstu nezakonito obsodila. Sledili so pozdravi gostov, ki so ieleli skuptčint uspešno delo. Tov. Gasparini je izrodi pozdrave v imenu glavnega komiteja KP Trialke-ga ozemlja; poudaril je pomen skupščine, ki bo s svojim konstruktivnim delom dokazala moč ljudske oblasti. Poudaril je važnost nedeljskega sindikalnega zborovanja v Trstu, na katerem je množica delovnega ljudstva z napetostjo sledila govorom, ki so obravnavali vsa najvainejša sindikalna vprašanja. Zaključil je svoj pozdravni govor e besedami: eUtrjujte, širite ln branite vašo ljudsko oblast, kl je najvetja pridobitev narodno o-svobodilne borbe.» Za njim je podal gospodarsko politično poročilo tov. Beltram. V uvodu je tmenil namen skupščine, ki se je sestala zato, da pretrese ČETRTO ZASEDANJE OKROŽNE SKUPŠČINE V UMAGU POT V BOLJŠO PRIHODNOST ODOBRITEV PRORAČUNA ZA LETO 1948 — VAŽEN ODLOK O VOLIVNIH IMENIKIH — ČETRTINA VSEGA PRORAČUNA ZA KULTURNI DVIG LJUDSTVA — 61,919.000 LIR ZA GOSPODARSTVO, 22,431.500 LIR ZA SREDNJE ŠOLE, ŠTIPENDIJE IN DIJAŠKO MATICO, 9,500.000 LIR ZA POMOČ ŽRTVAM FAŠISTIČNEGA TERORJA in odobri proračun kot najvažnejšo točko dnevnega reda ln razen odloka o volivnih imenikih še več drugih odlokov. Nato je nadaljeval: «Za čas, v katerem je četrto zasedanje okrozrte skupščine, je značilna ostra kampanja sovražnikov delovnega ljudstva proti naši demokraciji. G/auni naš sovralnik sta Spekulacija in črna borza. Smatram, da je danes treba se posebej ostro poudariti, da je borba za unir čenja Spekulacije danes osnovna naloga, ea katero se morajo mobilizirati vse množice in ne samo organi ljudske oblasti, «omenil je nato vpliv bližine Trsta s svojimi blestečimi izložbami, ki marsikoga omamljajo, in dejal: aRazlika med Trstom in našo cono je resda velika. Pri nas je dela za vse in tudi primeten zasluiek, ki omogoča vsakomur, da pošteno živi od svojega dela. Ni posebnih izlozb, toda zagotovljena je redna delitev nakazanega blaga po nizkih cenah, ki krije vsakdanje potrebe prebivalstva. Naše oblasti skrbijo za obnovo ter dajejo motnost dela in za- služka, razen tega skrbijo za nemoten razvoj ljudske demokracije, za vzgojo mladega pokolenja; zaščitene so pravice borcev osvobodilne borbe in političnih pre-ganjancev.s Nato je na kratko orisal še življenje delovnih množic v coni pod angloameriško upravo, kjer se dnevno veča število brezposelnih, kjer obsojajo najboljše sinove slovenskega naroda in dajajo popolno zaščito /aJistom. Zaključil je: »Mislim, da so s tem izraZgne perspektive ena in druge uprave. Pot, ki vodi v slabo življenje, mora podleči oni poti, ki stremi za poštenim, ki vzgaja ljudstvo v duhu napredne demokracije, ki dviga človekovo dostojanstvo, ki hvali delo in postavlja delo nad vse ostalo!* Omenil je tudi, da skuša reakcija s podkupovanjem zavirati razvoj ljudske oblasti in gospodarstva. V dokaz tega je navedel pismo, ki ga je poslal konzorcij iz Trsta ribičem, v katerem jim obljublja vse mogoče olajšave. Zato je potrebno voditi neizprosno borbo proti spe- kulaciji in korupciji, zlasti tisti, ki ima politično ozadje. Naloga vseh je, poživeti zadruge, povečati njih članstvo in jih usposabljati, da bodo kos svojim nalogam. Qmenil je še sadove naporov ljudske oblasti v istrskem okroiju in poudaril skrb teh za dvig Zivljenskega standarda prebivalstva. Gospodarski oddelek OLGO je na podlagi prejšnjega pooblastila skupščine izdal nekatere odredbe, s katerimi daje v prosto prodajo meso, olje, moko, tekstilne in izdelke obutev. Na trgu bo v prodaji vedno več predmetov široke potrošnje; velike količine obleke in obutve, ki se delijo le nekaj časa, so prvi korak k izboljšanju življenjskega položaja. Govoril je še o vaZnosti odloka o votivnih imenikih in dejal: »V dol-glednem času bodo volitve v krajevne, okrajne in okrožne ljudske odbore. Prvi pogoj so spiski vseh votivnih upravičencev: Tako bo ljudstvo imelo možnost s tajnim glasovanjem postaviti si svoje upravne organe. To je pravica pridobljena v borbi, ki je ljudstvo anglo- ameriške cone nima: S sprejemom zakona o volivnih imenikih se ljudstvo pripravlja na volitve in s tem dokazuje svojo trdnost in demokratičnost. Temu referatu je sledila diskusija, ki je še bolj poglobila problem ribičev in črnoborzijancev. Ob zaključku je ponovno govoril tov. Beltram in dejal: «Sli bomo po začrtani poti, ki jo je zavzela ljudska oblast, in ima daljšo perspektivo. Izvrševanje naših načrtov bo zahtevalo od vseh mnogo dela in požrtvovalnosti, toda v zadoščenje jim bo, da so s svojim delom pomagali ljudstvu do boljšega življenja.