SEJA OBČINSKE KONFERENCE SZDL Kompletni na pomladanske volitve Od 27. decembra ima OK stvo. Na seji občinske kon-SZDL Vrhnika predsednika terence je bil za predsed-in izpopolnjeno predsed- nika na nadomestnih voli- Vsem prebivalcem vrhniške občine voščijo srečno in zadovoljno novo leto 1990 ter veliko uspeha v prizadevanjih za kakovostnejše življenje vse družbenopolitične organizacije m predstavniki občinskih upravnih teles. Isto vam želi tudi uredništvo Našega časopisa. tvah izvoljen Franjo Modrijan (sicer tajnik dosedanjega SCOCES Vrhnika), voljeni člani predsedstva pa so tudi Janez Čerin, Leon Gostiša, Lado Horvat, Zvone Mencej in Matjaž Ži-rovnik. Že prej je predsedstvo OK SZDL sprejelo sklep, da sedanja sestava predsedstva (sekretar, podpredsednik, voljeni člani, člani po funkcijah in člani, ki so izvoljeni v organizacijah) velja do splošnih volitev, ki bodo v aprilu 1990. Na seji občinske konference so sicer obravnavali poročilo o delovanju občinske konference in njenih organov v zadnjih dveh letih. V razpravi so člani konference menili, da sicer poročilo izčrpno našteva vse, kar se je v zadnjih dveh letih dogajalo, vendar v njem tudi marsikaj manjka, kar bo treba dopolniti. Še vedno ni urejeno financiranje krajevnih skupnosti, povsod namreč primanjkuje denarja in veliki načrti, ki jih marsikje imajo, se ustavijo ravno pri denarju. Druga stvar je čisto okolje. Tudi ni V Cankarjevem domu na Vrhniki jc bila v četrtek zabavno-glasbcna prireditev, na kateri so javno razglasili Slovenca leta, kot so ga bili izglasovali bralci Nedeljskega v akciji »Katerega Slovenca bi povabili na,kosilo«. Slovenec leta 1989 je Milan Kučan, donedavni predsednik predsedstva CK ZKS, na drugo mesto se je uvrstil dr. Janez Drnovšek, na tretje pa lanski zmagovalec Janez Stanovnik. Na sliki sta prvouvrščeni Kučan in osmi z lestvice popularnosti Janez Hočevar-Rifle. (Foto: Nace Bizilj) Slavnostno ob dnevu JLA V vseh vrhniških vojašnicah so ob 22. decembru, dnevu JLA, slovesno proslavili praznik jugoslovanskih oboroženih sil. Slovesnosti so potekale v znamenju uspehov vojaških enot s slavnostnimi zbori vojakov v vojašnicah. Proslav so se udeležili poleg vojakov in starešin tudi predstavniki družbenopolitičnega življenja v občini. bila najboljša rešitev razdelitev Vrhnike v več krajevnih skupnosti. Morda bi bilo ponovno treba razmisliti o eni krajevni skupnosti. Nedorečena je tudi vloga društev, ki delujejo v občini. Prav tako je vprašanje, ali je res treba imeti pri občinski konferenci toliko svetov. Če se bo namreč Socialistična zveza reorganizirala, bo tudi delovanje teh svetov drugačno. In tudi ti, ki so bili, so se redko sestajali. Tudi vrhniška Socialistična zveza se mora na hitro pripraviti na volitve, ki jih bodo v Sloveniji razpisali 8. januarja. Zatao je bil na konferenci predstavljen občinski odlok o volitvah v zbore skupščine, ki naj bi bil sprejet na naslednji seji občinske skupščine. V razpravi je bilo izraženo mnenje, naj bi razmislili o tem, za kakšen delovni čas naj bi volili vrhniškega župana. Nekateri že zdaj predlagajo občinskega predsednika za polovičen delovni čas. Potem je bilo ugotovljeno, da bodo morali delegati (odborniki) nove skupščine odločiti o tem, saj je pred volitvami še marsikaj nejasno. Glede na sprejeti zakon in na to, da je doslej Socialistična zveza vodila kandidacijske postopke, zdaj pa bo zanje predvsem tehnično skrbela, bo treba tudi drugače organizirati kampanjo pred volitvami, ki bodo 8., 12. in 22. aprila 1990. Časa za izpeljavo ni veliko, se bodo pa potrudili, da se dotlej odpravijo nesporazumi. Kajti tudi v vrhniški občini se pojavljajo novi politični subjekti, ki bodo sodelovali na volitvah. V razpravi je bil tudi program druge faze vodne oskrbe: rečeno je bilo, da bo ta faza predvsem ekološka, da bodo poskušali odpraviti velike izgube, ki se pojavljajo na vodovodnem omrežju. Dva samoprispevka doslej sta zagotovila, da ima skoraj 90 odstotkov vrhniških občanov zdaj zdravo pitno vodo. Razmisliti bi bilo treba, kako po samoprispevku, ki se bo iztekel sredi poletja, dobiti denar za dokončanje vodovoda. Čeprav je bila vmes zamisel o novem ali podaljšanem samoprispevku, se člani konference za ta način zbiranja denarja niso pretirano ogreli, dokler se ne razbistrijo politične razmere. Na koncu so si voščili srečno novo leto. Prihodnje leto najbrž Socialistična zveza ne bo več tisto, kar je bila doslej, in tudi delovne metode bodo drugačne, (tj) KRAJEVNA SKUPNOST VERD Dobijo gasilski dom Praznovanje občinskega praznika v naslednjem letu je dobila KS Verd. Navada je, da Naš časopis to krajevno skupnost podrobneje predstavi. Tako bo tudi v naslednjem letu, saj bomo v prihodnjih številkah časopisa kraj predstavili tak, kakršen je, v dobri in slabi luči. Tokrat je na vrsti gasilski dom, ki bo odprt za občinski praznik leta 1990. Dograditev doma je poglavitna naloga, ki si ga je KS zastavila v le.toš-njem letu. Dela na objektu gredo proti koncu, saj so potrebna samo še dela v notranjosti in ureditev okolice. Gasilci so s prostovoljnim delom opravili večino dela, za to so porabili okoli 13000 delovnih ur in imajo kaj pokazati. V domu sta dve garaži za vozila cisterne in ena za kombi. Poleg tega pa še sejna soba in pisarna GD. V domu bo imela svoje prostore tudi civilna zaščita Verd. To pa ni vse, saj so v njem večnamenski prostori za potrebe KS. Tako velik objekt, kot je gasilski dom na Verdu, potrebuje hišnika, zato so se gasilci odločili, da v njem uredijo stanovanje, ki bi ga dali v uporabo osebi, ki bo skrbela za vzdrževanje stavbe. Menda je interesentov veliko, vendar pa so pri izbiri zelo previdni. Denarna sredstva za grad- njo so člani GD v večini zagotovili sami in s pomočjo KS, ki v graditev vlaga velik del svojih sredstev. Ne gre pozabiti tudi na prispevek skupnosti za požarno varstvo in delovnih organizacij, ki so jih podprle z materialom in storitvami. Vseeno pa gre po besedah tovariša Urbana Zirovnika največja zasluga gasilcem samim, saj so s svojo iznajdljivostjo največ prispevali pri graditvi. Gasilski dom stoji, načrti gasilcev pa so uprti v prihodnost. Želijo si avtocisterno, ki bi povečala njihovo učinkovitost, ki je pri njihovem delu tako pomembna. ANDREJ DRAŠLER ft DECEMBER 1989 NA ZAPLANI ISTA OBLAST DO VOLITEV ajevne skupnosi V začetku decembra so se v šoli na Zaplani sešli krajani na zboru, ki je imel pravzaprav dve točki in točko razno. Prvo je bilo poročilo o opravljenem delu v tej krajevni skupnosti: ugotovljeno je bilo, da je svet krajevne skupnosti, ki ga je vodil Franc Jazbar, veliko naredil za krajevno skupnost. Pripravil je prireditev za 8. marec, poskrbel za razširitev ceste na Jerinov grič, tako da zimska služba ob morebitnem pluženju (letos za preskus še ni bilo Zaplana je mirna vas možnosti, ker ni snega) ne bo kje obtičala. Veliko so ljudje tudi sami naredili. Obnovili so tudi poslopje stare šole, ki je tako postala prijetno zbirališče za krajane posebej z zgornjega dela, zgrajeni so tudi cestni prepusti, pa vaška pot in še kaj drugega bi se naštelo. Seveda pa vsi ljudje ne morejo biti z vsem zadovoljni, kajti denarna »špaga« je danes marsikdaj prekratka, kot je za marsikaterega krajana prekratek asfalt, ki so z njim polili cesto proti Zaplani - pa ne še vse. V razpravi so krajani ugotavljali, da je svet krajevne skupnosti, ki so ga izvolili, prav dobro delal in bil uspešen. Seveda pa prav zato, ker za vse ni možnosti, prihaja do različnih očitkov. Franc Jazbar, predsednik sveta, je kar rekel, da ima dosti metanja polen pod noge. Delaš prostovoljno, potem pa ti marsikaj očitajo. Raje se umaknem, je rekel, pa naj tisti delajo, ki imajo zdaj toliko povedati. Tudi tajnica krajevne skupnosti je sodila, da si ljudje, ki jih pokličeš, da bi pomagali, raje izmaknejo delu, kot da bi priskočili na pomoč, kadar je treba. K razpravi se je priglasil predsednik vrhniškega izvršnega sveta Peter Petkovšek, ki je dejal, da na občini uspešno ocenjujejo delo sveta KS na Zaplani. Ni navada, da bi odstopala vodstva krajevnih skupnosti. Po nekaterih drugih krajevnih skupnosti sicer vodstva ne odstopajo, ne naredijo pa tudi ne toliko kot ti na Zaplani. Seveda so številni vzroki za nezadovoljstvo, sodu pa je očitno izbilo dno dejstvo, da je dovoljenje za delo dobila tudi druga zasebna trgovina na Zaplani. Seveda bi bili na občini deležni tudi drugačnih očitkov, če tega dovoljenja ne bi dali, saj bi rekli, da ne vodimo prave politike do tega sektorja. Gre pa tudi za to, da je Zaplana zelo razdeljena, kar otežuje lokalno samoupravo. Prebivalci Zaplane so se nato kar precej razgovorili o problemih, ki jih tiščijo. Najbolj jih je bolelo, da imajo lastniki počitniških hišic pri izdaja- nju dovoljenj prednost pred domačini, ki bi si radi postavili hiše. Ljudje bi ostali na Zaplani, če bi si lahko zgradili udobnejše domovanje, so rekli. Rekli so tudi, da je cesta v načrtu že 14 ali 15 let pa še ni narejena do konca. Potem so se oglasili tudi drugačni glasovi: članom sveta krajevne skupnosti, ki je hotel korporativno odstopiti so zlasti starejši, ki so včasih hodili na občino na sestanke, dejali, da ne smejo kar tako vreči puške v koruzo: tudi po 18 let so nekateri delali v krajevni samoupravi, ni bilo ne avtomobilov ne drugih prevoznih sredstev, pa so šli na vsak sestanek na Vrhniko, tudi po globokem snegu. Z občinske strani so jim na sestanku očitali, da se na Zaplani niso mogli dogovoriti med seboj, ko so leta 1987 prevzeli organizacijo občinskega praznika: če bi se medsebojno bolje informirali, bi se dalo z denarjem, ki so jim ga dali z ob- IH&I Predsednik Franc Jazbar Delovni predsednik Blzjan Delegat Lampe Krajani In trgovec Mesec čine, napraviti precej več, morda bi ob boljšem dogovarjanju lahko asfaltirali več ceste. Poseben problem pomeni peskolom, ki jim ga je rudarski inšpektor prepovedal izkoriščati, dokler ne uredijo vseh formalnosti. Formalnost pa je, da bi morali zemljišče prepisati na krajevno skupnost, če jim ga je gozdno gospodarstvo odstopilo za izkoriščanje. Nekje na sredini poti se je ustavila tudi pobuda za razširitev ceste: podpisi lastnikov so že zbrani, nadaljnje akcije pa ni. Sedanji svet KS najbolj bolijo očitki o nevestnem upravljanju z denarjem, oziroma, da ZAVOD ZA NAČRTOVANJE VRHNIKA Od novega leta družbeno podjetje Letos je poteklo deset let delovanja vrhniškega Zavoda za načrtovanje Delovanje zavoda se je pričelo z aktom o ustanovitvi dne 8. 2. 1979 in vpisom v sodni register s sklepom dne 24. 10. 1979. Kot je torej razvidno iz datumov, je Zavod 10-letnico obstoja praznoval v oktobru 1989. Prvi direktor Zavoda za načrtovanje je bil Alojz Sajovec do 1. 9. 1984, od tedaj pa je direktor Igor Novljan. Dejavnosti Zavoda so: - prostorsko in urbanistično planiranje - projektiranje gradbenih .objektov - organizacija in investicijske priprave gospodarskih,, stanovanjskih, komunalnih objektov - gradbeni nadzor - priprava in urejanje stavbnih zemljišč i, - izmera in kartiranje ter zako-ličbe - ekonomske in organizacijske storitve Prvi poslovni prostori Zavoda so bili na Cesti gradenj 1 in vS-9 na Klisu. V letu 1982 se je preselil na novo lokacijo (Tržaška c. 23) in delovni pogoji so se bistveno izboljšali, čeprav del delavcev, to je projektivna enota, še vedno deluje v drugem objektu. Kot rečeno, je Zavod pričel delovati v oteženih prostorskih pogojih, vendar je bilo že takoj v začetku veliko storjenega na področju organiziranja, sodelovanja ter izvajanja poverjenih nalog z naročniki, kot SO Vrhnika, SKOCES Vrhnika z vsemi odbori, Sklad stavbnih zemljišč, Samoupravna stanovanjska skupnost. Tu se je, lahko rečemo, orala ledina delovanja. Zavod se je vključil in se še vedno aktivno vključuje v realizacijo programov SIS - materialne proizvodnje in drugih ter pomaga kreirati plane - tako srednjeročne kot letne. Zavod je ob ustanovitvi zaposloval 14 delavcev, v letu 1989 pa 23. Spekter dejavnosti in število zaposlenih se je nekako ustalilo z letom 1986. Fluktuacija delavcev je bila in ostaja normalna. V letih do danes je Zavod sodeloval pri tehle večjih nalogah: - prostorski del družbenega plana občine - dolgoročni plan občine - srednjeročni plan občine - ZN Vrtnarija - UN Vrhnika - razni manjši ZN - izdelava projektne doku- mentacije PGD, PZI - za objekte - B bloki Borovnica - V bloki Vrtnarija - vrstne hiše Dragomer, Janezova vas, blok Lipa - Industrijski objekti: Liko, IUV, Kovinarska, Dom upokojencev, Iskra, Kulturni dom Rovte, ZD Logatec, šola Preserje, šola Log - Dragomer in vrsta drugih manjših - Vodenje nadzora za vse ob- jekte, zgrajene na Vrhniki po letu 1979 - stanovanjski objekti , - industrijski objekti - I, faza vodooskrbe (samoprispevek) - II. faza vodooskrbe (samoprispevek) - ČN Vrhnika in veliko manjših objektov Zavod ima podpisane SaS o svobodni menjavi dela in opravlja dela kot strokovna služba za - SO Vrhnika - Sklad stavbnih zemljišč - SKOCES Vrhnika - SSS Vrhnika V vseh dosedanjih letih je bilo poslovanje Zavoda uspešno in delavci polno zasedeni. Gospodarski problemi družbe seveda niso in ne bodo obšli Zavoda. Vedno težje je pridobiti delo za vse zaposlene in seveda se tudi pogodbe s strani naročnikov podpisujejo previdneje. Konkurenca, posebno v projektivi, je huda. Tudi Zavod pestijo problemi stalnega spreminjanja predpi- sov in vedno večji prispevki, čeprav se govori o razbremenitvi gospodarstva. Z novim letom 1990 se bo Zavod organiziral kot družbeno podjetje z enakim imenom. Na podstrehi bodo pridobili poslovne prostore za vse delavce in tako končno le delovali skupaj. Bodočnost Zavoda je lahko optimistična, glede na dejstvo, da se ukvarjamo z različnimi dejavnostmi, vendar bo pomembno poleg tržne naravnanosti, tudi striktno upoštevanje rokov in kvalitete opravljenih del do vseh naročnikov. Vsak delavec zase in vsi skupaj bomo z dobrim delom lažje prebrodili sedanje gospodarske težave in v korist naših naročnikov uspešno poslovali, pravijo v Zavodu. I. N. ObčinarJI In opozicija nekateri računi tudi pri asfaltu še niso do konca urejeni, čeprav bi morali biti. Predstavniki krajevne skupnosti pravijo, d? so ti očitki nepotrebni, ker sc vestno delali. Nekateri razpravljalci n; izrednem zboru krajanov s< tudi dejali, da preslabo priteg nejo k aktivnostim lastnike šte vilnih počitniških hišic, kaji v zadnjem obdobju in prej ji bilo na Zaplani postavljeni! precej »čebelnjakov s kopa1 nico«. Pred leti je bila akcij. da bi lastnike počitniških hiši pripravili k sodelovanju, /tipa jih očitno ne morejo spoc' buditi, čeprav prav tako upr rabljajo ceste in druge pridob tve Zaplane. Nekateri so ce' dejali, da z ljudmi, ki so prepi čani, da so si že med vojno v; plačali, o tem ni mogoč nob< pogovor. Drugi so rekli, da s temi novimi prebivalci Z plane vendarle navezali stik jih povabili k sodelovanju. Seveda bi o takih in podr nih marnjah, ki pri ljudeh zt jajo slabo voljo, lahko še m; sikaj napisali. Vendar so pre' valci Zaplane, kolikor jih je b na zboru krajanov, na kor upoštevali nasvet v.d. vrh škega župana Tomr Groma, ki je dejal, da je volitev ostalo le malo časn naj dosedanji svet KS, ki s? pokazal uspešen, kolikor v danih okoliščinah sp lahko bil, ostane še nekaj č za krmilom zaplanske obl; Glasovanje je pokazalo, dr krajani kaplane s tem strin in svet, ki ga vodi kmet Fr Jazbar, ostane. Do volitev bodo spomladi, (tj) —ifM^^^9MiM^i^^^fM^^^MS^M^!iM. I 50100-678-S4nfin ! nldtnnuka osa. I USPOSABLJANJE V TO VRHNIKA Vzdržljivost in disciplina Morda je prav, da se vam najprej predstavimo. Smo delovni ljudje, vsakodnevni občani naše občine - vojaški obvezniki, ki imamo vojni razpored v teritorialno obrambo kot najširšo komponento oboroženih sil našega sistema