« Kot druga točka dnevnega reda je sledilo poročilo o proračunu za leto 1948, kateremu je sledila krajša diskusija, v kateri je delegat Perič iz Buj poudaril velik pomen tretje postavke proračuna, ki predvideva skoraj četrtino vseh predvidenih izdatkov za prosveto. Ljudska oblast se zaveda važnosti kulturnega razvoja, zato pa gradi šole in usposablja nove učne kadre. Pro- račun je bil enoglasno odobren. Tajnik okrožnega ILO tov. Lau-renti je prečital odlok o volivnih imenikih in poudaril, da imajo pravico voliti vsi; nimajo pa te pravice vojni zločinci, kolaboracionisti in tisti, ki so jo izgubili zaradi kazni. Z navdušenjem je bil ta odlok sprejet, prav tako so bili odobreni še odlok o splošni kontroli, odlok o discijjlinski odgovornosti javnih uslužbencev, odlok o odobritvi pravilnika za poslovanje komisije, za reševanje zahtevka za zaščito zakonitosti, odlok o ukinitvi plačevanja prispevkov za integracijski fond ter odlok o plačevanju trinajste plače delavcem in nameščencem. Skupščina je razrešila predsednika višjega okrožnega sodišča tov. dr. Borisa Kermavnerja in imenovala na njegovo mesto tov. dr. Batista Ludvika, za okrožnega sodnika pa tov. dr. Pakovič Emanuela. Potrdila je tudi imenovanje 19 drugih okrožnih sodnikov prisedli:koo. Delovni predsednik je nato zaključil zasedanje s krajšim govorom in dejal; «Z odloki, ki smo jih danes odobrili, smo pokazali, kakšno je delo ljudske oblasti, ki stremi za tem, da izboljša življenjski standard vsega ljudstva. Ta oblast je sad trdega in revolucionarnega boja delovnih množic, zato pa ne more propasti in tudi ne bo propadla, temveč se bo krepila in utrjevala, ker tako hoče vse ljudstvo tega okrožja, ki se je za to borih!« PRIMORSKI DNEVNIK — 2 — 11. februarja Ijjj Zahtevajte pismene obračane za svoje plače Prsd nekaj dnevi j« prišel v urad Enotnih sindikatov nek delavec, da hi dobel potrdilo, da je bil zaposlen Y neki tovarni, od koder 60 ga odpustili. Ko so mu potrdilo Izročili, je c začudenem zapazil, da je po sporočilu delodajalca sprejemal 1800 lir manj na teden, kakor jih Je dobival dejansko. Razumljivo je, zato da mu je gospodar tudi izplačal tako vsoto ob odpustu, ki se je opirala na one zneske, ki J:h .e gospodar prijavil kot tedenske p.ače. Na ES so potem tovarišu povedali, da ni še jasno, če bodo s protestom pri delodajalcu lahko dosegli uspeh, ker nimajo ničesar v roki, da bi dokazali, da njegova plača ni znašala 1800 lir manj, koi to trdi delodajalec. Takih primerov so doslej že veliko zabeležili. Gotovo je, da se posredovanje Enotnih sindikatov v podobnih primerih earadi omenjenih vzrokov ne more vselej končati uspešno. Delavci naj zato zahtevajo od svojih gospodarjev ob vsakem izplačilu pismen obračun mezd? (busta paga). Na ta način Je možen pregled plač v preteklih tednih ln kontrola med posameznimi obračun;. Koliko napačnih obračunov zaradi katerih prenekateri delavci materialno trpe, se bo dalo na ta način laže rešiti. Koliko nesporazumov in koliko poskusov zlorabe s strani delodajalcev bo na ta način preprečenih. Nič drugega n» treba kot zahtevati, da delodajalci store to svojo dolžnost. Pri tem se ni treba ničesar bate, kajti to minimalno zahtevo bi morali delodajalci že davno spoštovati. Treba je torej energično zahtevati, ker vsako obotavljanja bi se lahko zelo otepalo. Pojasnilo šolskega skrbništva v Gorici Šolsko skrbništvo v Gorici nam je poslalo pojasnila na članek, ki Emo ga objavili v našim listu ped naslovom »Doklej dvojna mera». Ker je iz samega pojasnila razvidno, da vse ni bilo tako kot bi moralo biti, bodo čitatelji razumeli, da smo imeli popolnoma prav. Besnici na ljubo pa rade volje objavimo prejeti odgovor, ki smo si ga Želeli zato, da bi »e marsikatera stvar razčistila: ♦Sklicujoč ee na članek »Doklej dvojna mira*, ki je izšel v goriški izdaji spoštovanega dnevnika, smatra ta urad ea potrebno, da zaradi resničnosti da naslednja pojasnila: Ta članek obtožuje šolske oblasti,' in sicflr šolsko skrbništvo: 1) Da Je pustilo dolgo čakati slovenske učitelje na izplačilo zaostankov plač; 2) da ni izplačalo slovenskim učiteljem doklade službene prisotnosti, medtem ko naj bi jo bili redno dobili italijanski učitelji; 3) da nii izplačalo slovenskim učiteljem nagrade 18.000 lir1 iz fondov, ki jih je dala na razpolago anglo-e m* riška uprava, medtem ko naj fci jo bili prejeli italijanski učitelji. Na te tri točke odgovarja Skrbništvo in dovoljuje vsakemu, ki ga san'ma, da se o tem prepriča v samem uradu, naslednje: 1) Skrbništvo je v glavnem vedno redno izplačevalo mesečno plažo, naj si bo italijanskim kakor slovenskim učiteljem, zaradi tega m na mestu in je odveč govoriti o čakanju na zaostanke. 2) Doklada služben^ prisotnosti ni bila že več meseceiv nazaj na-kjtzana no samo slovenskim učiteljem n-iti italijanskim iz enostavnega razloga, ker so bili potrebni fondi odobreni s strani ministrstva temu uradu šele te dni. Ta doklada se bo sedaj izplačala teko italijanskim kakor tudi slovenskim učiteljem. 3) Angloameriška uprava ni nikoli dala na razpolago goriški pokrajini fonda, da bi izplačala 18.000 lir ali kako drugo vsoto, naj si bo učiteljem ali pa na splošno i; radii.; kom. Slo je samo za neko prazno obljubo, ki je vse do sedaj ostala taka ne samo za Slovence, temveč tudi za Italijane. Zaupajoč v neovrgljivo korektnost vašega časopisa, smo prepričani, da bo v celoti objavil to pismo, ki prinaša zaželena pojasnila in ki bo razčistilo razne glasove, ki krožijo po mestu in katere je vaš list zbral glede izjem, ki naj bi se delala na škodo Slovencem in glede načina uporabe denarja s strani tega urada. Upravnik šolske,ga skrbništva G. DE VETTA.* ŠE SE MU TOŽI PO FAŠISTIČNIH « VELIČINAH* Pred dnevi je narodna zaščita našla ob preiskavi v hiši Uska Franca iz Petrov! je več fotograf j bivših fašističnih ministrov, fašistične izkaznice in precej literature iz tiste dobe. Lastnik ni znal (?) pojasniti, od kod ves ta material. Zaenkrat to samo zaplenili le «lepe spominke* Neizprosno borbo proti vsem oblikam fašizma 1 Neomajno zaupanje tržaških Slovencev v OF V ponedeljek 9. t. m. je bil v dvorani grafikov v ul. Trento o-kiajnj aktiv Osvobodilne fronte za center. Številni Slovenci iz centra tržaškega mesta so s svojo udelež-in velikim zanimanjem za različna vprašan ja, ki so 34 obravnavala na tem sestanku, pokazali veliko zaupanje do Osvobodilne fronte in njenega vodstva, Id jih je za časa fašistično in nemške okupacije pravilno vodilo preko vseh težav do aarodnega osvobojenja. Tov. Grmek Alfonz ja Imel političen referat, v katerem je prikazal notranje in zunanjepolitični položaj ter zlasti poudaril naloge Slovencev v teh odločilnih dneh. Po njegovem izčrpnem poročilu so se priglasili k diskusija tovariši in tovarišice, ki so podprli njegova izvajanja s stvarnimi primeri. Nek tovariš je izraziil maenj«, da bi bilo treba, da bi se vršili takšni sestanki vsaj vsakih 14 dni, kjer bi dobivali poleg političnega emanja tudi širšo razgledanost. Vsd navzoči so se strinjali z zahtevo tovariša, da morajo okupacijske oblasti popraviti Slovencem krivico t?r ukiniti fašistični zakon glede preimenovanja slovenskih priimkov. Tovarišica Kosmina je pohvala vse starše, raj pošljejo svoje otroke v slovenske šole in tešaje, kjer se bodo naučili lepe slovenske besede. Po diskusiji so prisotni soglasno izvolili petčlansko tajništvo ter sprejeli zaključno resolucijo: Aktivisti Osvobodilne fronte centra mesta Trst, zbrani na okrajni konferenci 9. februarja 1948 ugo-tavljamo, da je za težave, ki se pojavi jafb na kulturno političnem in gospodarskem polju, ki spravljajo trScike Slovence v neznosen položaj in ki nas vse preveč spominja na dobo faSizma, odgovorna predvsem okupacijska vojna uprava s svojo pristransko upravo in politiko nacionalnega zatiranja. V takem položaju nacionalnega zatiranja izražamo neomajno zaupanje v Osvobodilno fronto, ki nas je vodila skozi težke preiskuznje narodno osvobodilne borbe in ki je edina prava naslednica’ vztrajnega nacionalnega odpora ' primorskih Slovencev proti faSizmu. Istočasno izjavljamo, da se bomo kljub vsem ovirm in zapostavljanju le odločneje borili za naie osnovne pravice, za svoboden političen, gospodarski in kulturni razvoj. Za dosego tega bomo vodili neizprosno borbo proti vsem oblikam faSizma, posebno Se proti tako svani Slovenski demokratski zvezi, ki poskuSa razbijati enotnost Slovencev na tem ozemlju. Tej pestiči izdajalcev slovenskega naroda, ki nastopajo odkrito kot agenti nekih tujih sil, odrekamo vsako pravico izraiafija volje slovenskega. naroda tega ozemlja in sploh predstavljati kjer koli slovenski narod. Aktivisti Osvobodilne fronte it centra mesta Trst se dobro zavedamo naloge, ki jo ima Osvobodilna fronta in pozivamo vse poltene Slovence, da se le tesneje povežejo v Osvobodilni fronti, ki jih je vedno tako uspeSno vodila v borbi proti vsem njihovim sovražnikom in katera edina nam lahko zagotovi uspeSno zmago v borbi za demokratične pravice. Shvemko ljudstvo strnjeno v Osvobodilni fronti, ki je sestavni del SIAU, bo v trdni povezavi z italijanskimi demokratičnimi mno-Slcarti vodilo borbo proti vsem napadom imperializma in ne bo nikoli dopustilo, da angloameriiki imperializem ustvarja pri nas vojaško bazo. NAJ ŽIVI OF! NAJ Z IVI SIAUl NAJ ŽIVI SVETOVNA LJUDSKA FRONTAI DANES KONEC RAZPRAVE PROTI OPENCEM Tožilec se odreka sifojiiinu goi/orii Z LESENIMI KIJI PO GLAVAH MIRNO STOJEČIH PARTIZANOV. POLICISTI SO PREJELI POVELJE, DA ARETIRANCE PREMLATIJO, ČE NE BODO UBOGALI, IN JIH NATO SPRAVIJO V BOLNICO Obtoženi tovatiš Milič, ki je včeraj govoril kot priča, je pojasnil, kako ln v kakžnih okoliščinah je bil aretiran. Policiji se on ni upiral, pač pa je res, da se ni mogel tako hitro umakniti z mesta, odkoder je policija odganjala ljudi, ker je bila okrog njega velika gn^-ča ljudi. Med prerivanjem ga je nek policaj tako močno udaril po na pol hromi nogi — še iz internacije — da