SLO in DS. V primeru najhujših oblik ogroženosti ljudstva, njegovih dobrin ter dosežkov imamo zelo zahtevne naloge, ki so vezane tudi na morebitno izgubljanje tistega, kar je človeku najdražje. Za izvršitev teh nalog moramo biti čimbolje usposobljeni, izurjeni in opremljeni. Razvoj nam usmerja in materialno zagotavlja skupščinski sistem naše družbe. Za izvrševanje načrta razvoja TO, zagotavljanje strokovnosti ter konti-nuiranosti imamo del starešin občinskega štaba teritorialne obrambe profesionalno zaposlenih in prejemajo osebni dohodek iz proračuna skupščine občine. Tesno in vedno sodelujemo v občini z vsemi subjekti SLO in DS. S pomočjo dobrega angažiranja krajevnih skupnosti, občinskega oddelka za ljudsko obrambo pri SO Vrhnika ter prizadevnosti vseh pozvanih pripadnikov teritorialne obrambe smo letos izkazali dobro bojno pripravljenost. Enote za ognjeno podporo so v organizaciji Pokrajinskega štaba za teritorialno obrambo Ljubljanske pokrajine izvajale letos streljanje iz skupinskega orožja z bojno municijo. Po ne- Naporno delo na dekontaml-nacijskl postaji cali odred za nekaj dni, kar je bilo vsled velikosti enote občutiti tudi v delovnih organizacijah, vendar smo težave v zvezi s tem obojestransko ugodno reševali. Usposabljanje je bilo pripravljeno in organizirano s strani ožje sestave občinskega štaba za teritorialno obrambo. Izvajalo se je na območju občine po principu premičnega taborjenja. Vsebinsko in materialno smo se močno naslonili na enote JLA in kapacitete občine in bili po pričakovanju povsod deležni velike pomoči in sodelovanja. Pripadniki odreda so na tem usposabljanju dopolnili znanje iz protioklepnega boja, proti- Pred zaključnim delom posveta streljanje s pištolo predvidenem dolgem čakanju so v značilnem vetru za Postojnsko pokrajino pripadniki teh enot dobro opravili streljanje. Vojaški kolektiv je z vzdržljivostjo, dobro voljo in disciplino na ta dan premagal vse težave, ki so nastajale. Na samem strelišču so nas obiskali tudi člani sveta za SLO in DS pri SO Vrhnika. Skupno bojno streljanje smo v sodelovanju z drugimi občinskimi štabi za teritorialno obrambo posneli tudi za video tehniko, iz česar je izdelan soliden poučno-do-kumentarni film. Ta nam bo služil za racionalizacijo usposabljanj posadk in starešin. Jeseni smo na načrtovano osnovno usposabljanje vpokli- zračne obrambe in zaščite, atomsko-biološko-kemične obrambe in zaščite, gibanja in bivanja na terenu ter delovanja na začasno zasedenem ozemlju. Imeli so priliko in jo tudi izkoristili ter utrdili vojaške kolektive po enotah. Vsi so izvedli tudi pripravljalno streljanje iz osebne oborožitve. S pomikom skozi večino krajevnih skupnosti v občini so se nekateri tudi seznanili z ljudmi in značilnostmi drugih krajevnih skupnosti. Tudi Ljubljanico so prečkali s pomočjo domiselnega splava, zgrajenega iz materiala na terenu. Posebej moramo poudariti, da smo pripravili dekonta-minacijsko postajo, in skoznjo so šli praktično in na ogled enote odreda. Za to je rezervni starešina Adolf Krasna izdelal elaborat s trajno vrednostjo in na vaji je posnet video film, ki bo z njegovim komentarjem predstavljal koristno učno sredstvo in dokument, ne samo za teritorialno obrambo, temveč za potrebe v občini nasploh. Dekontaminacijska postaja je namreč vzpostavljena s sredstvi, silami in znanjem na terenu neke krajevne skupnosti ob predpostavki, da jo aktivirajo minimalne sile ABKO vojaške enote, ki bi se tam znašla. Pri načrtovanju in realizaciji tega poligona so sodelovale spremljevalci in tudi predstavniki družbenopolitične skupnosti občine in krajevne skupnosti, ki so z enotami odreda lahko bili - in so tudi bili - vsak dan v stiku. Pri analizi vaje smo ugotovili poučne pozitivnosti in negativnosti ter dali priznanje najboljšim. Na letnem posvetu o vzgoji je odred v Podlipi od članov odbora domicilnega Dolomitskega odrea iz NOB prejel zastavo v začasno hranjenje in nošenje ob političnih manifestacijah. »To pomeni zaupanje v naš kolektiv in to bomo spoštovali in upravičili,« so se ob tej priliki zaobljubili predstavniki odreda. Z željo po nadaljnjem dobrem sodelovanju se zahvaljujemo vsem, ki ste nam kakorkoli in kdajkoli priskočili v pomoč ali pa smo pri vas naleteli na razumevanje. Občinski štab za teritorialno obrambo Vrhnika Učinkovita dekontaminacija orožja tudi enote CZ, za kar se je zelo angažiral referent za civilno zaščito pri oddelku za ljudsko obrambo Alojz Bolčina. Še eno trajnejšo novost smo po zaslugi znanja pripadnikov uvedli na tem usposabljanju. To je uvedba računalnika v vodenje in poveljevanje. Prvi koraki so bili vzpodbudni, za kar so se potrudili tov. Rado Gantar, Bojan Ščukovt in Ciril Pod-bregar. Dinamiko na usposabljanju nam je popestril tudi vojaški helikopter, ki nam ga je zagotovil pokrajinski štab za teritorialno obrambo ljubljanske pokrajine. Da je bilo usposabljanje dobro, naporno in koristno, so potrdili vojaki, starešine, Demos v Borovnici Demokratična iniciativa se je dne 21. 12. 1989 zopet sestala. Povabili smo tudi g. Sušca iz sveta Socialdemo-kratične zveze Slovenije. V zanimivem, zagretem pogovoru smo zvedeli marsikaj o programu Demokratične opozicije Slovenije (DEMOS), pa o volitvah. S starimi in še novimi člani smo ustanovili Iniciativni odbor Demokratične opozicije v Borovnici. Vodi ga tročlan-sko predsedstvo iz po enega člana socialdemokratične, demokratične zveze in krščanskih demokratov. V dobrem mesecu vas bomo, dragi vaščani povabili na ustanovni zbor Demokratične opozicije v Borovnici. Tam boste izvolili stalni odbor DEMOS-a, ki bo delal tako, kot boste vi želeli. Seznanili se boste z našimi cilji in programom, povedali vaša hotenja, zvedeli o naših kandidatih na aprilskih volitvah in predlagali nove. Mi smo opozicija, sedanji vladajoči stranki (ZK, SZDL). Verjamemo, da boste na prvih svobodnih volitvah izvolili ljudi, ki jim zaupate. To bodo vaši kandidati na listi Demokratične opozicije (DEMOS-a). Ko bodo izvoljeni v občinske in republiško skupščino, bo tako ukinjen monopol, vladavina ene same partije. Naši odborniki, naši sovaščani, so zagnani, korajžni ljudje, ki delajo vse iz prepričanja in na lastne stroške. Kmalu vas bodo obiskali pa povabili na zanimiv klepet v vaši vasi. Povedali boste lahko vse, kar vas že dolgo tišči, pa morda vladajočim niste hoteli ali pa upali povedati. V Borovnici bomo poskrbeli za okroglo mizo z zanimivimi Slovenci, predstavniki Demokratične opozicije Slovenije. Pridite, vabimo vas. Lepo pozdravljeni do takrat. Iniciativni odbor Demokratične iniciative Slovenije (DEMOS) za Stane Novačan S Cankarjem v leto 1990 Leto 1989 se počasi izteka. To leto bo označeno kot prelomno zgodovinsko obdobje, leto, v katerem je prišlo do preporoda v vseh delih sveta, predvsem pa v deželah vzhodnoevropskega socializma. V tem letu, ki je označevalo tudi 200-letnico francoske revolucije, so narodi šele doumeli pravi pojem demokracije. Zato se je marsikje zgodovinsko kolo zavrtelo za nekaj desetletij nazaj, da bi potem v hitrem povratku za hip ostalo v današnjem dnevu in naglo odbrzelo v prihodnost. Ob takšnih še do včeraj nemogočih In danes resničnih spremembah, ki so se zgodile v Evropi, v svetu, smo bili tudi mi, najprej Slovenci in potem Jugoslovani. Nek prikrit poskus pokoritve narodovega duha je sprožil povsem spontan, vendar velik zagonski moment in ta je vse bolj in bolj pridobival na hitrosti. In glej, zgodilo se je slovensko ljudstvo, pravzaprav je prišlo do pravega preporoda. Nemogoče in mogoče. Kdor je sledil spremembam časa, bi lahko o tem pisal skoraj neverjetno Polkovnik Dolenc predaja zastavo odredu Domiseln In funkcionalen splav, mar ne? Pred tuširanjem odstranimo zaščitno masko fantastične romane, pa so vendar realni, življenjski in današnji. Predvsem pa, pisal bi o nas vseh in o vsakem človeku, ki pa že dolgo ni samo znanec iz sosednje ulice. Danes bi mu lahko še enkrat rekli hvala Ti za vsenarodni preporod, rojak, naš pisatelj Ivan Cankar. Marsikaj si imel prav in del tebe in tvojih razmišljanj v Tvojih bogatih knjižnih literarnih delih se je danes zgodilo. Tvoj priimek in ime sta pravi ponos slovenskega naroda in širše. Iz hrama slovenske kulturne in narodne samobitnosti, ki nosi ime po Ivanu Cankarju se je začel širiti duh in ponos, pravi preporod slovenskega naroda. Marsikje osovražen dom na jugoslovanskih tleh je vlil Slovencem samozavest in ponos ter končno, spoznanje, da je napočil čas, ko se mora slovenski narod postaviti na svoje noge in odstraniti iz sebe geslo nekega naloženega bremena, ki je Slovence desetletja tlačilo ob spoznanjih, da je bil ta narod vse doslej narod hlapcev. Ko človek ali ljudstvo doumeta vrednost svojega dela, kulture in življenja in se upreta nadaljnji tiraniji ali diktaturi samozvane nadrejene neke nadvlade večinskega naroda, prihaja do nesoglasij, mednacionalnih sporov in sovraštva, ki se lahko prelije čez zidove ljudskega dostojanstva in človekovih pravic z grožnjami in morebitno uporabo vojaških sil. In vendar se ni v Cankarjevem domu v Ljubljani dogajalo nič drugega kot razmišljanje in analiza razvoja v preteklih štirih desetletjih in priprava smeri nadaljnjega razvoja Slovenije v prihodnosti na osnovi popolne demokracije, upoštevaje večjega političnega pluralizma in legitimno ustanovljenih novih gibanj, zvez, oziroma strank kot novorojevajoče se alternative ob dosedanjih DPO, predvsem ob SZDL in ZK kot imenovana glavna krivca za nastale izredno težke gospodarske in politične razmere v SFRJ. Slovensko ljudstvo si je zaželelo zaživeti drugačno življenje, bolj polno in predvsem v deželi z večjo demokratizacijo ob spoznanju svoje lastne bolj ustvarjalne, strokovne sposobnosti. In dolžnost tako slovenske vlade kot družbenopolitičnih dejavnikov je, da te pravice tudi omogočijo, kajti nasprotovanje temu bi pomenilo teptanje narodovih pravic, kršenje človekovih pravic in zaviranje demokratičnega procesa političnega pluralizma. Čeravno se je vse to pričelo v hramu slovenske kulture, ni vse potekalo gladko in niti še vse ni dorečeno in izvršeno. V Sloveniji smo si zadali nalogo, da bo nadaljnji razvoj naše ožje domovine možen samo na podlagi medsebojnih ustvarjalnih in strokovnih dialogov, kar potrjujeta tudi SZDL in ZKS. Zahteve ljudstva so bile, da morajo vse legalne politične stranke, ki žele sodelovati na prihodnjih volitvah spomladi, pripraviti ustrezne programe, ki bi v osnovi bazirali na realnem zmanjševanju inflacije, na drugi pa odpirali možnosti in perspektive slovenskega gospodarstva doma in predvsem v tujini. Kosovska drama in uvedba izrednih razmer v tej pokrajini ter odločenost srbske vlade, da na tak način upogne hrbet tega albanskega dela prebivalstva, vsevprek obtoženega za separatizem in iredentizam nad srbskočrnogorskim prebivalstvom v tej pokrajini, pa so bili povod za zbor pripadnikov albanske narodnosti, kjer je bilo izrečeno tudi naše slovensko stališče do kosovskih dogodkov in kar je še poslabšalo slovensko-srbske razmere. Od tukaj dalje lahko govorimo o upravičenosti do preporoda slovenskega naroda,. ki še ni pozabil letnice 1918, pa tudi letnico pred tem in za tem, ko je v Sloveniji vedno nekdo jemal in kratil pravice v tem ali onem imenu, do včeraj, ko smo povzdignili Cankarjeve besede. Verjamemo in upamo v boljši jutri, kajti tudi v obdobju življenja našega pisatelja Ivana Cankarja bo bili težki dnevi in življenje, zatem pa je zasijala svoboda in z njo mir. Danes se nam nasmiha večja demokracija in z njo realna stvarnost, seveda če jo bomo znali pravilno dograjevati oz. uporabljati, kajti najhitreje se lahko zaradi neodgovornosti demokracija spremeni v anarhijo. Vendar pa sem prepričan, da smo Slovenci v odločilnih trenutkih preudarni in razumni in da se bo ta značilnost ohranila tudi do volitsv. Pa naj bo vsem srečno 19901 Marjan Pečan Ijiva. Tu pa so tudi vsako- DECEMBER 1989 NAS ČASOPIS Pijem, torej sem! V PATRULJI Z MILIČNIKI Vrhnika at night Da ne bo pomote in morebitnih nepotrebnih napačnih sklepanj, naj kar takoj povemo, da tole pisanje o delu nočne milič-niške patrulje nima prav nikakršne zveze s trenutno politično klimo. Vsi popisani dogodki so se namreč odvijali neke noči, ko še nismo vedeli, da nas bo zalila ploha strupenih očitkov, ki jih danes že vsi poznamo in niti niso vredni, da jih ponavljam. Motiv je bil veliko bolj preprost. Stara ljudska modrost pravi, da ima vsaka medalja dve plati. In ker nas je večina pač takih, da vidimo in zagovarjamo le svojo resnico, je prav, da včasih pokukamo čez plot lastne nevednosti in pogledamo v oči tudi nasprotnikovi resnici. Pa še zanimivo je! Morda le še to: skoraj prepričana sem bila, da mi odgovorni morda sploh ne bodo dovolili za en »šiht« priključiti se patrulji. Pa je bilo ravno obratno in mislim, da tudi to dejstvo veliko bolj govori v prid našim, ne pa argumentom tistih, ki nas obtožujejo. Traktor brez luči Pa poglejmo, kaj se je dogajalo tisto soboto,18. novembra. Že ob šestnajstih, ko nočna partulja nastopi svojo izmeno, sta morala Rudi in Marjan, moja začasna kolega, v intervencijo. Ker je šlo za družinsko zadevo, sem ju raje počakala kar pri dežurnemu na postaji. Hitro sta se vrnila, kajti razgrajač je medtem že odšel zdoma, in lahko smo odšli na obhod. Smer Dragomer, kjer so zalotili voznika trakiorja, ki je ob magistralni cesti vozil brez prižganih luči in ga kaznovali z mandatno kaznijo. Dva stara mili-jončka! Če si zamislimo možne posledice, ki bi jih taka vožnja lahko povzročila, je bila torej naša varnost ta trenutek vredna natanko deci piva. Inflacija ja pač na strani tistih, ki kršijo pravila. Čez nekaj trenutkov so si zapisali še osebne podatke mladeniča, ki se je na motornem kolesu, ki mu je že potekla veljavnost prometnega V času, ko je naš vsakdanjik poln težav in skrbi, dela in pehanja za vsakdanji kruh, ko nas iz dneva v dan pretresajo nove podražitve, zadnje čase pa tudi vse pogostejši in glasnejši politični spori, nam pravzaprav zmanjkuje časa, da bi opazili veliko manj glasne težave, ki pretresajo in uničujejo življenje v marsikateri slovenski družini. Boj z alkoholiki, ki ga v glavnem bojujejo njihove žene in otroci, pa tudi delovne organizacije in socialne ustanove, v večini primerov še vedno ostaja neuspešen. V njem praviloma zmagujejo alkoholiki, saj učinkovito uničujejo družine, so povzročitelji mnogih prometnih nesreč ali nezgod na delovnih mestih, pa tudi na drugih področjih se pojavljajo kot asocialne osebnosti. Današnje družbene razmere, finančne stiske, boj za materialne dobrine in položaj v družbi pa pogojujejo vzgojo novih in vedno mlajših alkoholikov ali drugače nemočnih in zasvojenih ljudi. V vzgoji mladih manjka pomemben člen navajanja na medsebojno navezanost, na občutek pripadnosti družini, v kateri naj bi prejemali potrebno ljubezen, zavetje in potrjevanje svojega jaza, da bi bili sposobni premagovati in dovoljenja, vozil brez zaščitne čelade, pa tudi vozniškega ni imel. Mladoletnika bo na razgovor kmalu poklical sodnik za prekrške. Pamet v roke in čelade na glave, fantje! Po klicu dežurnega smo oddrveli v ponovno intervencijo. Že prej omenjeni mož se je vrnil in nadaljeval z maltretiranjem svoje družine. Ker pa ni prišlo do fizičnega obračunavanja, smo mu lahko le predlagali počitek in napisali poročilo socialni službi, ki je pristojna za reševanje tovrstnih problemov. V Borovnici je bilo ob našem prihodu mirno, tudi na železniški postaji, kjer smo se ustavili na kontrolo, ni bilo nikogar razen uslužbencev. Na Vzhodu nič novega. Tako zatišje je skoraj nujno potrebno izkoristiti za hrano, kajti kaj rado se zgodi, da nujen primer dvigne fante od mize ravno sredi obroka. Poziv po zvezi, da se je treba vrniti na