se je Se teže umikal. Pfav v tej trenotnl razburjenosti, ko je dobil s kijem po nogi, je zaklel, toda ne tiste psovke kakor je v ponedeljek na razpravi or.e-nil policaj, ki ga je aretiral. Aretiran pa je bil na ruševinah sko-ro na dvorišču krožita. Skratka, ker ni na ta način sploh kršil policijskih navodil, misli, da ga je policaj aretiral samo zaradi tega, ker je naj-brže pomotoma kot osebno žalitev cijskega kaplarja Cestarija in pojasnil, da je pri policijski postaji, potem ko so ga legitimirali, rekel, da če ne Izpuste aretiranih tovarišev, bodo prisil ljudje protestirat. Tovariš Ma»»ell je povedal, da mu je že na ruševinah ob prosvetnem domu pritekel cd zadaj policaj in ga trikrat mahnil po glavi z lesenim kijem. V Jezi in bolečini je zavpil «Kaj ste tolovaji!«. Prav ko se je obrnil in Izrekel te besede, se je znašel pred pod inšpektorje m Nossalom. Ni res, da bi Zalil nadebudnega inšpektorja, Ko so zvečer aretirane zmetali v tovorni avto In odpeljali v Trst, je nek policijski inšpektor dal nalog, nuj vsakega, ki se bo obrnil v avtomobilu, tolčejo po glavi in ga nato spravijo v bolnico. Utetfilin Ana je povedala, da so jo aretirali tedaj, ko je množica tolmačil slovensko kletvino, ki jo 1 pred policijskim poveljstvom pro-je on izrekel. testirala proti aretaciji tovarišev in Škabar je popravil izjave poli- zahtevala pojasnil. Njo so napadli Za 12 milijonov lir sleparij je napravil trgovec, ki je hotel ..pošteno živeti" V ponedeljek sjutraj okrog 7 je [ 6 milijonov Ur čekov, čeprav 'je civilni policaj Mario Mini aretira nekega Gina Crosara, ki je star 45 let ;n doma iz Chiogge, sedaj pa ima začasno bivališče v Trstu, ul. Boocardi 4. Ta človek pravi, da je trgovec, v resnici pa ga pozna policija kot prevejanega sleparja, ki je že izvršil velike c-?parije v Pulju, Reki, Padovi, Turinu in po drue h mestih Italije. Zadnji čas je pripravljal novo Sleparijo v škodo podjetja Galloni Edgardo iz Carmignana di Brenta, od katerega je naročil in deloma preje: veliko pošiljko moških srajc, spodnjih hlač in jutranjk, za znesek okrog 6 milijonov lir. To blago Si ie ukazal poslati na svoj naslov v Trstu. Crosara je priznal, da je že prejel za 600 tisoč lir blaga, ki da ga je prodal raznim preprodajalcem v Trstu za 700 tisoč ter s tem zneskom poplačal nekatere svoje doi-g o ve. Te dni je po njegovi izjavi zopet naročil 2500 srajc za 2,750.000 lir, katere Je nameraval prodati v Trstu in z izkupičkom pokriti na svojem tekočem računu pri Credito Italiano v Trstu tiste čeke, ki jih je izdal v zadnjem času brez kritja. Crosara je namreč izdal za preko ALI SI ŽE NAROČNIK PRIMORSKEGA DNEVNIKA? Lastnemu otroku je prerezala vrat V ponedeljek zvečer okrog 20 ur? so pr.peljali, z avtoambulanco v glavno bolnico 20-letno Sticovlch Jos p no iz ul. Slataper 6. Obenem z njo so pripeljali tudi njeno komaj rojeno dete, ki je imelo prerezan Vrat in odrezan jezik. Dete je ob prihodu v bolnico še živelo, a Je 10 minut pozneje umrlo. Mater so spravili na materinski cddelek, kjer bo ostala 8 dni. Ker je aretrana, Jo stalno straži civilna policija. Sticovicheva je pri izpraševanju izjavila, da je prejšnji dan okreg 19.15 ure porodila v stranišču stanovanja v ul. Ponchielli 1. kjer Je bila v službi pri družini D. že od avgusta lanskega leta. Izjavila je, da otroka n; hotela umoriti, pač pa da mu ie prizadejala poškodbe, ko si je hotela pomagati s tem, da ga Je prijela za glavo ln ga hotela spraviti na svet. Sticovicheva je svojim gospodarjem prikrivala nosečnost in je dan poprej izjavila, da ne more iti domov, ker se počuti slaba Zato je ostala tisto noč in še naslednji dan pri njih. Med tem Je rodila otroka, ki ga je slčr ia za oknom v stranišču. Ko so ga našli, je imelo dete na vratu Jasne znake, da mu ga Je nekdo prerezal z nekim rezilom. Civilna policija je pozn-.ie na dvorišču našla ie košček otrokovega jež ka. Detomorilka je bila nekoč že dva meseca y umobolnici, ker se ji je omračil um in je imela velik strah pred svojo starejšo sestro. Verjetno še sedai ni bila popolnoma normalna in Je v tem tudi iskati vzroka njenega nečloveškega dejanja. •KudtuKa. Literarni večer v Nabrežini V petek zvečer je bil v Nabrežini v okviru. Prešernovega tedna literarni večer primorskih pisateljev «n pesnikov. Predsednik društva dr. Stepančič je pozdravil književnike. Nabrežinoi so upali, da bodo ob tej priliki lahko pozdravili v svoji sredi svojega ožjega rojaka Iga Grudna, pa jim Je to veselje pri-kratila zapadna demokracija, kt nabrežinskemu pesniku ni pravočasno izdala potnega dovoljenja. Zato je Zora Jug-Košutova pre-čitala njegovo pesem «Nabrežina*. Ljudstvo je sprejelo svojo petem B velikim navdušenjem in ploskanjem. Za tem je dr. Bartol Vladimir či-tal novelo *Dva stavkat In dr. Andrej Budal črtico «Se kapljico*. Za njima je Zdravko Oovirk recitiral nekaj svojfh pesmi. Zora Jug-Ko-tutova je čitala črtico tGlad* in dr. Boris Pahor pa svojo črtico iz Nemčije tSto šestdeset trupel in še eno*. Ljudstvo fe književnikom navdušeno ploskalo in jim poklonilo dva šopka rdečih nageljnov. Dve mladinki »ta se poslovili od gostov v imenu prisotnih in sta izrazili željo, da bi jih t> kratkem zopet imeli v svoji sredi. Prešernova proslava na Konkonelu V nedeljo popoldne so se tudi Konkonelci in Rojančani spomnili obletnice Prešernove smrti in počastili njegov spomin z majhno proslavo. Prof. Benuhč je imel spominski govor, domači in rojanski recitatorji s sodelovanjem tov. Raztresena od SNG v Trstu so recitirali nekaj Prešernovih pesmi. Zlasti je ugajala zborna recitacija Uvoda h Krstu pri Savici, ki so jo izvedli mladimi iz Rojana. Domač pevski zbor «Višava» je pod vodstvom svojega pevovodje tov. Boštjančiča lepo zapel štiri pesmi za mešani zbor. Proslave fe udeležilo precej ljudi; priporočamo pa za prihodnjič večjo točnost in mir med izvajanjem. Junaki pa taki Takoj ko so jim zapečatili gnezde, se je pet fašističnih tičkov zbralo na Akvedotu in sklenilo nasilno od■ straniti pečate i» tako protestirati proti odločitvi oblasti. Eden je dejal: «Ragazzi, kažem bo stroga za to dejanje in najmanj kar nas čaka, je ječa*. Rečeno-storjeno. Toda namesto ječe so fih policaji zadržali le pet minut na policiji in jih — izpustili. Saj so imeli najboljšo voljo, da bi postali kolikor toliko mučenci, toda ta prokleta policija jim to ne dovoli, mogoče na intervencijo kakšne mamice ali pa je bil tudi morda papd, ki je eventuelno v zelo tesnih stikih z ra-znimi inšpektorji. Pa naj bo kar koli in kakor koli, policaji s fa-šisti v Trstu postopajo zelo v rokavicah priznal, da je vložil na svoj tekoč račun samo 200 tisoč lir pred tremi tedni. V Trstu *i je dai tiskati pisma in kuverte a naslovom podjetja, ki ga je imel pred pobegom v Pulju. Zanj ja bilo vse to početje čisto normalen trgovski posel, saj je izjavil, da «je m sli* sedaj pošteno živeti, čeprav je bil že večkrat kaznovan zaradi sleparij*. Njegov način poštenega življenja pa je. kakor se yidi, obstajal ;z tega, da je plačeval enega dolžnika z denarjem, ki ga je vzel pri drugem in pri tem morda še kaj obdržal zase. Prebivalcem Pulja vsekakor ni treba, da bi jim bi'lo žal, če so poleg raznih skvadrištov izgubili tudi take pijavke. Pavle Kovič * član SNG v Ljubljani gostuje da-ne& v ul. Conti 11 v vlogi Chrisa v 0'Neillovi 4rami «Ana Christie*. policaji na motorjih in jo stisnili k zidu. Pri tem so jo močno udarili v nogo. Ko so v policijskem avtu odpeljali v Trst aretirane, je glasoviti policijski inšpektor Mar-cOn dal nalog polica jan spremljevalcem. naj aretirancem ne puste govoriti med potjo in naj jih v nasprotnem primeru premlatijo. Sledilo je deset razbremenilnih prič, ki so v bistvu potrdile to, kar so že obtoženi tovariši povedali. Odvetnik Ferluga, ki brani tovarišico Kraljevo, je poudaril, da je razumljivo, ako je ta v takem 6tanju kot se nahaja, bila razburjena vsled robatega postopanja policijskega agenta, ki jo je suval med tem ko je ta čakala moža. Zanjo in za Škabarja je odvetnik predlagal oprostitev. Zagovornik Baša je za Miliča in Ustolinovo predlagal oprostitev. Isto tako je odvetnik Kaluža predlagal oprostitev za Grattona in Mamelija, najnižjo kazen z vsemi mogočimi Olajševalnimi okoliščinami pa za Roncellija. Po govorih zagovornikov bi moral spregovoflti še tožilec kapitan Dye, toda kot kaže se je tudi temu posvetilo, da vsa obtožba obravnava od konca do kraja samo navaden policijski prestopek, zato se je svojemu govofu odpovedal. Predsednik sodišča je nato razpravo odgodil na danes zjutraj, ko bo izrekel pravdorek in sodbo. VA\V.V.VAS\W.W.W. KOLEDAR Sredo 11. februarja | Pepelnica Sonce vzhaja ob 7.13, zahaja ob 17.23. Dolžina dneva 10.» Luna vzhaja ob 8.18, zahaja ob 18.40 Jutri 12. februarja Mileva, Katja Spominski dnevi 1SB9 je bil ubit znani ruski pisatelj-dramaturg A. G. Gribojedov. 18tf se je rodil Thomas Edison, znameniti ameriški fizik in izumitelj. Umrl je leta 1931. PRESKRBA Da bi bil Uleri morilci: se njegovim prijateljem čudno zdi Ulerijeva razprava se je včeraj nadaljevala z zasliševanjem prič. Večina teh so prijatelji pokojnikov in Ulerija. Prijatelj teh, Italo Zap-petti je povedal, da ga je naslednjega dne po izvršenem zločinu vprašal v baru «Fenice» obtoženec Uleri, &U kaj ve, da je bil ponoči Superina ubit ln da Je Favento v bolnici. Obtoženec mu je tedaj tudi povedal, da ju je Ob dveh pono-& zapustil v ulici Giulla. Ni pa tedaj Uleri omenil strele, o katerih je nato pred sodniki omenil, da j*h je slišal nakaj sto metrov proč od mesta, kjer je bil Izvršen zločin. Priča Zappetti Je še omenil, da mu je Favento večkrat izrazil željo, da bi šel v Grčijo med partizane. KOnčno je priča