Tržaško, kjer je prometna patrulja zalotila fantiče, ki so se vozili v ukredd-nem kombiju, potem pa hrabro pobegnili v noč. Morda mladeničem, ki so pri rosnih šestnajstih letih že stari znanci miličnikov, delam celo krivico, ko ugibam, da so se verejetno hoteli zapeljati do disco kluba. Ali pa so hoteli biti kavalirji in so kateri od svojih prijateljic želeli na novo prebeliti domovanje, pa so si le v ta namen sposodili službeno vozilo Obrtnega centra. Res ne vem. Kajti ko so nekoliko kasneje prijeli enega od osumljenih, je ta vztrajno zanikal, da bi karkoli vedel o tem primeru. Kakorkoli že, zagovarjali se bodo pred ustreznimi organi. V tistem času so v Janezovi vasi medna večkrat opazili posebneža, ki je razkazoval svoje premoženje in se prikazoval pred stanovanjskimi okni ter vznemirjal stanovalce. A je bila večkratna kontrola tudi to noč neuspešna. Moža so očitno minile nenavadne potrebe ali pa ga je k temu prisilil mraz. Morda se s spomladansko odjugo spet vrne. obvladovati težave in stiske, ki jih bo vsak doživljal v bodočem življenju. Današnja vzgoja in izobraževanje sta vse preveč usmerjeni v zadovoljevanje materialnih potreb, zanemarjena pa je vzgoja čustveno prebujenih ljudi, ki bodo nekoč opravljali vlogo očeta ali matere, ki bodo vzgojitelji bodočih rodov. Dokazano je, da večina alkoholikov izhaja iz družin, kjer je bil vsaj eden od staršev tudi alkoholik ali je bila družina kako drugače osiromašena v mesebojnih odnosih. Temeljni osebnostni vzroki za nastanek odvisnosti od alkohola so pomanjkanje spo-soonosu za pristno ljubezen in uspešno partnerstvo v zakonu, pomanjkanje potrebe po branju leposlovja in izkoriščanju drugih kulturnih prvin, nepre-bujena sposobnost za pristen odnos do narave in na splošno premajhna usmerjenost v zdravo življenje. Tudi naša širša družba je preveč tolerantna do porabe alkohola. Ta se v velikih količinah troši skorajda ob vsoh priložnostih; vzrok pravzprav ni pomemben. Potrebno bi bilo spremeniti kriterije do uporabe alkohola, kajti nedopustno je, da so cene sokov In drugih brezalkoholnih pijač lako za ;o-Ijene, da je veliko laže poreći Pri gostilni Majolka pa je nekomu zavrela kri. Spri se je z znancem, mu s količkom za merjenje višine snega temeljito obdelal avto in zapustil prizorišče dvoboja. Priče dogodka so prijazno posredovale njegove podatke, pokoro pa mu bo naložil sodnik. Boter alkohol Malo po polnoči, med kontrolo vrhniškega klanca, je rdeči loparček ustavil voznika osebnega avtomobila. Možakar, ki je kar očitno kazal znake vinjenosti, je miličnika na vsak način skušal prepričati o nasprotnem. Magnetofon je beležil ves pogovor: - Boste pihali? Da ali ne? - Da ali ne?! Veste kaj, to pa sploh ni demokratično! - V tem primeru je. Ali priznate, da ste uživali alkoholne pijače ali zanikate? - Pihal ne bom! - To sva se že dogovorila. Sprašujem vas, ali priznate, da ste uživali alkohol. - Ja, ampak ne me zdaj lovit na foro!... Zdaj ne smem povedat, kar bi rad povedal, kar me vi lovite na foro... Priznam že, da sem užival, ni pa rečeno, da sem pretirano užival... - Torej priznate, da ste uživali alkoholne pijače? - A pretirano? - Ne; gre samo za to, da priznate ali pa ne priznate. - Ja, ni rečeno. Odklonil sem pihanje. - Pihanje ste že odklonili. Zdaj povejte, ali ste ali niste uživali alkohol. - S tem, ko sem odklonil pihanje, priznam avtomatično, da sem užival. Samo... gre za količino. To pa je relativno... - Se strinjate s postopkom ali smatrate, da je kaj narobe? - Smatram, da postopka sploh ne bi bilo potrebno uvajati. Jaz sem popolnoma miren občan, odhajam domov, ne delam ekscesov... - Tu vam ne oporekam. Sprašujem pa vas o postopku. - Ja, strinjati se človek pač mora, če ga ustavi služba var- po cenejšem alkoholu. Prav tako bi se moral spremeniti odnos do uživanja alkohola v delovnih organizacijah. Na vodilnih položajih je veliko takih, ki so premalo osveščeni o tej bolezni in se jim ta problem ne zdi dovolj pomemben. Prav tako pri nas še vedno velja prepričanje, da so alkoholiki, kadar so trezni, zelo pridni delavci; ne zavedamo pa se, da so takrat zagnani zato, da bi s tem zgladili in zakrili probleme, ki so si jih nakopali med pitjem. In ker je veliko teh tolerantnih vodilnih tovarišev tudi samih obremenjenih z lastnim prekomernim pitjem, bi z zdravljenjem lahko začeli kar pri njih! Kako naj torej žena, ki najprej občuti alkoholizem svojega moža, le-tega prepriča za zdravljenje, če pa nima opore niti v lastni družini niti v delovni organizaciji ali v svoji okolici. Družba poskrbi za takega človeka šele takrat, ko postane moteč tudi drugim ljudem, družina pa je takrat ponavadi že tako ali tako uničena. To je tisti začaran krog, ki ga je nujno potrebno presekati, kajti število alkoholikov nezadržno raste, med njimi pa jo vodno več žensk in mladostnikov. VERONIKA HABE nosti. - Imate kakšno pripombo? - Kakšnih bistvenih ne bi imel. Bi se pa morala malo bolj pogovorit... Dobro, ne rečem, spil sem, tudi priznal sem brez problemov ... ampak ni umestno, da takole ustavljamo eden drugega... A imam pravico pritožbe? - Da, pri komandirju. Ampak zdaj se pogovarjamo o zapisniku. - Aha, zdajle bom jaz lepo podpisal, kar ste vi napisali in... - Napisal sem to, kar ste vi rekli. - Ja, rekel... mogoče še kaj preveč. Upam, da ne kaj čez državo... Ste fer napisali?.. . Potem bom pa jaz tudi fer podpisal!... Ustavili ste me, to priznam... Saj ste fejst fantje... Upam, da nisem kaj preveč rekel... Za dvanajst ur so mu odvzeli vozniško, koliko časa bo pešačil, pa bo določil sodnik za prekrške. Spanje pravičnega Ena po polnoči je bila ravno pravšnja ura za kontrolo, kaj počnejo nočni vratarji. Hišica vratarja vrhniških komunalcev je bila v temi in nikjer ni bilo nikogar videti. Pa je Rudi ročno splezal čez ograjo (kar glede na njeno višino sicer ni bil ne vem kakšen podvig; pa brez zamere, prosim!) in za nekaj časa izginil v noč. Srečal ni nikogar, zato je pritisnil' na zvonec dežurnega na črpališču. Dolgo časa nič. Potem pa se je le prikazal: malce skuštran in pomečkan sicer. Na vprašanje, kje je vratar, je povedal, da dnevni odide ob devetih zvečer, nočnega pa da nimajo. In dodal, da so vrata tako in tako trdno zaklenjena. Resnično so bila. Z verigo, ki pa je precej podobna tisti, na kateri sem imela nekoč privezanega svojega psa, dokler je beštija nekega dne ni strgala! Dodam naj še to: telefonsko sem kasneje preverila na KPV, kako je z njihovim nočnim vratarjem. Res ga nimajo. Zatorej dragi odgovorni tovariši! Omenjena delovna organizacija je pač še vedno družbena last, torej naša in zato tudi malo moja. To pa mi že daje pravico, da v svojem in imenu so-krajanov glasno vprašam, kako varujete naše premoženje, vključno z VVartburgi Slo-venijaavta, ki jih imate začasno v hrambi?! Naslednjega vratarja so zalotili »na delu«. Udobno zlek-njen, z nogami, šerifovsko iztegnjenimi na mizo je užival spanje pravičnega in se ni zavedal, da je tisti trenutek požiral fotoaparatu. Menda je zadremal le kako minuto pred našim prihodom. Naznanili so ga. Ostali vratarji pa so opravljali svojo dolžnost. Ko nočna patrulja zaključi svojo izmono in se s terena vrne na postajo, njen šiht še ni končan. Čaka jo namreč še administrativno delo: pisanje poročila in morebitnih ovadb. Čisto mimogrede: hitrost tipkanja jim lahko zavida marsikatera profesionalna tipkarica. Pa še to. Ko tole berete, so kazni že desetkratno povišane. In še vedno so prenizke. Kajti, kakorkoli obrnemo, ni ga na svetu denarja, s katerim bi lahko vrnili življenje mrtvim žrtvam prometnih nesreč, ozdravili nepopravljivo poškodovane ali pa vsaj zmanjšali bolečino svojcev prizadetih. In prav zato: višina kazni, kakršnakoli že pač je, ne bi smala biti pogoj naše prometne kulture. Prvo in najpomembnejše merilo naj nam tudi na cesli končne že postanejo - SOLJUDJE! MOJCA ŠAJN Saj je kozarec močnega ali rujnega nekaj tako samoumevnega, da ga le čudaki zavračajo. Ko sem mlad in zakorakam v srednjo šolo, se je že treba postaviti, saj smo vendar tantje, ki smo (skoraj) odrasli. Torej ga spijemo! Če s šolanjem ni bilo nič, je bila delavnica, tovarna, služba. Delovno okolje ni abstinentsko, torej je treba biti njemu enak. Požirek iz steklenice sicer zavrli, zato pa pričara večni občutek pomembnosti, enakopravnosti. Zavrtost izgine, vsakdanje skrbi ostanejo ob strani. Pravi mački, prave slabe vesti, družbi pa je vendarle treba reči kako smo ga pili in bili izzivalni; visoko nad treznimi povpreč-neži. Čas je za nabor in odhod k vojakom. Le kakšen je rekrut, ki se poslavlja ob kokti?! Saj sploh ne bo normalen vojak. Vojaški rok nekje daleč na jugu. Prvi izhod v mesto, do-motožje, disciplina v kasarni. V gostilni bom suvereno naročil buteljko, saj občutek toplote in svobode ob njenem praznovanju že poznam. Motiv, da jo praznim, pa je nov. Ubežati utesnjenosti, obvezam in se predati čustvom. Pitje postaja potreba; psihična potreba. Ker pa je denarja in možnosti malo, se dogaja poredko, a temeljito. Leto je mimo, poln lepih načrtov se vrnem domov in v staro okolje. Ne gre vse tako, kot sem si zamišljal. V službi ne ploskajo ob mojem prihodu, tudi napredoval nisem samoumevno. Imam dekle, ki pa je manj idealno kot v pismih. Pa še prav ji ni, ker sem se nadelan vrnil iz fantovske družbe. Kritizira, ko se praznovanje tega ali onega dogodka zavleče poznovv.) noč ali jutro. Tako tečni so ti ljudje? Še v službi me gledajo postrani, kot da mi prekrokana noč piše na obrazu. Celo pikre pripombe si privoščijo. Četudi pri roki ni primernega dohodka za slavje, človek mora nekaj spiti. Da je le (naključna ?) kombinacija druščine ustrezna. Runde se vrstijo, jaz pa se izkašljam o vsem, kar me teži in vsi mi prikimavajo. Kako je vendarle lep ta svet in kako razumevajoči so prijatelji! Jutri boli glava. Ker sem poročen, žena ne skopari z očitki: že drugič ta teden da sem se ga nažrl in pognal denar za njene in otrokove nujne potrebe. Nemogoča ženska! Saj vendar prejšnji mesec nisem nič pil, le tu pa tam pivo. Torej nisem pijanec, ker lahko pijači rečem NE, kadar se mi zahoče. Ne razmišljam pa še, da kadar začnem, niti slučajno ne odneham, dokler nisem pošteno nadelan. Kdo pravi, da sem zasvojen? DrugI so ven- -dar še veliko hujši! Življenje teče naprej, opojnost tudi. Problemi se kopičijo, sami se ne rešujejo in s kozarci jih komaj odlagam za boljše časa. Veča se krog tistih, ki mi pijačo očitajo. Doma naravnost, v službi in zunaj nje po ovinkih. Ne zavedam se, da se pretežno družim s sebi enakimi, ki za šankom složno ugotavljamo, kakšne krivice trpimo. A kljub temu se ob motnih jutrih oglaša slaba vest. Preveč pijem, nehal bom! Sklep izhlapi, ko se druščina, ki se ji hočem izogniti, spet najde. Naročim si sok, v splošen posmeh. Nima smisla, enega bom spil. Res samo enega. Zbudim se opoldne, oblečen in smrdeč, na kavču. Luknja v spominu. Denarnica je prazna, etui za vozniško tudi. Na mizi je obvestilo, da se žena ne bo vrnila. Služba? Saj res, že zadnjič so mi zagrozili, da bom letel, in danes je delovni dan. Ne navaden, dodatna n tročila je treba izpolniti in nihče ne sme manjkati. Vstanem in poskušam razmišljati. Vse poti so odprte, le izhoda ni. Razen vhoda v gostilno. Nagonsko čutim, da se bo zgodilo nekaj odločilnega. Potem vse steče (pre)hitro. Vsi so tako neizprosno resni z menoj in natančno vem, da me niso pripravljeni poslušati. Zdravljenje v bolnici! Ne čez čas, da bom medtem dokazal, kako je nepotrebno, ampak takoj. Danes! Pristanem. Ni izhoda, ne izbire. Kombiniram, kako odhajam prostovoljno. Tam v Idriji bodo že ugotovili, kako so prevzeli napačnega, nedolžnega. Šele veliko kasneje se bom zavedel, da se je tisti hip začelo neko povsem drugo poglavje. Z eno samo napako: škoda, da se ni zgodilo že prej, da čas ni hitreje dozorel. Odpor do osebja v ustanovi je bil nagonski, saj so strokovno, a globoko človeško dan za dnem snemali maske, za katerimi sem skrival svojo nagnjenost do alkoholne omame. Preteklo življenje kaj hitro stoji pred menoj, brez okraskov, slepil in samoprevare. A začuda, brez obsodb, pridig, očitkov. Samo golo resnično. In kot tako dovolj vredno za nov začetek. Tam v bolnici so mi ponudili prve opeke za temeljni kamen. Začnimo! Nisem sam; ne doma, ne v službi. Treba je biti le podoben samemu sebi. Tistemu pravemu, resničnemu. Biti samo Človek. Prebivanje v bolnici se izteče. Zdravljenje, zdaj na širo- , kem področju, se ne izteče. . Postane potreba samemu sebi. Da zamujenega ni mogoče nadoknaditi, je jasno. Možno pa je s kvaliteto bodočega življenja premostiti hudo vrzel, ki so jo naredili kozarci.' Bom zmogel sam? Ne? Žena, svojci in drugačni prijatelji so v pomoč in vzpodbudo. Obračuna s preteklostjo ni, je samo račun in črta. Maščevanje preteklosti? Tudi, vendar samo v graditvi lastnega karakterja, v plemenitenju norm, ki naj bi veljale med ljudmi. Klub zdravljenih alkoholikov je bil v zavesti nas, ki smo pili, nekaj nepotrebnega, predvsem pa namenjen drugim »pravim- pijancem. Sam in meni enaki smo bili prepričani, da to nismo. Vsi, ki se še naslanjate na točilne mize, ne veste, da je Klub krojen po naši meri. Le od znotraj ga je treba spoznati. Sam sem član takega kluba, čeprav v začetku v njem nisem videl nikogar po svojem kopitu in vstop vanj je bil le navidez prostovoljen. Zdaj mi pomeni način življenja in notranja potreba. Vezi s terapevti v bolnici so ostale, enako z mnogimi zna-- čajsko sorodnimi zdravijenci. Pristne vezi ob spoznanjih, da je največ vreden tisti prijatelj, ki me ne treplja po ramenih. Rug-Ijevega slovesa terapevti v Idriji in na Vrhniki ne gojijo, dajejo pa nam veliko strokovno humanega. Pa tale zapis ni reklamiranje Kluba zdravljenih alkoholikov. Je le razmišljanje nekoga, ki je bil le eden izmed vas. Premnogih. Nekdo, ki spet hodi vzravnano, ne vzvišeno. Tisto naše skupno, žal vse revnejše duhovno in sprotno življenje še vedno vsebuje dovolj velikih drobnih lepot, za katere je vredno drugače živeti. In veliko je nekdanjih »stanovskih« kolegov, ki jim želim pesem ob slovesu, ne snidenje s kozarcem. V šolah so nas učili o mnogih svobodah, pa o Lincolnu, ki je podpisal deklaracijo o ukinitvi suženjstva. Listino o osvoboditvi iz alkoholnega ujetništva si podpisujemo sami. O tej svobodi som hotel spregovoriti. Biez te so na mreč vse druge svobode rel.l tivnega pomena. ANDRE' MESEC BOJA PROTI ALKOHOLIZMU V začaranem krogu URESNIČEVANJE PROGRAMA II. ETAPE-FAZE OSKRBE Z VODO V OBČINI VRHNIKA V OBDOBJU 1985-89 Z OCENO V LETU 1990 UVOD Z izvedbo I. faze sanacije vodooskrbe v občini Vrhnika ob koncu leta 1983 je bil razrešen le prvi cilj dolgoročnega reševanja oskrbe s pitno vodo. Novi vodni vir je zamenjal oporečne vire s tem, da je bila povečana tudi skupna izdatnost in možnost zagotavljanja pitne vode za dolgoročne potrebe. Z novim vodnim virom so bile izboljšane tudi tlačne razmere. Omenjena etapa je bila le osnova za nadaljevanje oz. dograjevanje vodovodnega sistema. V letu 1984 je bila izvedena še rekonstrukcija cevovoda na Robovi cesti in zgrajen nov vodnjak na »borovniškem vršaju« (vmesna faza). Program II. faze sanacije vodooskrbe je bil sprejet na referendumu 26. 5. 1985 (Ur. list SRS štev. 21/85) o uvedbi samoprispevka za obdobje 5 let (1. 7. 1985-30. 6. 1990) v višini 1,5% od osebnih dohodkov. Program II. faze sanacije vodooskrbe zajema: • 1. zagotovitev gravitacijske oskrbe Borovnice, • 2. zagotovitev pitne vode v visokih conah Vrhnike, Borovnice in Dragomerja, • 3. izgradnja cevovoda za oskrbo s tehnološko vodo velikih porabnikov na Vrhniki, • 4 priključevanje lokalnih vodovodov na Drenovem griču, Logu in Dragomerju, • 5 rekonstrukcije primarnega omrežja, • 6. pričetek gradnje naprav za čiščenje vode, 9 7. izgradnja novega vodnjaka, • 8. ureditev dela lokalnih vodovodov, • 9. zaščita vodnega vira Za realizacijo celotnega programa so bila predvidena sredstva 1,5% samoprispevka (1,0% za vodooskrbo in 0,5% za varovanje vodnega vira), sredstva amortizacije, sredstva razširjene reprodukcije in dotacije Območne vodne skupnosti Ljubljanica-Sava iz Ljubljane. Poleg tega so bila predvidena tudi sredstva za odplačevanje premostitvenih kreditov iz cene vode. Program je bil v avgustu 1985 ocenjen na 793.600.000.- din, od tega: lastna sredstva 70%, OVS 13% in 17% bančni krediti. Letna dinamika prihodkov je bila usklajena z dinamiko izvajanja del. Pri oceni investicijskih stroškov niso bile upoštevane podražitve v času izgradnje, ker smo ocenili, da bomo podražitve lahko ob normalnih pogojih gospodarjenja pokrili z rastjo osebnih dohodkov in s tem sredstev samoprispevka. V skladu s poslovno politiko LB Stanovanjsko komunalne banke Ljubljana smo predpostavili, da bodo krediti odobreni z dobo vračanja 10 let. Po izteku samoprispevka naj bi upravlja-lec vodovoda odplačeval ostali dolg iz amortizacije in razširjene reprodukcije cene vode. Program II. faze vodooskrbe je bil vključen v Družbeni plan občine Vrhnika za obdobje 1986-90, srednjeročni plan SKOCES Vrhnika in OVS Ljubljanica-Sava in letne plane obeh skupnosti. Za izvajanje investicij v obdobju 1986-90 je bil sklenjen poseben dogovor o usklajenem izvajanju investicij med SKOCES Vrhnika, Zavodom za načrtovanje Vrhnika in Komunalnim podjetjem Vrhnika. URESNIČEVANJE PROGRAMA SAMOPRISPEVKA V OBDOBJU 1985-89 Z OCENO V LETU 1990 REALIZACIJA PLANA V LETU 1985 Objekti Pc uspešno izvedenem referendumu za II. fazo vodooskrbe, ki je bil izglasovan v maju 1985 smo nadaljevali najprej z dokončanjem vmesne faze na Robovi cesti. Z rekonstrukcijo smo odpravili na Vrhniki ozko grlo in omogočili zboljšanje tlačnih razmer na Stari Vrhniki in v smeri proti Dragomerju. Pričeli smo intenzivno s pridobivanjem investicijsko tehnične dokumentacije za naložbe v letu 1986. Financiranje I. PRIHODKI 1. prenesena sredstva iz II. faze 2. samoprispevek 1,5% (1.7.-31.12. 1985) 3. dotacija OVS Ljubljanica-Sava II. ODHODKI 1. priprava, vodenje, nadzor, dokumentacija 2. cevovod in vodohran Log (priprava) 3. cevovod in vodohran Breg (priprava) 4. dokončanje vmesne faze na Robovi cesti 5. vezava prostih sredstev LB SKB 6. odplačilo kreditov za I. fazo PRENOS V LETO 1986 75.556.148 2.991.550 52.251.768 20.311.830 73.546.698 4.682.016 19.697.163 31.925.978 6.977.527 7.500.000 2.780.914 1.991.550 REALIZACIJA PLANA V LETU 1986 Objekti Pričeli smo z gradnjo dveh vodohranov. Na Bregu (vodohran 600 m3) je bila gradnja nekoliko v zamudi, saj je izvajalec dela dokončal šele v aprilu 1987, prav tako so težave nastopile na Logu (vodohran 660 m3) kjer je prišlo do plazenja terena ob velikem deževju. Izvajalec je sanacijo opravil na lastne stroške v dogovorjenem roku. Komunalno podjetje Vrhnika je pričel z rekonstrukcijo primarnega cevovoda Robova-Stara Vrhnika in dela dokončal nekoliko z zamudo v aprilu 1987. V sklopu omenjene investicije smo uredili tudi prevezavo novega vodnjaka VB-6 z obstoječim cevovodom. V novembru je SGP Gradišče Cerknica pričelo s pripravljalnimi deli na povezovalnem cevovodu, črpališču in vodohranu v Dragomerju. Z rekonstrukcijo cevovoda Sčetinarna-Sinja gorica in Borovnica je bila izdelana investicijsko-tehnična dokumentacija za rekonstrukcijo vodovoda Hrib-Partizanski klanec pa je bila naročena lokacijska dokumentacija. Financiranje I. PRIHODKI 421.899.826 1. prenesena sredstva 1985 1.991.550 2. samoprispevek 1,5% 221.930.186 3. dotacija OVS Ljubljanica-Sava 85.000.000 4. obresti od vezanih sredstev 8.062.560 5. kredit LB SKB Ljubljana 104.915.530 II. ODHODKI 404.791.150 1. priprava, vodenje, nadzor 7.037.396 2. tehnična dokumentacija 9.075.303 3. rekonstrukcija cevovoda Robova-Stara Vrhnika 101.550.000 4. cevovod Ščetinarna-Sinja gorica 29.754.112 5. vodovod Log (dokončanje) 37.947.866 6. vodohran Breg (dokončanje) 62.293.297 7. povezovalni cevovod, črpališče, vodohran Dragomer 63 219 936 8. prevezava vodnjaka VB-6 s cevovodom 13 930.186 9. vezava prostih sredstev 68.547.422 10. ostali stroški 11.435.632 III. Prenos v leto 1987 7.108.676 V letu 1986 smo za naložbe najeli dolgoročne kredite pri LB SKB Ljubljana s spremenljivo obrestno mero, ki se bo spreminjala skozi vso dobo odplačevanja. Prihodki od samoprispevka so se poviševali v sorazmerju z naraščanjem cen gradbenih del in storitev. Začasno prosta finančna sredstva smo vezali poleg LB SKB tudi v LIKO in IUV Vrhnika za premagovanje tekoče likvidnosti. Obrestna mera v obeh delovnih organizacijah je bila ugodnejša od obrestne mere v banki REALIZACIJA PLANA V LETU 1987 Objekti V tem letu so bila dokončana dela in izvršeni tehnični prevzemi objektov, ki so bili pričeti v letu 1986 (visoka cona Dragomer, Ščetinarna-Sinja gorica, rekonstrukcija vodovoda v Borovnici, povezovalni cevovod Log). V krajevni skupnosti Podlipa so bila pričeta dela na gradnji rezervoarja s kapaciteto 350 m-1 vode. Srtem so bile izboljšane tudi tlačne razmere in zgotovljena požarna voda. Dokončanje objekta je bilo predvideno za prvo polletje 1988. Prav tako so bila pričeta dela izgradnje rezervoarja v Ligojni s kapaciteto 300 m3 pitne vode ter povezovalni cevovod Log z obstoječim primarnim cevovodom Vrhnika-Dragomer. Nadalje so bile izvedene investicijske priprave za visoko cono Dol-Laze, Partizanski klanec, rekonstrukcijo cevovoda Hrib-Ma-tilda in Drenov grič. Ob koncu leta smo pričeli z gradnjo dveh cevovodov na Logu in Bregu kot osnovo za izgradnjo vodohranov na omenjenih lokacijah. Prosta sredstva samoprispevka ob koncu leta smo vezali pri LB SKB Ljubljana. Financiranje I. PRIHODKI 1. prenesena sredstva 1986 2. samoprispevek 1,5 % 3. obresti od vezanih sredstev 4. dotacija OVS Ljubljanica-Sava 5. kredit LB SKB Ljubljana 6. vračilo vezanih sredstev II. ODHODKI 1. priprave, vodenje, nadzor 2. tehnična dokumentacija 3. rekonstrukcija Ščetinarna-Sinja gorica 4. rekonstrukcija cevovoda Borovnica 5. povezovalni cevovod Log 6. vodohran Ligojna 7. vodohran Podlipa 8. vezava sredstev 9. ostali stroški III. PRENOS V LETO 1988 934.899.163 7.108.676 514.068.783 70.532.717 147.121.000 116.067.987 80.000.000 800.753.009 64.297.635 12.852.819 163.502.466 153.735 527 22.189.580 71.834.325 67.332.400 233.000.000 12.008.257 134.146.154 Za leto 1987 je značilen že znaten porast cen in vseh oblik prispevkov, med njimi tudi samoprispevka, kar nakazuje povišanje stopnje inflacije. Stroški gradnje so rastli hitreje kot prilivi sredstev samoprispevka. Prosta finančna sredstva smo bolj usmerjali v vezavo našim delovnim organizacijam. Pri tem smo upoštevali tudi ugodnejše pogoje vezave in odpoklica. V začetku leta je začel veljati zvezni zakon o celotnem prihodku in odhodku. Uvedeni sta bili revalorizacijska in realna obrestna mera. S tem naj bi kapital ohranjal investitorjem oz. lastnikom družbenih sredstev realno vrednost ob visoki stopnji inflacije. REALIZACIJA PLANA V LETU 1988 Objekti Dokončana so bila dela pričeta v prejšnjem letu kot so: rekonstrukcija vodovoda Hnb-Matilda, vodohran Ligojna in nekatera manjša dela (cevovod Drenov grič). Po dolgotrajnih pripravah smo pričeli z nalogami s programa zaščite vodnega vira »borovniški vršaj«. Zgrajen je bil del »D« kanala v Borovnici v dolžini 370m, ki pomeni le manjši del izgradnje kanalizacijskega sistema - odvod odpadnih in meteornih voda iz gosto naseljenega območja Borovnice. Ostale naloge v tem letu niso bile pričete. Nadaljevali smo tudi z visoko cono Partizanski klanec kjer smo zgradili črpališče, cevovod in vodohran. Zaradi poznega pričetka dela se je gradnja podaljšala v leto 1989. Financiranje I. PRIHODKI 1. prenesena sredstva 1987 2. samoprispevek 1,5% 3. obresti od vezanih sredstev 4. vračilo vezanih sredstev 5. dotacija OVS Ljubljanica - Sava II. ODHODKI 1. gradnja »D« kanala v Borovnici 2. vodohran, črpališče, cevovod Partiz. klanec 3. povezovalni cevovod Drenov grič 4. izgradnja vodovoda Hrib - Matilda 5. vodohran Ligojna (dodatno) 6. odplačilo kredita v celoti LB SKB 7. ostalo 8. vezava prostih sredstev III. PRENOS V LETO 1989 2.814.415.632 134.146.154 1.326.773.885 601.594.593 475.000.000 276.901.000 2.641 243 822 64 85 5 833 34 173 135.562 733.244 .710.350 125.830 852.833 374.710 775.888 320.757 280.070 554.961.880 Za leto 1988 je značilen visok porast cen, znatno nad prilivi sredstev samoprispevka. Razkorak med prihodki in cenami je povzročil, da smo morali za posamezne naložbe nameniti realno več sredstev kot v preteklem letu. • , Zaradi revalorizacije kreditov smo se odločili, da bomo ob koncu leta poplačali najete kratkoročne kredite in naloge izvajali v prihodnje samo s tekočimi prilivi in dotacijami OVS Ljubljanica - Sava. To je pomenilo tudi ob zmanjšani intenzivnosti pridobivanje dokumentacije manjši zastoj v načrtovani izgradnji. Na to kaže tudi realno večji prenos neporabljenih sredstev v leto 1989 - zlasti za obdobje ob koncu leta in prvi kvartal prihodnjega leta (oktober - marec). Pri izvajanju naložb v letu 1988 smo imeli občasne težave tudi z izbiro investitorjev (KPV, KS). To je bilo povezano z oddajo gradbenih del drugim izvajalcem izven občine Vrhnika. REALIZACIJA PLANA V LETU 1989 Objekti V leto 1989 smo stopili slabše investicijsko pripravljeni kot prejšnja leta. Precej so se zavlekli postopki pri pridobivanju tehnične dokumentacije soglasij. Zaradi mile zime so izvajalci nadaljevali s pričetimi deli tudi v februarju in marcu, torej v času zime. Med pomembnejšimi naložbami je dokončanje visoke cone Partizanski klanec. Omenjena naložba bo po gradnji sekundarne mreže omogočila priključitev na centralni vodovodni sistem porabnike, ki dosedaj niso imeli vode. V sklopu tega vprašanja bo mogoče na omrežje priključiti tudi JLA. Pričeta so bila tudi dela na visoki coni Dol - Laze, ki bo predvidoma dokončana v jeseni prihodnjega leta. V septembru smo dokončno naročili PGD in PZI za gradnjo kanalizacije s čistilno napravo v Borovnici v sklopu programa »zaščite vodnega vira« na borovniškem vršaju. Financiranje I. PRIHODKI 1. prenesena sredstva 2. samoprispevek 1,5% (I—IX. 1989) 3. samoprispevek 1,5 % (X.-XII. 1989) ocena 4. obresti od vezanih sredstev - ocena 5. dotacija OVS Ljubljanica - Sava 21.600.980.000 554.962.000 6.079.018.000 9.616.000.000 3 351.000.000 2 000.000 000 50100-678-54000. Telefonska številka uredništva 751-325 Tiska Ti- II. ODHODKI 11.919.250.000 1. visoka cona Dol-Laze (I. laza) 4.596.881.000 2. vodovod Partizanski klanec (»B« krak) 2.609.000.000 3. visoka cona Dol - Laze (II. faza) 3.389.404.000 4. rekonstrukcija Borovnica (II. del) 523.965.000 5. izdelava PGD in PZI zaščita vodnega vira 300.000.000 6. investicijske priprave 500.000.000 III. PRENOS V LETO 1990 9.681.730.000 Visoka stopnja inflacije je posebno v letu 1989 sproti izničevala prizadevanja za boljše gospodarjenje in s tem manjši porast cen od predvidenih. Posebno je to prišlo do izraza ob koncu polletja, v času ko smo pričeli z našimi planiranimi naložbami. Cene gradbenih del in storitev so rastle znatno hitreje kot so bili mesečni prilivi samoprispevka. OCENA VLAGANJ V LETU 1990 V zadnjem letu izvajanja programa II. faze vodooskrbe so nam ostale še nekatere naloge kot so: dokončanje začetih del iz leta 1989, priključitev dela lokalnih vodovodov na centralni vodovodni sistem (Bistra, Dragomer) ter naloge varovanja vodnega vira »borovniški vršaj". Intenzivneje je potrebno realizirati priprave investicij, katere izvaja Zavod za načrtovanje Vrhnika, še posebej pa aktivnosti pri izvedbi programa zaščite vodnega vira. Poleg tega moramo pravočasno izvršiti vse investicijske priprave tako, da bomo z gradbenimi deli pričeli najkasneje v mesecu aprilu 1990 in dokončali do zimskega obdobja 1990/91. V primeru nepravočasne priprave posameznih investicij bomo morali prosta finančna sredstva vezati, s tem pa bodo izgubljala svojo real-no vrednost, ker bodo cene rastle hitreje glede na mesečne prilive samoprispevka. Prioritetne naloge so naslednje: 1. dokončanje začetih nalog iz leta 1989 2. ureditev dela lokalnih vodovodov s priključitvijo na centralni vodovodni sistem 3. gradnja primarnega »S« kanala z razbremenilnikom v Borovnici (zaščita vodnega vira »borovniški vršaj") V skladu s programom samoprispevka bomo morali za načrtovane naložbe v letu 1990 uporabiti tudi sredstva amortizacije iz cene vode in sredstva razširjene reprodukcije vodovodov. Odplačilo kreditov ne bo prišlo v poštev, saj smo anuitete za najete kredite v obdobju 1986-88 v celoti odplačali v začetku leta 1989. Opomba: Realizacijo prihodkov in odhodkov v obdobju 1985-89 smo prikazali lako kot so bila sredstva dejansko zbrana in porabljena. Vsak drugi način prikazovanja bi povzročil nerealno sliko stanja prilivov in porabe sredstev po tetih. , OBRATOVANJE, VZDRŽEVANJE, UPRAVLJANJE Uvod V letu 1982 smo pričeli s programom sanacije vodooskrbe v občini Vrhnika. V I. fazi sta bila zgrajena nova vodnjaka VD-1 in VB-3 na borovniškem vršaju, povezovali cevovod do Vrhnike in vodohran nad Verdom. \ Novembra 1983 je bil dokončno opuščen Primčev studenec in novi vodni vir priključen na centralno vodovodno omrežje. Ob pričetku eksploatacije novega vira je prišlo do težav v vodnjaku VD-1 (12 l/sek) ker se je pojavila prevelika koncentracija železa v vodi. Analize so pokazale, da je sestava vode v normalnih mejah, razen železa, ki pa zdravju ni bil škodljiv. Vodnjak VD-1 smo uspeli sanirati v prvem polletju 1984 tako, da se je kvaliteta vode izboljšala, vendar v glavnih cevovodih kljub izpiranju ostale še rdečkaste usedline, katere so se občasno pojavile v pipah potrošnikov. To je med občani povzročilo veliko negodovanje. Pri tem moramo pripomniti, da je bil vodnjak VD-1 vključen v obratovanje po sili razmer, saj pravega eksploatacij-skega vodnjaka do takrat še nismo imeli. V prvi polovici leta 1984 je bil izdelan nov vodnjak VB-5, kajti črpališči VD-1 in VB-3 sta bili zgrajeni na poizkusnih vodnjakih, kateri so raziskovalcem Geološkega zavoda služili za ugotavljanje kvalitete in kvantitete vode iz borovniškega vršaja. Z dokončanjem I. faze vodooskrbe so bili zamenjani opor-ečni vodni viri s kvaiitetno vršajsko vodo in izboljšane tlačne razmere v omrežju za ca. 1,5 bara (15 m vodnega stolpca). V letu 1985 smo v okviru programa II. faze pričeli z ureditvijo vodooskrbe naselij od Stare Vrhnike proti Ljubljani in izgradnji vmesne faze - rekonstrukcija cevovoda na Robovi cesti od Črnega orla do Delavskega naselja. S to investicijo smo uspeli povečati propustnost omrežja in izboljšati tlačne razmere. V letu 1987 je bil izdelan še en nov vodnjak VB-6 z izdatnostjo 35 l/sek, kar je zelo vplivalo na oskrbo s pitno vodo v sušnem obdobju 1988 in pozimi 1989 ko so imele občine širom po Sloveniji precejšnje pomanjkanje pitne vode. Na glavnem cevovodu so se v obdobju 1985-90 občasno pojavljale okvare (1985 - 22, 1986 - 7, 1987 - 5, 1988 - 9, 1989 - 5). Vzroke za okvare so raziskali strokovnjaki in predlagali tudi njihovo odpravo. Kvaliteta vode Po vključitvi vodovoda »borovniški vršaj« se je kvaliteta vode bistveno izboljšala. Od leta 1983 na Vrhniki nismo zabeležili nobenega obolenja, katerega povzročitelj bi lahko bila pitna voda. Kontrolo kvalitete opravlja Zavod za socialno medicino in higieno iz Ljubljane, ki o kvaliteti tekoče obvešča upravljalca in sanitarnega inšpektorja, ki sta odgovorna za zdravje občanov. Vzdrževanje in upravljanje Vzdrževanje centralnega vodovodnega sistema opravlja Komunalno podjetje Vrhnika. V začetku tega srednjeročnega obdobja so se napake na glavnem cevovodu