izključil, da bi bil obtoženec morilec pokojnih prijateljev. Učitelj Sancin Rudolf Je izrazil svoje začudenje, ko je slišal, da Je Uleri obtožen umora posebno ker sta bila on in Superina, ki sta bila njegova učenca, v šoli vedno skupaj. Prijatelj Matej Luci je povedal, da sta bila oba pokojnika oni večer pred njihovo smrtjo izred- no dobre volje. Jurij Dftoli je izjavil, da je Superina pred smrtjo Izjavil, da ima pri sebi samo dva tisoč lir. Sledile so priče kaznjenci, ki so bili v celici skupaj z Ulerijem tedaj, ko so' tega aretirali in zasliševali na policiji. Vsi ti so naravno govoril s.iro o tem, kako je obtoženec stalno trdil, da je nedolžen in da je podpisal zapisnik polioljskega zasliševanja, lqjer je priznaj, da je morilec samo zaradi tega, ker je dobil na policiji nekaj klofut (!) Nerazumljivo je, da bi se človek samo zaradi dveh klofut obtoževal in tako izpostavil nevarnosti obsodbe na dosmrtno ječo. Obramba je predlagala, naj bi sodišče zaslišalo še dve priči, toda sodišče je ta predlog odbilo. Nato so sodniki prebrali še zapisnike sodnega zdravnika o legi trupel pokojnikov. Sodišče je razpravo odgodilo na čatrtek zjutraj. ASIŽZ IZ ISTRE SABOTER T ŠKODO LJUDSTVA Zapomnil si bo Pregar Peter iz Buj, ko se bo moral zagovarjati pred ljudskim sodiščem zaradi sabotaže. Pri preiskavi so našli v njegovi hiši 800 kg pokvarjenih oljk lanske letine. — Verjetno je skušal »proizvajati* za črno borzo, pa mu je ljudska budnost to preprečila. • • • Pred sodiščem bo moral pojasniti Miliani Hektor iz Brčonigle svoj prestopek. Poljski čuvaj ga je zasačil, ko je hotel odpreti zapornice v dolini Mirne, ki branijo tamkaš-nja polja pred poplavam'. Prestopek je težjega značaja, tako da mora že sedaj razmišljati o njem v bujskih zaporih. Dvig nakazil za mleko. Vsi lastniki oziroma nameščenci mlekaren morajo danes dvigniti pri občinskem prehranjevalnem uradu nakazila evaporiranega mleka za skupino od 0 do 19 ter preko 65 let, za umetno hranjene otroke jn bolnike ter sladkanega mleka v prahu za skupino od 19 do 65 let. Vsi posestniki prednostnih AVISS, dodatnih in rednih živilskih nakaz-nio so naprošeni, da se do 17. t. m. vpišejo v seznam potrošnikov v trgovinah In pekarnah kakor sami žele. Za vpis prednostnih nakaznic brezposelnih, upokojencev in revežev bodo sledila navodila v naslednjih dneh V četrtek IZ. t. m. se bo končala delitev «zavojev prijateljstva*. Kdor koli, ki ima pravico do tega zavoja in ga še ni dvignil, bo lahko to storil v petek 13. in v soboto 14. t. m. v prostorih «La Prowida» v ul Flavlo Gioia 6. Razdeljevanje dodatnih delavskih nakaznio po domovih se' je začela danes. Nakaznice bodo prišle v promet 1. marca t L Kdor koli jih ne bo prejel na domu. jih lahko dvigne dva dni po prihodu raznašalca v občinskem uradu v ul. Procureria 1-1 proti predlož'tvi živilske nakaznice marc-junij 1948 in osebne izkaznice. Tu di prednostne nakaznice morajo biti vpisane v seznam potrošnikov. V soboto H. t. m. bo mestna ob čina odprla novo «restavracdjo» v ul. XX Septembra 45/a (Politea-ma Rossetti), kjer bodo kosila 'n večerje po 150 lir. Urnik restavracije je sledeč: od 12 do 14.30 ter cd 19 do 22.30 PROSVETNA DRUŠTVA Na jdena osebna izkaznica Našli so osebno Izkaznico štev. 5536 r. glasečo se na ime Knapič Josip, izdano od kotarskega NOO v Labinu. Lastnik jo lahko dvigne pri o-krajni narodni zaščiti v Kopru, oddelek za javno varnost. Izgubljena osebna izkaznica Tov. Grassi Maksimiljan iz Umaga P. S. Martino št. 18 je včeraj izgubil svojo osebno izkaznico na poti ia Buj do Materade. Prosi poštenega najditelja, da jo izroči uredništvu «Lavoratore» v Bujah, ali KLO v Umagu. w.v.v.v.w.\\\v.\v.v. ASIZZ — II. rajona V. sektorja priredi v četrtek 12. t. m. ob 20 v prostorih K. K Kraljiča zabavni večer s pksom. Vabljeni vsi. FIZKULTURA Turnir novincev v rokoborbi Rokoborci ZDTV #0 pričeli resno trenirati. Za dvig mladih moči je odsek za rokoborbo pri ZDTV sklenil organizirati turnirje, katerih zmagovalci bodo tudi prvaki posameznih skupin Odsek za rokoborbo prt Zvezi društev za telesno vzgojo vabi vsa društva, da vpišejo svoje člane za turnir, ki bo v aprilu, maju in juniju. Pravilnik udeležbe pri tekmovanju: L V naslednjih mesecih bodo razni turnirji za atlete novince. 2. Tega turnirja se lahko udeleže vsi atleti naših krožkov in športnih društev. 3. Organzacijski odbor ne odgovarja za morebitne poškodbe pri treniranju kakor tudi pri tekmovanju. 4 Morebitne pritožbe morajo biti naslovljene na odbor najkasneje eno uro po tekmi, kateri mora biti priloženo 200 lir. Ob ugodni rešitvi pritožbe se pristojb na vrne. 5. Turnir je razdeljen na tri tekmovanja. 24 apr.la - I., 22 maja - IL in 19 junija III. tekmovanje. Prostori te.movanja bodo javljeni kaj. neje. 6. N« bo dovoljeno atletu, ki je sodeloval v eni skupini, prestopiti v drugo. 