pogosto pojavljale, vendar jih je izvajalec del I. faze VGP Hidrotehnik sproti odpravljal na svoje stroške. Kasneje pa so bile napake manj pogoste in so se redkeje pojavljale tudi zaradi boljšega usposabljanja vzdrževalcev in upravljalcev vodovodnega sistema. Najpogosteje so se napake pojavile na strmini proti rezervoarju na Verdu in na barju v smeri proti Bistri. Nekaj napak je nastalo tudi ob izpadu električne energije na črpališču. Prišlo je do večjih vodnih udarov in nato posledic na cevovodu. Pri tem moramo poudariti, da je bila v začetku projektirana poraba vode največ 70 l/sek. Kasneje pa se bo potrošnja vode lahko dvignila na skoraj 100 l/sek, kar je zgornja meja normalnega izkoriščanja vršajske vode brez dodatnih ukrepov in gradnje naprav za čiščenje vode. Nadaljnji problem upravljanja vrhniškega vodovodnega sistema ostaja še naprej staro omrežje na Vrhniki in Borovnici, ki prispevata več in višje stroške obratovanja. Pričetek gradnje čistilnih naprav Z generalno rešitvijo preskrbe z vodo v občini je bil predviden pričetek gradnje čistilne naprave. Geološki zavod Ljubljana je v letu 1988 opravil raziskave za rezervni vodni vir v prodnem zasipu v smeri proti Brezovici. Raziskave so pokazale, da v tej fazi gradnja ni potrebna, strokovne osnove in tehnologija nista dorečeni in s tem tudi tehnologija čiščenja. Gradnja čistilne naprave zaradi tega v programu samoprispevka ni bila predvidena. INVESTITOR, NADZOR, OSTALO Investitorji programa II. faze vodooskrbe so bili poleg Komunalnega podjetja Vrhnika še krajevne skupnosti: Ligojna, Drenov grič-Lesno brdo, Podlipa-Smrečje in Vrhnika-vas. Vsi zgrajeni vodovodi so bili preneseni v upravljanje Komunalnemu podjetju Vrhnika, razen v Ligojni in Podlipi kjer z vodovodi še naprej upravljata krajevni skupnosti. Dogovorjeno je', da morata obe krajevni skupnosti cevovode in vodohrana prenesti v svoja osnovna sredstva in zakonsko obračunavati amortizacijo iz cene vode. Nadzor nad izvajanjem del je opravljal Zavod za načrtovanje Vrhnika, ki je poleg tega pripravljal še investicijske programe za posamezne naložbe. Strokovno-finančna opravila je koordiniral tajnik SKOCES Vrhnika, zbiranje finančnih sredstev pa smo opravili v DS SSS SIS Vrhnika. k , Investicijske odločitve o posameznih naložbah in izbiro najugodnejših izvajalcev je opravljal interesni odbor individualne komunalne rabe SKOCES Vrhnika. Nadzor nad zbiranjem in uporabo s samoprispevkom zbranih sredstev je opravljal poseben odbor pri Skupščini občine Vrhnika. Vsako leto so poročila o uresničevanju programa samoprispevka obravnavali in sprejemali delegati na sejah zborov skupščine občine. Pri financiranju posameznih naložb smo uspešno sodelovali s strokovno službo Območne vodne skupnosti Ljubljanica-Sava iz Ljubljane, pri upravnih postopkih pa z Občinskim komitejem za družbenoekonomski razvoj in družbeno planiranje Vrhnika. ZAKLJUČEK Program II. faze vodooskrbe v občini Vrhnika je bil sprejet na referendumu v mesecu maju 1985. Zanj se je odločilo več kot 56% volilcev. Naloge io bile v glavnem realizirane. Na osnovi realizacije programa v obdobju 1986-89 z oceno v letu 1990 ugotovimo lahko naslednje: 1. Program II. faze vodooskrbe je pomenil nadaljevanje uspešno izvedenega programa I. faze, kjer smo oporečna vodna vira (Primčev studenec in izvir Pako) nadomestili s kvalitetno pitno vodo iz borovniškega vršaja, 2. Po končanem programu II. faze bo skoraj 85% občanov oskrbovanih s pitno vodo, izboljšane tlačne razmere v omrežju, urejene razmere v visokih conah, omogočeno priključevanje lokalnih vodovodov in delno urejena območja lokalnih vodovodov, 3. Zgrajeni cevovodi in objekti bodo v prihodnje zagotavljali nemoteno in redno vodooskrbo občanov in industrije tudi v sušnih obdobjih, 4. Vse naloge iz programa zaščite vodnega vira verjetno ne bodo izvršene, zato moramo temu problemu posvetiti vso pozornost še posebno v letu 1990 in dosledno izvajati sanacijske ukrepe na borovniškem vršaju, skladno z občinskim odlokom, 5. Zaupane strokovne naloge so bile izvedene v Zavodu za načrtovanje Vrhnika, Komunalnemu podjetju Vrhnika in samoupravni komunalno-cestni skupnosti Vrhnika. 6. V prihodnjem srednjeročnem obdobju 1991-95 je potrebno pristopiti k nadaljevanju izgradnje vodovodnega sistema tudi na področjih, ki se sedaj oskrbujejo iz lokalnih vodovodov in imajo možnost priključitve na centralni vodovodni sistem, prav tako pa tudi k ureditvi telemetrijskega sistema in odpravljanju izgub na omrežju, 7. Zavod za načrtovanje Vrhnika in Komunalno podjetje Vrhnika morala pravočasno pripraviti strokovne osnove za izvedbo planiranih nalog in s tem racionalno uporabo zbranih finančnih sredstev. Skupščina Samoupravne komunalno-cestne skupnosti Vihmka je na T. redni seji, 26. decembra 1989 obravnavala poročalo o uresničevanju programa II. etape-faze oskrbe z vodo v občin Vrhnika v obdobju 1985-89 z oceno v letu 1990 in sprejel: naslednji SKLEP: 1. Sprejme se poročilo o uresničevanju programa II. etape faze oskrbe z vodo v občini Vrhnika v obdobju 1985-89 z oceno v letu 1990. 2. Skupščina predlaga, da ZNV in KPV do 10.1.1990 pripravita ekološki program za občino Vrhnika po krajevnih skupnostih. Program bo osnova za izdelavo srednjeročnega plana za obdobje 1991-95 in določitev virov financiranja. Vrhnika, december 1989 PREDSEDNIK Peter KOBAL dipl. ing. I. r. SLONČKI SE UČIJO LETETI Nekega dne sta mati in oče dobila telegram, v katerem je pisalo o paketu, ki jima ga bo prinesla leteča pošta - štorklja. Naslednjega dne sta res dobila paket. V njem sta bila dva slončka po imenu Letalček 1 in Letalček 2. Oba sta znala za silo leteti, vendar zahtevnejših spretnosti še nista obvladala. In tako se je začela letalska šola za majhna slončka. Na začetku so odšli k prepadu. Oče in mama sla se pognala čez prepad in sta naredila nekaj letalskih lupingov. Slončka sta se opogumila in sta se tudi onadva pognala čez prepad. Vendar, kot smo že prej rekli, nista obvladala vsega. Tako nista znala krmariti z repom in sta letela vseskozi naravnost. Letala sta z veliko hitrostjo. Letala sta tako hitro, da sta prehitela celo reaktivno letalo, ki je nato štrbunknilo v vodo zaradi pilota, ki je od začudenja omedlel. Nato sta prehitela letalca, ki je jadral z letečim zmajem, za tem sta prehitela celo raketo, ki se je ravno odlepila od tal. Vendar se jima je nato rilec zavil okoli glave in nista nič več videla. Začela sta padati. Priletela sta na Himalajo. Bila sta čisto zmedena in utrujena, zato sta zaspala. Čez tri dni sta za njima priletela oče in mama. Bila sta čisto upehana od napornega letenja, obletavanja gora, zaletavanja s pticami in pristajanja na mednarodnih letališčih, kjer sta povpraševala po slončkih. Ko so se vsi odpočili, so uzrli prelepo pokrajino in so se odločili, da ostanejo. Tako so bili oni prvi sloni na Himalaji. JANI JELOVŠEK, 6. b OŠ Log - Dragomer LETALCICA Čebelica Letalčica se je naveličala svojega vsakdanjega dela - nabiranja medu. Odločila se je, da gre na potep. Ko si je pripravila vse potrebno, je skrivaj odletela. Po peturnem letenju je naletela na nekam čudno cvetlico, na kateri je pisalo: »Letač, ki letiš tod, se ustavi pri nas na kozarec domače pijače Let!« Čebelica se res ustavi, saj je bila močno utrujena. Ko spije kozarec Leta, se odpravi naprej. O glej! Kaj ni tam tisti Letač, ki tako rad pripoveduje letalske vice. Seveda, to je Letač! Ko prileti bliže, opazi ob njem še enega. Zleti do njiju in ju pozdravi. Tisti, ki je bil ob Letaču, se imenuje Letalček, ugotovi Letalčica. Čebelica se odloči, da ostane pri niju. Letač pove nov letalski vic, nato začne Letalčica pripovedovati svojo zgodbo, kao je odšla od doma. Nato se še nekaj časa pogovarjajo, nakar zagledajo nekaj letalcev, ki letijo proti nijm. Prvi močno zabrni tako,... da se čebelica Letalčica nenadoma zbudi v svoji postelji. Zbudilo jo je letalo, ki je ravnokar letelo nad njeno vasjo Letovnico. MARTIN KOZJAN, 6.C OŠ Log - Dragomer LETALSKA ZGODBA Letalec Luter je odletel na jutranji letalski polet z letalom. Odletel je z letalskega letališča v deželi Nadlet. Med poletom je obletaval leteče krožnike in s posebnim načinom podleta-vanja in nadletavanja izvajal razne svoje letalske letalolo-gije. Vadil je tudi zaletavanje brez zaleta in z zaletom. Ko je priletaril preblizu letališča, pa je čisto po svoji staroletalski navadi imel smolo - na letališču je naletel na nekega norega letalskega letalkota s čisto neuporabno letalsko na-pavo, ki je komajda še dajal kaj letalskega premikanja od sebe, vendar še to le na pol letalsko. In lahko si čisto po letalsko mislite, kaj je bilo potem - kup letalskostarega letalskega prahu na staroletal-skem letališču v čisti letalarski deželi z letalskim imenom Nadlet. (Letalan) MIHA ČERNETIČ, 6. c OŠ Log - Dragomer METULJEV LET NA MORJE Metulj se je odločil, da bo poletel na morje. S seboj je vzel veliko poletnih oblek, da je komaj vzletel. Ko je letel, je naletel na svojega letečega prijatelja Filipa. Malo sta poklepetala, potem pa sta odletela vsak na svojo stran. Malo pred koncem se je zaletel v nek ogromen leteči predmet, a to je bil le galeb z imenom Poletav-ček. Tako se je imenoval zato, ker na olimpijskih igrah vedno zmaguje v letenju. Metulj se je ustrašil in mu rekel: »Kakšna predrznost! Tožil vsa bom, ker ne upoštevate letalskih znakov. Kaj niste videli, da je dovoljeno leteti le 40 km/h!« »Tristo letečih zmajev! Kaj vi sploh veste, s kom govorite? S slavnim Poletavčkom, najboljšim letalcem na svetu!« je jezno in važno rekel galeb Nato sta se jezno razšla. Nasleunji dan je metulj vložil tožbo proti galebu. Čez teden dni sta bila oba poklicana na sodišče. Priletela sta in se usedla na svoja mesta. Vsak je govoril sebi v dobro, zato je nastal prepir. Takoj so prileteli miličniki in ju po letalskih pravilih napodili ven. Metulj je naslednji dan odletel v rodno vas in ker ni nikoli več poletel na morje, se ni več srečal s Poletavčkom. Vesna SRBLJAM, Maitina LENARČIČ in Polona TOMANIČ, G. b. OŠ Log - Dragomer Ijiva. Tu pa so tudi vsakodnevni treninai. od štirih do še- 50100-678-54000. telefonska številka uredništva 751-325. Tiska Ti- MALO HECA NE ŠKODI KAKO BODO IZGLEDALI KMETJE IN ŽIVINA LETA 2000 Vsestranska uporabnost krav ',■"1. prebival evrop polotoka gl. MESTO NORVEŠKE del ljubljane IZVLEČEK IZ ZDRAVIL ZELIŠČ NOtNE ptice kraj na krku begovic glas, zvok adam in — RADO tASL tiho govorjenje ivje SLOV gled. igralka ruska Crka izgon CeSka denarna enota SPRAVLJ STVARI V DENAR GL.MESTO KABARDI NO-BALKAR ASSR znak za množenje zolajev roman du?a7 duh ilustr. križanic spodnji del posode ANGL.SVETLO PIVO dolenj. reka krajše odrsko delo PLACA doba sligralec (volodja) oseba ki določi traso igor de k leva VOJAŠKI TABOR IZBIRA BLAGA AKTIVA IN — kutina GOSLI am.film. igralec (richard) dvojica oglas v Časopisu dvoživka REKA V SRBIJI ZAZNAVA S PRSTI orient. sukno NA5 letal.pre voznik BIKO-BORSKI VZKLIK EVROP. VELETOK arthur jud odličen am. atlet |edwin) rim. boginja zarje ANA KARlC SRB. m.ime posrednica RISBA: S.5. HUNSKI POGLAVAR V PODUK VSEM, KI SE RADI KREGAJO PO SODIŠČIH PRAVDARJI Na meji dveh sosedov je oreh stal Širok, Vsajen že od dedov je bil prepira vzrok. Oba si ga svojila, Čeprav obeh ni bil, in ko sta ga klatila se vsak je ingoti!. Otroci pobirali orehe so po tleh, tud' dobro se lasali, in tolkli po zobeh. Ni dosti jima greha, čez toljk in toljko let si hočta zvolj oreha še pravdo zdej napet. Sosedje nju krotijo, žele ju umirtt, brez pravde, ju svarijo doma se pogodit. Potem gre Juri v mesto besednika tskat; Tudi Peter misli zvesto, do modnga izbral. Ore tožba v sodnico, tam mest se dolg čas, ker laž je med resnico, zvijača pravde kvas. Besednika sta rekla drevo v prepoved dat. dokler bo pravda tekla, orehe v shrambo djat. Prepovd moža perklene, de jima gre po glav; sodnik čez dolgo sklene, prav sodbo po postav. Sodila je pravica; »De orh gre Petru v last, da vej pa polovica, ne sega v Jurja rast. Na svoji strani veje, posekat Juri sme, de sonce lože greje in det na zemljo gre. Na to Jur apelira, nek' maliga vdobi in potlej revidira, pa zopet vse zgubi. Jur' z jeze orh obseka,' serce si ohladi, orehu sok odteka, se kmalu posuši. Zdej Peter ga natega, mu škodo povernit, tožbo pa Jur odlega, mu bolje odgovorit. Se pravda hujti vname, de konca ji ni blo; in premoženje jame it' kmetoma pod zlo. Besednika pertekla, zdaj kmeta pogodit, in modro jima rekla, orehe razdelit. Orehe sta razklala, si djala jedra v žep, Lupine kmetam dala in striki pravde sklep. Sta dohtarja zobata orehe na pesti; sta kmeta pa razdjala do bele se kosti! Kmetijske in rokodelske novice, 11. svečana, 1846 Poletna šola računalništva Poletna šola računalništva je bila nova izkušnja za vse nas. Zbrali smo se v ponedeljek ob 11. uri na pedagoški fakulteti v Mariboru. Tam so nas sprejeli predstavniki Birostroja, pedagoški vodja in učitelji računalniške šole. Po uvodnem govoru smo si ogledali sobe v dijaškem domu, ki je zelo blizu pedagoške fakultete. S poukom smo začeli še isti dan. Prvi dan so nam povedali vse o razvoju računalnikov in opisali vse računalniške generacije. Popoldan pa smo začeli resni pouk. Razdelili smo se v 3 skupine: logo, xbasic in prolog. Pri xbasicu smo za začetek naredili program, ki spremeni rimska števila v arabska. Kasneje smo naredili še matematični program in test kemije, med drugimi programi so bili zanimivi ti, ki so risali. Napisali smo tudi poštevanko poljubnega števila, kviz... Imeli smo različne izlete - šli smo v Birostroj, na Mariborski otok in v računalniški center v Mariboru. Iz Maribora smo vsi prišli živi, zdravi in z novimi izkušnjami II. poletne šole računalništva v Mariboru! Uroš Vajgl, 8. d Simon Ralca, 8. d OŠ Log-Dragomer leto 8 DECEMBER 1989 KAS ČASOPIS PISMO IZ ČAPLJINE Samota govori iz ljudi To vas, ki se imenuje Prebilovci, je na razpotje pripeljala njegova mladost. In na lem križpotju sta samo dve smeri - ena, po kateri mladost odhaja v mesto ali bliže mestu ter tako zapušča vas, da se stara in počasi izginja, in druga smer, ki je vztrajanje v vasi ali vrnitev. Veliko vasi je, posebno v Hercegovini, ki so na takih križpotjih. Radi bi naslikali ravno te Prebilovce in zvedeli, kaj krajevna skupnost, njena telesa lahko storijo in kaj storijo, da bi bile možnosti za življenje znosnejše. Prebilovci danes, to je 185 prebivalcev v 55 gospodinjstvih, celo 50 manj kot ob zadnjem popisu. To je 14 ostarelih gospodinjstev, v katerih živita po dva člana. In deset samskih. V kamnitih pritličnicah, hišicah, ki jih obkroža sivina krasa in skoraj skritih v zelenju šipka (nare) sameva človekova starost. Sameva tudi misel. Vstopimo v eno izmed samskih ognjišč. Cviljenje dotrajanih vrat je grozljivo. Namesto da bi, kot smo pričakovali, s cviljenjem vrat zmotili tišino, ki obdaja starko Joko Ždraka-novič, smo pretrgali njen pogovor, pravzaprav samo-govor. Le malo časa smo zastali. Poslušali smo Joko. - Samota. Samota pripoveduje. Ko govorim sama s seboj, govorim o otrokih, ki se mi ne oglašajo, ali so oglušeli? Strah me je tega, slišiš, pa sem še bolj živčna in še manj zadovoljna, tudi če bi bilo v hiši ne vem kaj. Težko je poslušati, če se človek pogovarja sam s seboj. Hodili so mimo hiše in so mi rekli, da sem znorela, pa nisem, bog ne daj. Čeprav imam otroke, si ne upam živeti z njimi, saj so vse hčere. Pozorno si zapisujemo pripovedovanje Joke Zdra-kanovič in si ga predstavljamo kot svojevrstno skico za portret vasi in njenih ljudi. Taka skica lahko ilustrira katero koli hercegovsko vas daleč od mest, magistralnih cest in rečnih dolin. Ljudje si tako s pripovedovanjem samim sebi nadomeščajo tisto, česar nimajo, ker nimajo sogovornika. Odhajamo pod močnim vtisom dveh stavkov, ki imata le tri besede. »Samota. Samota pripoveduje«. In odhajamo z vprašanjem: kaj lahko stori krajevna skupnost, kaj lahko naredi, da bo samota bolj znosna ali da te samote preprosto ne bo? Odgovor iščemo pri predsedniku sveta krajevne skupnosti Rajku Buluti. Mlajši človek je. Z eno nogo je v mestu, kjer dela, z drugo pa na vaškem križpotju. - Danes na perspektivo svoje vasi gledam z veliko večjim upanjem kot pred nekaj leti. Tedaj so se ljudje množično izseljevali v Čapljino in kraje okrog Čapljine. Ko smo se soočili s tem problemom, smo v krajevni skupnosti iskali načine, kako ustaviti izseljevanje in odpreti perspektive za razvoj, saj lahko to vasi, kakršna je, spet povrne mladost. V občinski skupščini smo zahtevali z delegatskim vprašanjem, da se lokacije v naši krajevni skupnosti dodeljujejo pod ugodnejšimi pogoji. Skupščina nam je pomagala in za to se niso začeli zanimati le lju- dje, ki tukaj živijo, temveč tudi drugi. Družbena zemlja na območju naše krajevne skupnosti je za petkrat cenejša od tiste, ki je bliže mestu. Začeli so graditi tudi prve hiše, kupljenih je bilo dvajset lokacij, kar je polovica sedanjega števila gospodinjstev. Zgrajena je bila prva hiša. Drugo, kar je bilo pomembno in je naredila krajevna skupnost, pa je, da smo priključeni na krajevni vodovod Dolina Neretve. Pri iskanju svetlejše prihodnosti nismo bili osamljeni, pomagali - so nam v občinski skupščini Čapljina. Torej je to, da se niso sprijaznili s stanjem, odprlo poti v življenje. Kolikor je pomembno, da človek pri tem ni osamljen, je pomembno tudi to, da je želja uresničena. Vsaj v Prebi-lovcih je tako. Krajevna skupnost je svetel zgled plemenitega boja ljudi. Kar pa zadeva križpotje, ki smo ga omenili tudi našemu so-besedniku Rajku Bulutu, je še vedno za vasjo, toda vodi v vas. Tudi sam gradi hišo. Aco Dragičevič Predkongresni sestanek OK ZKS Vrhnika 11. kongres ZKS je sicer že končan, vendar je prav povedati, kako so se nanj pripravljali vrhniški komunisti. V četrtek, 7. decembra so imeli sejo, nanjo so povabili člana za pripravo kongresnega gradiva Franca Hudeja. Predsednik OK ZKS Vrhnika Alojz Saje in sekretar Simon Krejan sta opozorila na namene kongresnih gradiv in predkongresnih priprav. Zlasti slednji je pozval člane ZK, naj se v svojih okoljih angažirajo bolj odgovorno, opozoril pa je tudi na neodgovorno početje z objekti JLA in se zavzel za krepitev stikov s pripadniki oboroženih sil. Na predkongresni seji so obravnavali tudi kadrovske spremembe v CK ZKS in CK ZKJ. Vrhniški komunisti so izrazili zaskrbljenost nad nadaljnjim delom zveznega CK, zlasti zaradi zaostrenih mednacionalnih odnosov. Zaradi napadov na Milana Kučana in Janeza Kocijančiča, proti katerim so iz južnih republik nastopili z neargumentiranimi napadi, so se vprašali, kako bo: lahko delovalo zvezno partij- sko predsedstvo in kako predsednik CK ZKJ, saj je na vrsti predstavnik iz Slovenije. V razpravi so vrhniški komunisti tudi posebno pozornost VABILO Mešani pevski zbor IVAN CANKAR, ki je nastat z združitvijo ženskega pevskega zbora Sinja Gorica in moškega pevskega zbora Usnjarna Vrhnika vabi v svoje vrste nove pevke in pevce. Kan-'didati se lahko udeležijo pevskih vaj vsak ponedeljek ob 20. uri v osnovni šoli IVAN CANKAR. ODBOR Me PZ IVAN CANKAR Informacije dobite na tel. št. 752-358 (zvečer). namenili starostni strukturi članstva: visoka povprečna starost zastavlja vprašanje, kdo se bo boril za partijski program Evropa zdaj? (mp) TRGOVINA NADA Stara cesta 23 VRHNIKA Vsem našim strankam želimo srečno in uspešno novo leto 1990! Ekološka fronta - Prizadevanja za zdravo in čisto okolje največkrat naletijo na gluha ušesa In slepe oči, kar nam narava vedno znova dokazuje. Narasli potoki »okrasijo« gr- rhovje ob bregovih z raznovrstnim polivinilom, ki ga odmetavamo, kjer se komu zahoče. Posnatek je Iz Borovnico, nič bolje pa nI na Vrhniki ob Ljubljanici. (Foto: A. D.) IZVRŠNI SVET SKUPŠČINE OBČINE VRHNIKA ORGANIZIRA javno obravnavo OSNUTKA LOKACIJSKEGA NAČRTA PLINIFIKACIJE MESTA VRHNIKE, KI BO DNE 10.1.1990 OB 18. URI V SEJNI SOBI KS VRHNIKA Osnutek prostorskega dokumenta je bil s sklepom o javni razgrnitvi, ki ga je sprejel Izvršni svet SO Vrhnika dne 7. 12. 1989, poslan prizadetim KS (Vrh-nika-Center, Vrhnika-Vas, Vrhnika-Breg, KS Sinja gorica, KS Stara Vrhnika). KS so bile zaprošene, da osnutek razobesijo na krajevno običajen način, podrobna razlaga pa je bila zagotovljena na Zavodu za načrtovanje Vrhnika. Krajane vabimo, da se udeleže javne obravnave, kjer bo lokacijski načrt prikazan in razložen,in želimo, da bi na razpravi povedali tudi eventualne pripombe k vsebini osnutka. Te bodo preverjene in utemeljene upoštevane. IZVRŠNI SVET SKUPŠČINE OBČINE VRHNIKA Dragi potrošniki! Obveščamo vas, da je v Sinji Gorici na novo odprta trgovina z mešanim blagom po zelo konkurenčnih cenah. Nudimo vam: Prvovrstni kruh iz pekarne Pečjak na Škofljici. Lahko pa po naročilu dobite razne potice in torte. Mesne izdelke: suhe klobase, polsuhe, krvavice, pečenice, hrenovke, zaseka, šuna v Črevu, posebna in domača salama iz mesnice Oblak iz Žirov. Mleko in surovo maslo iz mlekarne Godovič, vse drugo špecerijsko blago. Delovni čas: od 8. do 12. ure od 14. do 19. ure sobota od 7. do 19. ure nedelja In prazniki od 9. do 12. ure. Isti čas velja tudi za prodajo plina. Večja naročila, kakor tudi plin po končanem delu pripeljemo tudi na dom. Telefon: 751-329 Obenem pa želimo vsem potrošnikom, krajanom In dobaviteljem srečno, zdravo In uspeha polno novo leto 1990 Trgovina MESEC Slavka Mesec Sinja Gorica SREČNO NOVO LETO 1990 BRUŠENJE REZIL, IZDELAVA CILINDER, VVERTHAIM IN AVTO KLJUČEV Peter Sivic Vrhnika, Jelovškova ulica 1 (stara avtobusna postaja) Telefon: (061) 653-732 Odprto: ponedeljek, sreda, petek od 15. do 19. ure sobota od 9. do 13. ure DRAGI POTROŠNIKI! DRAGI POTROŠNIKI! DRAGI POTROŠNIKI! Obveščamo vas, da je odprta nova samopostrežna trgovina z mešanim blagom pri Gostilni SIMON. Delovni čas ob delavnikih od 7. do 20. ure ob nedeljah in praznikih od 9. do 13. ure Za obisk se priporočamo!!! Vabi trgovina SIMON II . IMl\lh- S II usn v oi cuu, acii oe uuarn in..... Ijiva. Tu pa so tudi vsakodnevni treningi, od štirih do še- 50100-678-54000. Telefonska številka uredništva 751-325. Tiska Ti- NA VRHNIKI Mladinski klub - da ali ne? Stari in novi člani mladinskega kluba na Vrhniki smo se odločili obnoviti zamrle dejavnosti mladih. Naše mladinske prostore (krajevna skupnost), ki jih obnavljamo prostovoljno, pripravljamo za različne klubske dejavnosti (kulturne prireditve, disco in video večeri, ipd). Z denarjem, ki smo ga prejeli od OK ZSMS, smo že obnovili električno instalacijo in končali z grobimi zidarskimi deli. V planu imamo še ureditev vodovodne inštalacije, fina zidarska dela in pleskanje. Seveda imamo omejena finančna sredestva, zato upamo na pomoč delovnih organizacij in na podporo naše krajevne skupnosti. Ker pa ni vse odvisno od nas, se zavedamo, da se bomo morali znajti tudi po svoje. Ostajamo veliki optimisti in upamo, da bo naša mladina končno dobila svoje prostore, kjer se bo lahko sestajala. Delovni člani 00 ZSMS Vrhnika DELOVNA ZMAGA V GARNIZIJI Cesta za dan JLA Letošnji dan JLA so pripadniki naše garnizije pričakali bogatejši za nov objekt in ponovno pokazali in dokazali, da ob premagovanju spretnosti bojnega urjenja in vzgoje s svojim delom prispevajo k bogatejši vsebini življenja v kraju. Znanje, ki je pridobljeno v učilnicah in na poligonih, so uspešno prelili v prakso: za letošnji praznik naše vojske je bila predana namenu nova cesta za težka gosenična vozila. Nova cesta poteka zunaj naseljenega dela Vrnike in rešuje številne neprijetnosti, ki so jih sicer povzročili prehodi težkih goseničarjev. Ta cesta omogoča, da bodo končno lahko asfaltirali tudi tiste čete, ki so bile doslej rezervirane za pohod oklepnih vozil, samo cesto pa bo uporabljalo tudi prebivalstvo, ki se je doslej včasih težko vključevalo na obstoječe prometnice. Ob prazniku JLA so številke sicer relativno vprašanje. Toda: izkopanega in vgrajenega je bilo na tisoče kubikov materiala, porabljenih je bilo na deset tisoče delovnih ur vojakov in starešin, prav toliko strojnih ur specializiranih strojev, pripravljenih je bilo veliko grafikonov in načrtov, ob graditvi ceste so se desetine vojakov učile statiko, premoš-čanje potokov, sestavo zemljišča, planirajo in še veliko drugega. Toda, pravijo graditelji, vse je pozabljeno, ko se ozrete in vidite novo cesto. MOMIR ARSIĆ Devetdeset let Ivanke Kirn Na Bregu pri Borovnici je 21. decembra praznovala v krogu svoje družine in si naložila deseti križ partizanska mama Ivanka Kirn. Rjjena leta 1899 pri Cimprskih na Pakem v družini s sedmimi otroki je zgodaj spoznala, kako grenak je kruh na zemlji. Poročila se je v Trnovo (na Breg) v železničarsko hišo in rodila štiri otroke. Dva fanta in dve hčeri. PAHLJAČA DEJAVNOSTI DOMA JLA Roka sodelovanja Razčlemba dejavnosti doma JLA na Vrhniki kaže, da se je precej stvari spremenilo ali pa se še bo spremenilo v kulturni ponudbi, sodelovanju s sorodnimi ustanovami v občini in zunaj nje kot tudi pri skupnih dejavnostih z družbenopolitičnimi organizacijami, kulturnimi ustanovami kot tudi pri odnosu vsakega posameznika, ki potrebuje kulturo za svoj razvoj. Priznati je treba, da so posa- NOVOSTI V KS VRHNIKA - VAS Luč - nato še asfalt Želja krajanov KS Vrhnika - Vas. da bi živeli v lepše urejenem okolju, se iz leta v leto bolj uresničuje, saj so v zadnjih dveh letih uspešno izvedli nekaj akcij, v katerih so pridobili nove asfaltne ceste in javno razsvetljavo. O teh aktivnostih smo se pogovarjali s predsednikom sveta KS Andrejem Mattiasom. Pogovor se je začel o začetnih pripravah za javno razsvetljavo na Dobovičnikovi. Ustanovili so gradbeni odbor, vendar se je zataknilo pri zbiranju soglasij krajanov za sofinanciranje. Ker je bilo premalo interesentov, je akcija padla v vodo. Tako so denar, namenjen za razsvetljavo, porabili za izgradnjo javne razsvetljave na Grilčevem griču, saj so tam krajani pokazali veliko zanimanje. Akcija od izvolitve gradbenega odbora pa do realizacije je trajala dva meseca. Uspešno izvedena dela so krajane Grilcovega griča močno ogrela, tako da so se odločili posodobiti makadamsko cesto. Odločili so se za asfalt. Na zboru krajanov je bila predstavljena finančna konstrukcija. Ob 50% udeležbi krajanov so v istem mesecu nakazali s pomočjo SKOCES in KS izvajalcu 100% predplačilo. Vendar del ni bilo mogoče realizirati lansko jesen, ker so potekala dela pri izgradnji vodovoda za visoko cono na Vrhniki. Tako so se z izvajalcem del, SCT, dogovorili, da se dela opravijo po zaključku gradnje vodovoda. Tudi prebivalci naselja Tru-novše so izrazili željo po asfaltiranju ceste, vendar je bilo tu treba prej urediti tankovsko cesto, saj so prej tanki vozili skozi naselje. Na zboru krajanov s predsednikom SO Hermanom Bolelom in predstavnikom JLA tov. Gavričem, se je pogovor nekoliko zapletel, vendar so kasneje hitro našli skupni jezik. Tako so se ob- i|ube tovariša Gavriča izpolnile in tankovska cesta je bila končana še pred rokom. Tako so se dela za asfaltiranje lahko pričela. V tej akciji se je pokazalo, kako so krajani složni, kadar gre za interes kraja. V istem obdobju pa so izvedli še dve akciji. Po dolgem času je bila končno asfaltirana Idrijska cesta, saj so predstavniki KS hitro našli skupen jezik z vodilnimi v DO Iskra Antene, prav tako pa tudi z ljudmi iz Kolesarske ulice. Uspehi, ki so jih dosegli, krajanov ne uspavajo, saj imajo v mislih že naslednje akcije. Tu gre predvsem za Betajnovo, kjer krajani že zbirajo prispevke. V načrtih imajo tudi posodobitev ceste na Partizanski klanec, vendar imajo tu na prvem mestu ureditev sekundarnega voda vodovoda. Za leto 1991 pa imajo v načrtu posodobitev Notranjske ceste in ceste na Gabrce. Glede na čase, v katerih živimo, tov. Mattias meni, da bodo v naslednjem srednjeročnem obdobju skoraj v celoti zadovoljili potrebe krajanov. Odprt problem je le telefonija, na katerega pa - kot meni tov. Mattias - KS ne more vplivati in meni, da je to problem širše družbene skupnosti. Pri vseh akcijah je bil svet KS zelo angažiran, veliko zahval bodisi na strokovnem kot finančnem področju zasluži SKOCES z Vrhnike, od DO pa IUV in Gozdno gospodarstvo. Tudi gradbena enota JLA pod vodstvom kapetana Ivana Ho-roščka zasluži pohvalo, saj se je pokazalo dobro sodelovanje krajanov in JLA. Ne gre pozabiti na izvajalca del, SCT iz Ljubljane, s katerim so imeli dobre odnose in jim zagotavljajo sodelovanje pri naslednjih akcijah. Krajani KS Vrhnika vedo, kaj hočejo, in lahko jim zaželimo veliko uspehov pri urejanju njihovih želja. ANDREJ DRAŠLER mezne akcije presenetile marsikoga, ki v vojaškem kulturnem hramu vidi podaljšano roko stroge vojaške hierarhije in nekakšno zrcalo strogih vojaških kulturnih klišejev. Posamezne akcije so kar prerasle občinske meje in o tem najbolje priča gostovanje prejemnikov »Kajuhove nagrade« iz Niša, mladih pesnikov iz niškega območja, ki so prebili pregrado medrepubliških sporov med pisatelji, ki so pogosto sužnji dnevne politike. Akrobatski rock'n'roll sodi med bolj avantgardne plese mlade generacije. Za številne ljudi je to snobizem, za druge plesna dejavnost, ki podira pregrade klasičnega in pri mla- dem rodu prinaša nekaj novega, saj so željni eksperimentiranja. Dom JLA je sprejel pod streho rock'n'roll in ob pravilno merjeni poti prišel do pomembnih športnih rezultatov tudi na jugoslovanski ravni. V različne plesne dejavnosti je vključeno okrog 100 otrok vseh starosti, kar je samo dokaz več, da se vojaški kulturni hram vse bolj odpira in da daje roko sodelovanja vsem resnejšim predlogom. Turnir v akrobatskem rock'n'rollu na zvezni ravni je bil krona letošnjih dejavnosti in priložnost, da Vrhničani vidijo prvovrstni športni dogodek. Dom JLA poskuša in mu tudi uspeva pokazati kulturo in umetniške dosežke drugih na- Folklora v domu JLA rodov in narodnosti. Gostovanje KUD Abraševič iz Beograda, umetnikov resne glasbe mlade generacije, slikarjev, z obvezno udeležbo tudi domačih ustvarjalcev, se ujema s konceptom kulturnih dejavnosti ne le za pripadnike JLA, temveč tudi za druge prebivalce. V domu JLA poudarjajo, da se z doseženim ne bodo zadovoljili. Razmišljajo o tem, da bi del prostora odstopili tudi biljardu, video igram, trimskemu kabinetu, streljanju. Akcija za ustanovitev sekcije za karate je prerasla možnosti doma JLA in pokroviteljstvo je prevzel vrhniški Partizan. Organizirajo tudi brezplačne tečaje za začetnike v fotografiji, pa tudi za tiste, ki že obvladajo osnove fotografiranja. Na voljo so tudi prostori za različne slovesnosti, sestanke, zborovanja, zabave, plesne večere. Roka sodelovanja, pravijo v domu JLA, je iztegnjena in čaka na drugo roko. Seveda te akcije ne bi bile uspešne, če za njimi kot podporniki ne bi sodelovali družbenopolitične organizacije, delovne organizacije in številni posamezniki. V prvi vrsti gre zahvala IUV, LIKU, Žitu, Kmetijski zadrugi, hotelu Mantova, OŠ Ivan Cankar, sindikatu, ZTKO, ZKO in občinski skupščini. Momir Arsič Njeno trpljenje se je začelo med vojno: fanta sta se že leta 1942 odpravila s Faškarsko četo v partizane. Sledila je kazen: Ivanko in njenega moža so zaprli Italijani v Borovnici, njo so po tednu dni izpustili, moža pa šele po mesecu dni. Potem je sledila moževa internacija v Gonarsu, Ivanka pa je s hčerama pobegnila na Drenov grič dan pred tem, ko so Italijani požgali Breg. Saj bi še bila tam, če bi imeli kaj denarja. Kar dobro se spominja tedanjih let. Mož se je ob kapitulaciji Italije vrnil k družini, toda niso mu dali miru. Moral je ponovno v internacijo. Tedaj je tudi starejša hčer cd.