7. Tehtanje bo dve url pred tekmam: in bo trajalo eno uro. Kdor ne bo odgovarjal predpisom, bo črtan iz skupine. V takem primeru pa se bo lahko prijavil za drugo skupino. 8. Skup ne za turnir novincev so tako razdeljene: I skupina do 57 kg. II od 57 do 67 kg, III od 67 do 79 kg, IV. sku-p.na od 79 kg naprej AMet, fci bo dosegel največje število točk, bo imenovan za prvaka skupine. Prvaki skupin se bodo končno srečal; med seboj za naslov msdskupinskega prvaka. 9. Za tren'nge bodo atletom na razpolago telovadnice DSZ ES v ul. Conti il in športneja društva Sv. Ivana. 10. Tekmovalo se bo po mednarodnem pravilniku težke atletike. NAGRADE: prvaku skupin - športni predmet v vrednost: 7000 lir, II nagrada - istotako v vrednosti 5000 lic, III nagrada v vrednosti 4000 Ur; medskupinski prvak • nv grada v vrednosti 10.0000 lir. Nagrada najmlajšemu tekmovalcu 5000 lir. Tekmovalcu, ki bo zmagal v najkrajšem času v vrednosti 5000 lir. Plaketa bo za krožek oziroma športno društvo z največjim številom tekmovalcev. »Pokal demokratičnega tiska' Delavska športna zveza Enotnih sindikatov oi-gan‘z ra pod pokroviteljstvom demokratičnih listov v nedeljo 15. i. m. vslik tek čez drn in strn imenovan «Fokai demokratičnega tiska*. K tekmovanju, ki bo na Monte-beliu v dolžini 5000 m, so pr pušče-n, vsi atleti III skupine, ki niso včlanjen; v FIDAL. Na razpolago je 10 nagrad za prvih deset tekmovalcev ln pokal za na.boljše društvo z največjim številom tekmovalcev med prvima desetmi atleti. Prvih pet atletov bo imelo pravico do udeležbe na velikem teku čez drn in strn v organsaciji milanskega lista «Uniti», ki bo v Milanu proti koncu meseca marca. Vp:sn no sprejema dsz es v ul. Conti 11 dnevno od 19 do 20 z zaključkom v soboto 14. t. m. Imena listov, ki so sprejeli pokroviteljstvo, bomo javili v najkrajšem času. Ali se še spominjate rwr;»«ynj;w lanskoletnega prvomajskega telovadnega nastopa? Uspeti nastopa, M ga vidite na sliki, je bil res odličen, toda letos mora biti stokrat boljši. Vaje morajo bit i izpiljene in brezhibno izvajane. Zatorej tovariši in tovarišice, udeležujte se telovadnih vaj. S tem boste pripomogli v veliki meri k našemu skupnemu cilju: častno in dostojno proslaviti nai največji praznik 1. maj/ IZ GORIŠKE Nova vozna dovoljenja Pokrajinski urad za mdustr.jo in trgovino sporeča, da se izdajanje novih voznih dovoljeni nadaljuje, čeprav je bila veljava star.h dovoljeni podaljšana in to zaradi tega, da se končno uvede tud: v naši pokrajini enoten lip dovoljenja in tako odstranijo raznovrstna stara dovoljenja. Izdajanje se bo vršilo v sledečem redu: 1) dovoljenja za avtomobile je treba dvigniti do 7 t- m.; 2) izdaja dovoljenj za motocikle se bo pričela dne 9. t. m in se bo končala 14. f&bruraja. Vozna dovoljenja za avtomobile kakor tudi za motocikle se bodo lahko dvignila samo proti plačilu 200 lir. Od dne 15. februarja bodo omenjena dovoljenja edini dokument veljaven za kroženje omenjenih vozil. Nadalje gori imenovani uiad sporoča, da se Je 3. t. m. pričelo razdeljevanje goriva 'n maai-va, kot obrok za mesec februar. Razdeljevanje goriva se bo končalo dne 25. februarja. Gostovanje prosvetnega društva «Ivan Cankar* v Kopru. Moški pevski zbor prosvetnega-društva «Ivan Cankar® iz Trsta bo gostoval v Kopru 13 t. m. ob 20. Na sporedu so uimetne, partizanske in narodne pesmi. Vabljeni vsi ljubitelji naše lepe pesmi. RAZNO Pregled šoferskih izkaznic Avtomobiski klub v Gorici opozarja vse zainteresirane, da dne 29. februarja poteče rok za pregled in overovitev šoferskih izkaznic.. Da se prepreči gnečo Y zadnjih dneh, prosi zainteresirane, naj predložijo šoferske Izkaznice čim prej v pregled. Za pomoč brezposelnim Pokrajinski odbor za pomoč tarez-poselnlm sporoča, da se je v goriški pokra j'mi do dne 7. t. m. zbralo 8 ln pol milijonov lir za pomoč brezposelnim. Ta vsota pa ni definitivna, ker se Zbiranje še vedno nadaljujejo. Za sirot« padlih partizanov Ob 25. obletnici poroke Genovefe In Ignaca Bučlnel iz Dolenjega pri Osrovem so sinovi in hčere darovali za sirote padlih partizanov 500 Ur. Kinoprcdstavc v Qonc’i VERDI. 17.00: »Zenska, ki j« ne smeš ljuibiW», C. Colbert. VITTORIA. 17.00: »Ujetniki Satana®, J. Catten. CENTRALE. 17.00: »Guadalkanab, F. Foater in L. Nollan. MODERNO. 17.00: «Frak ln bela ovratnica*, D. Durvea in E. RainCs. ODEON. 