šla k partizanom. Ostala ji j - le najmlajša. Po vojski so r »zidali novo hišo, kjer je bila stara, je zdaj železniški usek. Česa se čila prebivalka Brega najbolj spominja? Pravi, da je bilo na Bregu pred vojno kulturno in družabno življenje mnogo bolj razvito kot dandanes: bila je dramska skupina, tamburaški zbor, tri gostilne, čeprav za kaj takega ni imela časa. Vsako leto je zredila nekaj prašičev, v hlevu pa sta mukali vsaj dve kravi in še kaj je bilo zraven privezano. Ob številni družini dela za dvojni delavnik. Pa je kar šlo. Danes se je njena družina precej povečala: 10 vnukov in 15 pravnukov, ki jo radi obiščejo. Visoka leta je prav nič ne ovirajo, da se ne bi še vedno spretno sukala okrog štedilnika. OBNOVLJENA CERKEV V ZABOČEVEM Dragocena freska Cerkvam kot kulturnim spomenikom naša družba ni nikoli posvečala velike pozornosti, posebej ne odročnim. Mnoge je načel zob časa, zanje pa so skrbeli krajani sami. Tak primer je tudi v Zabočevem pri Borovnici, kjer so krajani te vasi s pomočjo Brezovčanov obnovili cerkev, ki je dočakala lepo starost. Stara freska svetega Krištofa Cerkev se v starih zapisih prvič omenja leta 1526, vendar iz tistih časov ni veliko podatkov. V borovniški župniji hranijo dva urbarja iz leta 1717 in iz leta 1758, ko je tam opravljal duhovno službo kurat Primož Triller. Uroarja sta napisana v gotici. Ugotovljeno je, da so tam zapisani prejemki, ki jih je dobivala cerkev. Druge stvari pa še niso prevedene, saj se v to dosedaj še ni nihče spuščal. Cerkev v sedanji obliki spada v 1. polovico 18. stoletja, prvotna oblika pa spada med stavbe gotskega tipa. Cerkev je bila namreč dozidana. Zvonik je iz konca 16. stoletja ali iz prve polovice 17. stoletja, streha pa iz prve polovice 18. stoletja. Streho, ki je bila narejena iz zelenih in rdečih skodel, so I. 1926 zamenjali s pločevinasto. Notranjo opremo je I. 1910 na novo izdelal kipar Ivan Pengov. Med I. svetovno vojno je iz zvonika vojaška uprava pobrala dva zvona, ki so ju verjetno uporabili v vojni industriji. 1919 leta so zvonove vrnili na svoje mesto. Cerkev je blagoslovil škof Jeglič, takrat pa je bila tudi prvič procesija, ki jih do takrat tu ni bilo. Med drugo svetovno vojno ta cerkev ni bila poškodovana in v letih 1944-45 so zaradi bombardiranja mostu v Borovnici maševali le v tej cerkvi. Pri obnovi cerkve I. 1968 so na severni strani cerkve na zidu našli fresko, ki je najstarejša upodobitev sv. Krištofa na Slovenskem, saj spada v prvo polovico 14. stoletja. To je največja dragocenost, ki jo ima ta cerkev, vendar zanjo le malokdo ve. Vlaga je močno načela temelje, zato je bila cerkev potrebna temeljite obnove. Zanimiv način, s katerim so se lotili vlage, zagotavlja rešitev te nadloge za daljši čas. Okoli cerkve so namreč naredili kanale, kjer prosto kroži zrak in s tem zrači temelje. Način, ki je menda zelo uspešen in ga pri podobnih starih stavbah veliko uporabljajo. Obnovili pa so tudi fasado, ostrešje in notranjost, kjer je edina pomanjkljivost tlak; opečnih tlakovcev niso dobili, toda tudi sedanja rešitev ne kazi videza. S tem so tej mali cerkvici, ki v sebi nosi mnoge zanimivosti, podaljšali življenje. ANDREJ DRAŠLER Cerkvica v Zabočevem tone janežič I Podobni zborovanji bosta ta teden še dve. V sredo, sai se boste tam na krah. MmAm «ma„,„ C nrnnrami KAJ DELAJO SOLNI IN ŠKORNJI PONOČI Drobni solni in visoki škornji vsako noč se prebude, in skačejo, da kar res ni. Oživeli so zdaj solni in visoki škornji. Če jih mama vidi, takoj jo dajejo prividi, da kar res ni. Skačejo po kuhinji in se hahljajo, pa še kakšen lonec prevrnejo. Ko pa jutro se zbudi, na mesto svoje se vrnejo in čakajo, da vsak svojo nogdobjamejo. Polona Tomanič, 6. b OŠ Log-Dragomer KNJIGA Ko knjiga oživi, v njenem telesu se vse srpemeni: vse vejice in pike na dan priskačejo kakor kakšne slike in pregledajo vse zvezke, če v njih so freske. Potem pa si pripovedujejo vice, ki so jih sestavile tovarišice Mice. Do jutra regljajo, nato pa v knjige poskakljajo. Manca Turk, 5. a OŠ Log-Dragomer RECEPT ZA POZABLJIVE REDITELJE Ko zjutraj vstaneš in se pretegneš, vzemi kozarec in spij vodo, ki v njej spiramo gobo. Namesto aspirina vzemi en miligram zdrobljene krede. Z mokro gobo si čelo namoči in si malo spomin osveži. Potem pa hitro v šolo zbriši in z veseljem tablo briši. Martina Lenarčič, 6. b OŠ Log-Dragomer Grenkoba Šel proletarec razočaran je v planine, da bi pozabil, kaj so obljubili vsi tisti, ki so stolčke pridobili; da mu vsaj v skalah bolečina mine. Pa v ihti divji krik prek sten požene: »kapitalisti, stalinisti pa vsi tisti!!!" v posmeh mu stena vrne: »isti, isti, isti...« V srce ga stisne: »Mar razlike ni nobene!?« Če bi... Če bi mladine ne bilo, nihče se ne bi spotikal ob jahte, avione privatne, ob reprezentance potratne. Če bi mladine ne bilo, potem bi bilo zares lepo! Če bi pismenih ne bilo, ne bi časopisov kupili, vse »pohujšljivosti« brali, se o vilah ob morju spraševali. Če bi pismenih ne bilo, potem bi bilo zares lepo! Če bi še kmetov ne bilo, ne bi zveze ustanovili in bi eni ob žetvi pobrali spet, kar so si drugi sejali. Če bi kmetov ne bilo, potem bi bilo zares lepo! Če bi delavcev ne bilo, ne bi pred skupščino vpili. Pa po tovarnah bi vladal mir, štrajkov ne bi bilo nikjer. Če bi delavcev ne bilo, potem bi bilo zares lepo! Če bi Slovencev ne bilo... Hm, hja..., bi bilo kakor v raju. Lepo bi v svojih foteljih sedeli pa preblažen mir bi imeli. Ja, če Slovencev ne bi bilo, potem bi bilo pa že skrajno lepo!!! Frančiška Celarc V OMARI Ponoči, ko vse že spi, se v Mojčini omari dogajajo čudne reči. Jopica hoče pečene krastače, medtem ko se pulover skrije v hlače. Majice skačejo, a bluze? Bluze kozolce prevračajo! Brezrokavnik se dela psa, trenirka pa kot mačka pred njegovim nosom divja. Ko pa Mojca luč prižge, v omari brž je tiho vse. Martina Kozjan, 6. c OŠ Log-Dragomer SVINČNIK Ko bo svinčnik oživel, bo puščal sled za sabo, ker ima ostro špičkol In delal bo luknjice in tudi dolge črte. Urška Kavčnik, 6. c OŠ Log-Dragomer SVINČNIK PLEŠE Z BARVICO Majhen črn svinčnik v puščici živi, v prostem času se najraje z barvico lovi. V šoli pa v zvezke piše, razne krice - krače riše, včasih barvice povabi, ker zabavajo se radi. Svinčniku se smejim, ker rada pišem z njim, ker z barvicami pleše, da se skoraj iskra kreše. Martina Lenarčič, 6. c Oš Log-Dragomer MOJA SLIKA Ta moja neverjetna slika -nekaj jo strašansko mika. Mogoče se je zaljubila, ker rada lepa bi bila. Kupila sem ji razna ličila, da sem jo z mazanjem. zaposlila, ker me je pri nalogah motila, da sem skoraj živce zgubila. Neko noč pa je odšla in ni se več vrnila. Najbrž se je poročila in mnogo otrok je dobila. Vesna Srbljan, 6. b Oš Log-Dragomer RECEPT ZA POZABLJIVCE DOMAČIH NALOG Priporočam vsem pozabljivcem domačih nalog, naj se otresejo vseh drugih nadlog. Ko pridejo iz šole, naj vse zvezke pregledajo! In naj jih druge misli ne zbegajol Ko pa naloge narediš, se lahko do večera po igrišču podiš. Vesna Srbljan, 6. b Oš Log-Dragomer Srce je tvoje dalo vse, kar je imelo, nobene bilke zase ni poželo, spomini nate zdaj živijo in solze naše tvoj grob rosijo. (narodna) V SPOMIN Milanu Maziju z Brega pri Borovnici 31 22. decembra 1989 mineva žalostno leto, polno bolečine in praznine v naših srcih, odkar nas je zapustil naš najdražji mož in oči. Čas neizogibno beži, a bolečina v naših srcih ostaja. Hvala vsem, ki se ga spominjate in obiskujete njegov prerani grob. Njegovi: Ivanka, Bojana, Robert ZAHVALA Ob izgubi našega dragega očeta Antona Šporarja Iz Loga pri Brezovici se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam izrekli sožalje in darovali cvetje in ga pospremili na zadnji poti. Hvala pevskemu zboru za lepo petje ter g. župniku za lep pogrebni obred. Hvala tudi našim dobrim sosedom za vso pomoč! Žalujoči: Vsi njegovi ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame, sestre in tete Katarine Kogovšek Pod 11 pa 15 se iskreno zahvaljujemo sosedom za veliko pomoč v težkih trenutkih in darovano cvetje. Sorodnikom in prijateljem za izraženo sožalje. Posebno se zahvaljujemo dr. Kogoju, ZZB, pogrebcem, gasilcem, govornici za poslovilne besede ter g. župniku za lepo opravljeni obred. Prisrčna hvala vsem, ki ste kaj storili zanjo in jo spremili do zadnjega počivališča. Žalujoči vsi njeni Življenje ljudi med vojnama na Stari cesti Nadaljevanje S hlevi in velikim dvoriščem se ni mogla postavljati vsaka gostilna na Stari cesti, saj so bile že takrat hiše tako na gosto, kot so danes. Žganje, ki so ga prodajali, so sami kuhali. Slive so dobivali iz Bosne. Imeli so tudi klavnico in mesnico. V mesnici so na teden prodali dva do tri teleta in dva do tri prašiče. Meso so prodajali vrhničanom, nakar pa so ga vozili za potrebe jugoslovanske vojske na meji. Delo so opravljali v glavnem člani družine, zaposlili so le natakarico in delavca pri mesarju. 4. Nacetova gostilna Nacetovi gostilni so rekli tudi „Pri Šlosk". Sem so radi zahajali lovci. Pijačo so takrat hladili z ledom. Za gostilno so imeli narejeno ledenico, led pa so lomili na Barju, kot tudi vsi drugi, ki so ga potrebovali. 5. Gostilna „Pri Kovač" Nasproti Glažarjeve trgovine je stala gostilna „Pri Kovač". Pisali so se Langenvalter. Imeli so tudi veliko kmetijo. 6. Oblakova gostilna Ta hiša je bila zgrajena leta 1876. Gostilno so odprli leta 1902. Pred 1. svetovno vojno so gostilni rekli tudi „Pri loteristu", ker so ljudje tam lahko kupovali srečke. Ob ponedeljkih so se tu zbirali obrtniki in se pogovarjali o poslu. Imeli so tudi posebno sobo za tiste, ki so radi igralj šah. V tej gostilni je bil doma tudi Janez Oblak, nekdanji uspešni kolesar. 7. Zvedeli smo še za dve gostilni. Na koncu Stare ceste je bila Gregatova gostilna „Pri lipi", kjer ima danes svoje prostore av-toklepar Rode, pa je bila gostilna, imenovana „Pri Mrovc". III. TRGOVINE Vrhnika, najprej trg, nato mesto, na stičišču mnogih prometnih poti, je bila že takrat dokaj razvit kraj z mnogimi obrtniki, gostilnami in trgovinami. Vendar to niso bile velike trgovine, teh je bilo malo. Več je bilo majhnih trgovinic in prav zaradi njihovega števila je bila konkurenca velika in močna. Največ je bilo trgovin z mešanim blagom, v katerih so trgovci prodajali predvsem konzumno robo: več vrst moke, sladkor, sveče, petrolej, pa tudi različne tkanine, gumbe ipd. Našteli in opisali bomo trgovine, ki se jih ljudje s Stare ceste še danes spominjajo in so takrat kupovali v njih. 1. Malavašičeva Lastniki so imeli najprej samo stojnico s konfekcijo. Kakšna je bila tedaj stojnica, si lako ogledamo v knjigi Pozdrav iz slovenskih krajev. Kasneje so postavili trgovino. To je del stavbe, kjer je danes Železnina. Prodajali so manufakturne izdelke, železnino ipd. Stojnica Petrčkove Anice je stala ob Mantovi. Prodajala je manufakturne izdelke: rute, krila. Tam, kjer je danes Blagovnica, je bila v spodnjih prostorih trafika, kamor so hodili Vrhničani po časopise, knjige, predvsem pa po tobak. Šušteršičeva prodajalna koles in rezervnih delov, šivalnih strojev ter popravljalnica koles. V hiši, kjer je današnja Semenarna, je imel svojo veliko trgovino Šetinc. Prodajal je različne izdelke, največ železnino: žeblje, vijake, žico ipd. Svojo trgovino je imel dobro zavarovano, saj je izložbe in vhod lahko zaprl s kovinskimi polkni. Tam, kjer je danes krojaštvo IUV, je Imela trgovina skladišče. Na Stari cesti št. 3, kjer je danes Optik, je bila trgovina z mešanim blagom, znana zlasti po prodaji moke na debelo. Njen lastnik je bil Matko Kranjc. Za hišo je imela trgovina veliko skladišče. Preden je Vinko Kette odpri v Lenassijevi-Pleškovi hiši svojo parno pekarno, je bila tu Kr-žanova trgovina, ki jo je kasneje prevzela Marija Petavs. Tudi tu so prodajali mešano blago. Nekaj korakov stran sta bili Grampovčani trgovini: večja z mešanim blagom, v manjši pa so prodajali predvsem petrolej. Lastnik večje stavbe, v kateri je danes trgovina Peko, je postal Mihael Mauri. Taje v spodnjih prostorih obdržal trgovino z mešanim blagom, V zgornjih prostorih pa je odprl fotografski atelje. V sosednji Sikvotovi hiši je bila prodajalna čevljev BATA. Znan vrhniški trgovec je bil Josip Jernejčič. Njihova trgovina je bila najprej na vogalu današnje Stare ceste in ulice 6. maja —- Stara cesta 55. Kasneje je kupil hišo na Stari ceseti, danes št. 17, in v njej odprl trgovino z mešanim blagom. Razširil jo je tudi v sosednjo hišo, nekoč „Kovačinova štala", ki so jo preuredili v špecerijsko skladišče. V bližnji hiši pa so imeli skladišče tehničnih izdelkov. Na steni nad temi hišami je še danes viden napis. Jernejčičeva last je postala tudi Parova hiša, danes Stara cesta 24. Stara cesta št. 19 je danes trgovina Borovo. V času, ki ga opisujemo, je bila last Franca Šu-šteršiča. Imeli so prodajalno koles in so kolesa tudi popravljali. V Mihevčevi hiši je bila nekaj časa trgovina z usnjem. Tisti Vrhničani, ki zelenjave niso pridelovali doma, so jo lahko kupovali v Koširjevi trgovinici na vogalu „Nežnkove hiše". Karel Leskovec, po domače Glažarjev, je imel trgovino z mešanim blagom. Hiša je bila velika. Mogočen nadstrešek je segal na cesto. Služil je za spravljanje sena. Nasproti Habetovega mlina je bila Bobkova trgovina s špecerijskim blagom. Pisali so se Tur-šič. V hiši (danes Stara cesta 55) je bila poleg gostilne tudi trgovina. Njen lastnik Jernejčič je trgovino dajal v zakup. Med zakupniki je kot trgovec omenjen že Cankarjev oče. Po 1. svetovni voji pa Jože G rum, ki se ga ljudje spominjajo tudi kot zeliščarja in gobarja. Kasneje je trgovino kupila Ančka Stržinar-Gregatova. V večini trgovin so imeli lastniki zaposlene še pomočnike in vajence. Delovnik je bil dolg in naporen. Delali so od sedme do dvanajste ure in od štirinajste do dvajsete z dveurnim odmorom, vendar jih je tudi medtem gospodar porabil za razna opravila, ki niso sodila k njihovi zaposlitvi. V nedeljo so morali še pred koncem maše zapustiti cerkev, saj je bilo treba odpreti trgovino, ker je bil obisk po maši. Ob nedeljah so delali do štirinajstih, do sedemnajstih pa so pospravljali. Dela prosti dnevi so bili le ob božiču, veliki noči in novem letu. Gospodarji so bili do pomočnikov in vajencev pogosto neusmiljeni. Vsak mesec so morali lastniki trgovin na davkariji prijaviti promet, vendar so s podkupninami marsikdaj uspeli znižati davek. Vajenci in pomočniki so hodili dvakrat na teden v obrtno šolo. Marsikateri pa je bil v „uku" kar pri gospodarju, kar pa je seveda moral plačati ali odslužiti. Plače pomočnikov so bile nizke. Nekdanja trgovska pomočnica se spominja, da je zaslužila komaj 200 dinarjev. Nasmejali smo se tudi cenam, ki se jih spominja iz tistih časov: en bonbon 50 par, ena napolitanka 50 par, peresnik ali „štilček" 25 par, kolo 850 din. Take cene pa niso veljale za vse. Trgovec jih je dobrim kupcem lahko znižal, drugim pa je prodajal po ceni, ki je bila napisana. Tudi svoje pomočnike je učil te „spretnosti". DECEMBER 1989 BOROVNIŠKI SKAKALCI Nadaljujejo z uspehi Letos poleti so borovniški skakalci nizali uspeh za uspehom na plastičnih skakalnicah po Sloveniji. Manjka jim le stopnička za zmagovalce. Najuspešnejši je bil najmlajši, Borut Brezovšček, je doslej najboljšemu tretjemu mestu dodal še drugo na tekmovanju za pokal Elektrotehne v Logatcu. Tudi Damjan Cerk si je priska-kal svojo doslej najboljšo uvrstitev na 8. mesto, prav tako v Logatcu. Kažejo se torej sadovi triletnega marljivega treninga in samoodpovedovanja. Kako je s tem delom, pripoveduje Brane Mihevc, eden izmed najbolj zagnanih organizatorjev smuških skokov v Borovnici. »Leta 1986, ko smo na mojo pobudo v Borovnici začeli s smučarskimi skoki (pionirji), je