17.00: »Jakob se ženi», komedija v treh dejanjih, ki Jo priredi dramska skupina »Serc-nisslma*. EDEN. 16.30: «Carmencita», T. Keen ln L. CariUo, Zveza primorskih partizanov sporoča, da bo 12. t m. ob 20 v prostorih Delavske športne zveze ES v ul. Conti 11 koncert harmonikarjev Sv. Marka. Nastopili bodo tudi mladi plesalci ter sopranistka Nada Ferd'. Cisti dobiček gre v korist volnim pohabljencem. KONGRES OF ZA IV. O-KRAJ. V četrtek 12. t. m. ob 20 bo v prostorih K. K. Tomar žiča kongres OF za IV. okraj. Vabljeni vsi Slovenci. Uporaba električnega toka Zavezniški poročevalski urad poroča, da se od 1. februarja t. L dialje ukinjajo nekatere omejitve uporabe električnega toka. Omejitve pa še vedno veljajo za L ogrevanje na paro; 2. električne peči, če so na razpolago druga sredstva; 3. ogrevanje Javnih zgradb, zabavišč, nočnih krožkov, plesnih dvoran, kl-nomatografov, gledališč, barov, gostiln, trgovin, delavnic ;n industrij skih naprav. Industrijski potrošniki morajo o-mejfctl mesečno potrošnjo na naj več 85 odstotkov povprečja potrošnje v maju, juniju in juliju leta, 1937. Kršitel\U bodo kaznovanj v smislu določb ukaza 21. KI N O I PREDSTAVA n!, e ZA ČLANE SINDIKATOV ; Slovensko narodno gledališč* i za Tržaško ozemlje | UPRIZORI danes 11. t. m. ob 20 v rani krožka delavcev in a meščencev kemijske v ul. Conti 11 v korist tr. sklada a, I n: za zimsko pomoč £ drsimo Evgena 0’NeiU* : ANA CHRISTlt “ V vlogi Chrisa gostuje t®*' n Pavle Kovič, član slovenski «1 ga narodnega gledališč* b' Ljubljani. -j ™ Prodaja vstopnic v ul. C°. ra ti 11 v sredo od 16 do 1® J" eno uro pred predstavo. SJ — rs KONCERTI GLASBENA MATICA V STU. Prva javna pro_ , Glasbene šole bo nepreklic®” 81 petek 13. t. m. ob 20 v kulturnega krožka tiskarj6* ja ul. Trento 2-II. K URADNE OBJ&VE J" Pokrajinski industrijski i gi »ki urad sporoča: Zaradi pritožb v razdeljevanju PreJTr'°,l v jm-enovani urad sklenil začeti 1 redno delitvijo. Potrošniki premoga, ki *el d Vs dodelitve oziroma povečan« J liive premoga, so vabljeni. “V slovijo prošnjo Industrijske®^ 80 trgovskemu ministrstvu j p( rulnemu direktorju industrfj urad za premog, ki bo sku Jj. diti prošnjam prizadetih. ^ Plačilna sredstva z BoW Jitli Včlanjeni trgovci pri Zvefl J Us ških trgovcev sl lahko n» imenovane zveze, ogledajo olt\J . co s pravilnikom o plačilne®1 JO metu z Bolgarijo. h? DAROVI IN PRISP^st * 8v Za sirote padlih partf, ruje tov. Romano iz Pedr t |®V seli družbu ob poroki 1500 |Bf Radijski sporni 1RST n (m 203,6, Kc v sredo 11. februar j® J te 11.30. Salonski orkester- J jo Ko vi arvet, 12.10. K--Pr0g,ll>l glasiba. 12.45. Napoved časa'Ij/Ri roč'la. 13.00, Glasiba po ŽelJakJSL Lahka glasba. 14.00. Pestra O*1 14.15. Pregled tiska. 17.30. “‘JVc na fantazija. 18.00. Klavlr^v sjli; cert: Devetak Gabrijel. 1®-“:']J tovna književnost. 18.45. j)[ glasba, 19.00. Radijska pove**- J Slovanski vokalni kvintet "j^Sj nos iz Ljubljane. 19.30. ^ jjut. glasba. 19.45. Napoved časa v ročila. 20.00. Iz skladib 9”!“ Respighija. 20.45. Iz zgedo^: Sj žačanov. 21.00. Slušna rf Ji Lahka glasba. 22.00. Oper?® ji g, ture. 22.30. Večerne melodij*1 J? ^ Ritmična glasba za dva 23.15. Napoved časa in P°. 1 23.30. C i tanje sporeda. 23' sA nečna glasba. 24.00. ZaklJu Odg. urednik DUŠAN T,sk Stabilimento Tip. MALI OGL^J ZASTOPNIKA za vinsko dobra provizija, iščemo. 25710. ^ KINO OB MORJU. 15.30: «M1, !z Kronštadta!». Odličen sovjetski film. IDEALE. 15.30: «Padovanskl trinog*. FILODRAMMATICO. 16: »Skrajna odpoved*, R. Millerand, B. Britton. PENIC3E. 15.15: »Plameni v San Franciscu*, J. Wayne, A. Dvorak. MARCONI. 14.00: «Vrag a$ spreobrne*, J. Artur, R. Cummln.ia, ARMONIA. 15.30: «Samo tebi ž<-lim dobro*, Beniamino Gigli in Ema Gramatica. ALABARDA. 15.00: «Na Karibskem morju*, M. O’ Hara, Henreid. SAVONA. 14.00: «Večno tvoja*, L Young In David Niven. IMPERO. 14.30: «Most v Water-loou ». VIA LE. 14.00: «Tovariš P.», Stan Laurel in Oliver Hard(y. IT ALI A. 15.30: »Pomladanska parada*, Deana Durbin. ODEON. 15.30: «Kdo ga je videl?*, V. Cortese in C. Ca mpanini. BAR - RESTAVRACIJA U « U R B A N > ffALLA PESCHERIA* koncef s vsak četrtek, soboto in ® lis kr S PAL N\G Vz z vzm«tmi in žimnicam1* 78.000, spalnico za eno oS >» na 35.000, kuhinjsko oprem0 38.000, spalnico z štlridclD0^,1* dva volneni žimnici, dv« štedilnik, rad'o, divan, šiva* Jedilnico, dobro blago obleko, posteljno pogrinja1'7’ jv s' selitve prodam. — SV< ju*ic UL. RAFFAELO SAN21~>8e Objava Ker se je zaradi združitve obeh državnih P0^' ietii ELEKTROTEHNA* in »TELPROM* v novo ustano' ,viir no elektrotehnično podjetje »ELEKTROTEHNA* ^ poslovni delokrog bivšega podjetja «TELPROM» z „ 1. 1. 1948., sporočamo, da se je v okviru novega po^J ustanovil oddelek za šibki tok z nalogo projektil’9® montiranja in vzdrževanja vseh šibkotočnih naprav-zadevne želje je sporočiti pismeno ali telefonsko P* , - stveno na naslov: »ELEKTROTEHNA*, oddelek J tok, Ljubljana, Frančiškanska ul. 3, tel. 20-93, v j ie? riboru pa po nujni potrebi pismeno na naslov: Ignac, Miklošičeva c. 2, III, a za Slovensko Priro01^6^, po nujni potrebi pismeno na naslov: Pavlin Viktor, . kan, Svetogorska 194. Naša tekoča številka pri banki v Ljubljani je: 6-38107-2 (navesti preje 1 prom). 'ELEKTROTEHNA* oddelek za šibki h h S' bii »a K k *!: a 1 nt lir 'it ti Hi i?! Ju *