tedanji predsednjik ZTKO Vrhnika zagotavljal, da je denarja dovolj, zato smo ustanovili skakalno sekcijo, ki naj bi jo vodil takratni predsednik TVD Partizan Borovnica Niko Stra-žišar. Trener pozimi je bil Jože Demšar, poleti pa jaz. Torej, denar je »bil«, vodstvo smo »imeli«, trenerja sva bila, skakalce smo imeli. Vse je bilo, le pri delu na skakalnicah sva s Tonetom Debevcem ostajala sama, breme organizacije in treningov pa je ležalo na mojih ramenih. Kar pravim v navedicah, je jasno, da denarja nismo dobili, ne za obnovo dotrajaloga zale-tišča 40-metrske skakalnice ne za opremo in ne za kaj drugega. Skakalnico smo s prostovoljnim delom in sredstvi iz svojega žepa zgradili Miran Režonja, Janez Jager, Tone Debevc in jaz, 18-metrsko plastično skakalnico pa še Jože Demšar, Mitja in Polde Bre-zovšček, Janez Počkaj pa je pomagal pri nakupu materiala za plastično skakalnico. Plastično oblogo za to skakalnico so darovali planiški komite, SK Logatec in SSK Elektrotehna Ilirija iz Ljubljane. Pri prekrivanju skakalnice s plastiko je pomagal tudi strokovnjak iz Ljubljane Marjan Zupanič. TVD Partizan Borovnica je kupil podlogo (peno), in mrežo, na katero je pritrjena plastika, toda šele potem, ko sem rekel, da bom opustil skakanje, če tega ne bo, čeprav je predsednik TVD vedel, da je TVD to dolžan kupiti sam. Kajti planiški komite oziroma Janez Gori-šek je povedal, da oni darujejo samo plastiko, ves preostali material pa mora kupiti klub oziroma društvo samo. S tem bi rad zanikal vse govorice, ki krožijo v zvezi s skoki v Borovnici. TVD Partizan je do sedaj samo odlično organiziral tekmovanja od leta 1983 dalje, potem pa ničesar. Za odlično organizacijo tekme 8. oktobra 1989 v Borovnici pa lahko pohvalim novega predsednika TVD Hazima Frljaka. Sramotno pa je, kar je rekel predsednik ZTKO Vrhnika Igor Novljan ob razglasitvi rezultatov v Oš Borovnica, in sicer, da so borovniške skakalnice zgrajene ob podpori in pomoči ZTKO. Kakšni podpori in pomoči? Ko pa predstavniki še najosnovnejših stvari, kot so zdravniški pregledi, ne uredijo. Kdo bo Damjanu Cerku, ki si je na tekmovanju v Titovem Velenju zlomil ključnico, povrnil stroške, ko pa ni imel ne član- Plastika na skakalnici v Borovnici MOJCA OBLAK - ŠPORTNA PLEZALKA rez sponzorja ni mogoče v svetovni vrh Mojca Oblak je 22-letna študentka Fakultete za telesno kulturo z Vrhnike in športna plezalka. Pred zadnjo, odločilno tekmo (osvojla je drugo mesto na državnem prvenstvu) smo jo zaprosili za kratek pogovor. Začela si s klasičnim alpinizmom... Tako kot večina plezalcev pri nas. Petinosemdesetega sem se vpisala v alpinistično šolo vrhniškega Alpinističnega odseka, katerega članica sem še danes. Že naslednje leto sem si pri padcu v triglavski Steni zlomila skočnico in po napovedih zdravnikov, ki so mi prerokovali, da bo gleženj skoraj zagotovo ostal nepregiben, naj bi bila moja športna kariera zaključena. Sladila je sezona prisilnega počitka, poškodba se je medtem popravila brez posledic, ostal pa je strah pred visokimi stenami. In ko sem spet prišla na trening v plezalni vrtec Močilnik, sem ugotovila, da je prav športno plezanje tisto, ki me je že od samega začetka najbolj privlačilo. Prijatelji so me nagovorili, da sem se prijavila tudi na prvo državno prvenstvo, ki je bilo lani v Ospu. Uvrstila sem se na solidno deveto mesto, na naslednji tekmi v Beli pri Vipavi pa zmagala. To je bila odločilna vzpodbuda. In v čem je razlika med alpinizmom in prostim ter športnim plezanjem? Alpinist pleza v stenah visokih hribov; tako v suhih kot tudi v zasneženih ali celo poledenelih. Med vzponom največkrat sproti namešča kline, ki mu služijo za varovanje ali tudi kot pomoč pri napredovanju, v dolgih stenah se spopada z orientacijo, vremenskimi ne-prilikami in podobno. Prosto plezanje pomeni vzpenjanje brez uporabe tehničnih sredstev. Napreduješ lahko le s pomočjo naravnih oprimkov in stop, medtem ko klini služijo izrecno le varovanju. Športno plezanje pa je različica prostega plezanja in se od slednjega razlikuje v tem, da so smeri dolge le okoli 20 do 30 metrov, ekstremno težke celo manj, klini, ki služijo varovanju (svedrovci), pa so že predhodno nameščeni. Torej je prosto mogoče plezati tudi v višjih stenah, celo v Himalaji že plezajo na ta način, medtem ko je športno vezano ha plezalne vrtce in v zadnjem času na popularne umetne stene. : Športno plezanje potemtakem nI tako nevarno, kot si mnogi predstavljajo? » Padcev je sicer veliko, vendar ne predstavljajo nevarnosti, ker je plezalec dobro varovan. Še najbolj so izpostavljeni prsti na rokah, kajti zaradi velike obremenjenosti se kaj hitro vname sklep, natrga sklepna vez ali kita, zato je pomembno, da pravočasno počivaš. Zahteva ta šport poseben način treninga? Predvsem moraš čimveč plezati na pogled. To pomeni, da obiskuješ različne plezalne vrtce in si izbiraš take smeri, ki jih še ne poznaš. Zelo primerne so tudi umetne stene, kjer lahko oprimke nameščaš na nešteto možnih kombinacij. Na žalost pa je takih sten pri nas še zelo malo, postavljene pa so v zame preveč oddalje- V steni Mojca Oblak nih krajih, da bi jih lahko redno uporabljala. Pozimi, ko ni tekmovanj, delaš vaje za moč. Sicer pa bom šele po tej sezoni pričela z načrtnimi treningi. Kaj pa sama tekmovanja? Jugoslovanski pokal v športnem plezanju, kjer se seštevajo točke s posameznih tekem, se je pričel šele z letošnjim letom. Sam potek tekme pa je prav tak kot drugje v svetu. Predvsem' je važno, da tekmovalec ne pozna tekmovalne smeri, kajti pleza se na pogled. Zato se najmanj pol ure pred pričetkom tekmovalci zberejo v izolacijski coni, kjer se ogrevajo. Od tam vsakega posebej, tik preden pride na vrsto, odpeljejo na poseben prostor, kjer se preobuje v plezalne copate, si pripravi vrečko z magnezijem in obleče plezalni pas, nikakor pa pri plezanju ne sme videti tekmovalca pred njim. Ko predhodnik konča, ga pospremijo pod smer, kjer ima dve. minuti časa, da se naveže na vrv, skoncen-trira in si ogleda progo. Med plezanjem ga spremljata sodnika, ki tudi označita mesto, kjer se je tekmovalec držal najviše, preden je padel, če seveda ni prišel do konca smeri. Ocenjuje se dosežena višina, obstajajo pa tudi hitrostna tekmovanja, kjer so pravila in način tekme drugačni. Zaradi možnih vremenskih preobratov se tudi tekmovanja selijo na umetne stene, ki so postavljene bodisi na prostem ali pa v telovadnicah. Tako športno plezanje postaja vse bolj »čist« šport, pri nas sicer bolj počasi kot v tujini, kjer so tisti najboljši večinoma profesionalci, da se resnično lahko posvetijo le plezariji. Z Metko Lukančlč sta tudi edini članici jugoslovanske ženske A reprezentance v športnem plezanju. TI to avtomatično zagotavlja udeležbo na tekmah svetovnega pokala, ki se je pričel prav letošnjo sezono? Članstvo v reprezentanci mi sicer zagotavlja formalno udeležbo na svetovnih tekmah, praktično pa lahko grem le, če sama zberem dovolj denarja. Tako sem bila letos le na prvi tekmi v Leedsu, za Lyon, kamor so me tudi povabili, pa mi ni uspelo zbrati potrebnih 400 DEM. Sem namreč brez sponzorja, štipendija iz združenih sredstev zadostuje komaj za mesečno vozovnico, mami pa je že samo šolanje štirih otrok dovolj veliko finančno breme. Če hočem uspešno nadaljevati, si moram tako v prvi vrsti poiskati sponzorja, ki bi mi omogočil udeležbo mednarodnih in svetovnih tekem. Ženska svetovna plezalna špica se namreč počasi umika iz tekmovalnih aren, zato si moram čimprej nabrati izkušnje tudi v tem merilu. Nasmiha se ti tudi udeležba na naslednjih olimpijskih Igrah, kjer bo športno plezanje demonstrativna panoga ... Da, vendar le, če bo dovolj sredstev. Forma namreč ni problem, v kolikor ni poškodb. Zatakne pa se lahko, kako je to banalno, ravno pri denarju. Pa smo spet pri sponzorstvu I MOJCA ŠAJN ske izkaznice ne zdravniškega pregleda in s tem zavarovanja? Zakaj tega ni imel? Zaradi vseh neizpolnjenih dogovorov in problemov, ki jih je še veliko več, kot sem jih omenil, bom skakanje verjetno pustil. Zavedam se, da so danes težki časi, ne samo za šport, toda že prej, ko so bili časi kolikor toliko normalni, ni nihče, razen naštetih, nič storil za obstoj in napredek skokov pri nas. Zaradi skakanja ne mislim več zanemarjati družine, kot sem to večkrat storil prej. Zaradi nezainteresiranosti vodilnih športnih delavcev v občini pa smatram, da družba mojega dela in dela drugih naštetih ne potrebuje,« pravi Brane Mihevc. REZULTATI: Pokal Elektrotehne - Moravče - 27. 5. 89 MPC do 9 let: 1. Uroi Peterka (Termit Moravče), 2. Janez Rukie (El. Mirila), 3. Borut Brezovšček (Partizan Borovnica) MPA 11-13 let: 19. Damjan Cerk (Partizan Borovnica) Pokal Elektrotehne - Logatec - 4. 6. 89 MPC do 9 let: 1. Uroš Peterka (Termit Moravče), 2. Borut Brezovšček (Partizan Borovnica), 3. Matjaž Jurman (Dolomiti) MPA 11-13 let: 1. Jure Radelj (El. Ilirija), 2. Tomaž Prašnikaf (Termit Moravče), 3. Primož Peterka (Termit Moravče), 8. Damjan Cerk (Partizan Borovnica), 24. Janez Počkaj (Partizan Borovnica). Pokal Elektrotehne - Guncl|e - 10. 6. 89 MPC do 9 let: 6. Borut Brezovšček (Partizan Borovnica) MPB 9-11 let: 24. Borut Brezovšček (Partizan Borovnica) Revija akokov Moatec 89-16. 6. 89 MPB 9-11 let: 1. Primož Peterka (Termit Moravče), 2. Peter Zonta (Dolomiti), 3. Klemen Eržen (SK Tržič). 40. Borut Brezovšček (Partizan Bor.). Ker je Borut sposoben skakati na večjih skakalnicah, kot so predpisane za pionirje njegove starosti, je tu, prav tako kot v Guncljah, tekmoval tudi v kategoriji MPB, starih od 9-11 let in dosegel odlično 40. mesto, v konkurenci 69. tekmovalcev. Revija akokov Moatec 89-17. 6. 89 MPC do 9 let: 1. Uroš Peterka (Termit Moravče), 2. Miha Rihtar (Termit Ihan), 3. Blaž Vrhovnik (El. Ilirij),... 7. Borut Brezovšček (Partizan Borovnica) flovl|o akokov Moatec 89 - 18. 6. 89 ap do 14 let: Tudi Damjan Cerk (12 let) je nastopil v starejši kategoriji,na 40-m skakalnici, kjer je pristal v drugi polovici razpredelnice, toda skakal je poškodovan (imel je močno opečen gleženj), za kar je požel priznanje za voljo in pogum tako od organizatorjev kot tudi od trenerjev ostalih klubov. t Prvenatvo Goren|ake - Kran) -21.6. 89 MPC do 9 let: 4. Borut Brezovšček (Partizan Borovnica) Prvenatvo šta|erake - T. Velon|o - 4. 7.89 MPC do 9 let: 1. Uroš Peterka (Termit Moravče), 2. Miha Rihtar (Termit Ihan) 3. Borut Brezovšček, (Partizan Borovnica). Prvenatvo ČSSR - Lomnlce 26. 8. 89 1. Malura Jan (Lomnice), 2. Sabla-tura Marek (Harrachov), 3. Ograjenšek Luka (T. Velenje), 26. Brezovšček Borut (Partizan Borovnica) Pokal Elektrotehne - Moravče 8. 9. 89 MPC do 9 let 7. Brezovšček Borut (Partizan Borovnica) Pokal Elektrotehne - Logatec 30. 9. 89 MPC do 9 let - 6 Brezovšček Borut (Partizan Borovnica) Pokal Elektrotehne - Borovnica 8. 10. 89 MPC do 9 let 1. Peterka Uroš (Termit Moravče), 2. Rihtar Miha (Term. Ihan) 3. Vrhovnik Blaž (El. Ilirija). 5. Brezovšček Borut (Part. Borovn.) MPB 9-11 let 26. Stjepanovič Dali-bor (Partizan Borovnica) Pokal Elektrotehne - Moatec 15. 10. 89 MPC do 9 let 6. Brezovšček Borut (Partizan Borovnica) NOVO! Kopiranje in kompletiranje načrtov Spoštovani! Obveščam vas, da smo odprli novo kopir-nico, ki bo obratovala v času, ko so druge zaprte, to je od 16. do 6. ure zjutraj. Gradivo za kopiranje pridemo iskat osebno na vaš naslov in vam naročeno dostavimo v najkrajšem možnem času. Se priporočamo! Kopirnica ANA Ana Mole, Log, Cesta Dolomitskega odreda 37 RITMIČARKE Naše prvič republiške reprezentantke Živa Živkovič i UOKVIRJANJE Stara cesta 2 Vrhnika Ljubitelje likovne umetnosti obveščamo, da so na ogled dela jugoslovanskih avtorjev. Možen nakup! Na zalogi imamo tudi male grafike - orig. Serigrafija, v obliki voščilnic, z motivi Vrhnike. Delovni čas: ponedeljek in četrtek od 9. do 11. ure in od 17. do 19. ure torek, sreda in petek od 17. do 19. ure Informacije: S (061) 751 077 SREČNO 90 Letošnje prvo tekmovanje jugoslovanskih ritmičark je bilo novembra v Varaždinu (5. 11.). Našim tekmovalkam je precej težav povzročala preproga, saj trenirajo na drugačni podlagi, tako da so jih rekviziti ubogali manj kot sicer. Predstavile so se tudi z novimi vajami, tako da so imele kar precej treme. Konkurenca je bila močna, od najboljših jugoslovanskih klubov smo pogrešali le beograjsko Palilulo. Najprijetneje nas je presenetila Sandra Žilavec, ki je lani zaradi poškodbe tekmovala nekoliko slabše. Boljše uvrstitve pa smo se nadejali od San-dre Bikar, saj je prav gotovo sposobna posegati po višjih mestih. REZULTATI - pionirke: 1. Radanovič, 2. Mrak, 3. Cero-vec (vse Varaždin), 6. Bikar (Vrh.), 9. Turk (Vrh); mladinke: 1. Zuanović (Maksimir Zg.), 2. Plantak (Varaždin), 3. Žnidarič (Narodni dom), 6. Dreškovič (Vrh.); članice: 1. Pavlovič (Beograd), 2. Maver (Narodni dom), 3. Novosel (Varaždin), 5. Žilavec (Vrh.). Pred prvo selekcijsko tekmo so telovadke potrebovale predvsem psihično trdnost. Zato je bila prijateljska tekma (18. 11.) v Zagrebu več kot dobrodošla. Tamkajšnji klub Novi Zagreb ima namreč kar precej tekmovalk, ki so po kvaliteti slabše, tako da so bile prepričljive zmage naših pričakovane. Presenetljiv je le vrstni red v kategoriji pionirk, saj je bila Zalaznikova skorajda TOMAŽ GORENC IZ MIRK Karting je moje veselje Letošnje državno prvenstvo v kartingu je obsegalo 11 dirk. 9 zmag, enkrat drugo in enkrat tretje mesto je serija, ki je pripeljala 12-letnega Tomaža Gorenca iz Mirk do naslova državnega prvaka ob tem pa tudi do republiškega prvaka v razredu nacional 60ccm, kjer so tekmovalci stari od 8-13 let. Dovolj tehten razlog, da tega mladega tekmovalca predstavimo na naših straneh, saj na Vrhniki nimamo veliko državnih prvakov. Kdaj si se začel ukvarjati z kartingom? »Prvič sem se v go-kart vse-del, ko mi je bio 8 let in to na parkirišču na Ulovki. To me je zelo navdušilo tako, da sem se istega leta udeležil klubske dirke, kjer sem tudi zmagal. Potem mi je oče kupil nov go-kart in isto leto sem osvojil državno prvenstvo. Od vsega začetka tekmujem za AMD Moste.« Kako je minila letošnja sezona? »9 zmag, eno drugo in eno tretje mesto so mi zadostovali za naslov. Konkurence praktično nisem imel, le proti koncu sezone, ko sem imel prvenstvo že v rokah, se mi je približal klubski kolega Šinkovec« Avto šport zahteva velika denarna sredstva, ali vam kdo finančno pomaga? »Edini sponzor, ki ga imam, je LIKO iz Vrhnike, saj mi le oni finančno pomagajo. Ostalo pa je očetovo breme. Za primer lahko povem, da stane komplet gum, ki jih uničim na dveh Kartist Tomaž Gorenc dirkah, 400 DEM. Vso opremo in dele za vozilo je potrebno kupiti v tujini, saj pri nas razen motorja, ki je od Tomosa, ni mogoče dobiti. Za pripravo samega motorja očetu pomaga Anton Rotar iz Dobrave, za kar se mu najlepšo zahvaljujem, saj brez take pomoči tega naslova ne bi osvojil.« Kakšne načrte imaš za prihodnost? »Vse je odvisno od denarja. Če si bomo zagotovili dovolj sredstev, bom presedlal v višjo kategorijo do 100ccm - juni-orji. Vendar višji razred pomeni dosti večje stroške. To je tudi ostrejša konkurenca, zato se bo potrebno za podobne uspehe zelo potruditi,« Kako na tvoj šport gledajo vrstniki? »Večina jih sploh ne ve, s čim se ukvarjam, kar pa tudi ni moj cilj.« Koliko časa ti vzamejo dirke in treningi? »Sezona traja od maja do oktobra in v tem času sem skoraj vse vikende zaseden z dirkami in treningi. Dirke so skoraj po celi Jugoslaviji, pa zato porabimo veliko časa na vožnji.« Karting je šport, ki v naši družbi nima veljave, zato pod bremenom velikih stroškov marsikdo obupa, zato upajmo, da bo Tomaževi ekipi uspelo zbrati sredstva za naslednjo sezono. ANDREJ DRAŠLER Sandra Žilavec edina kandidatka za prvo mesto. Živa Živkovič pa jo je z odlično izvedeno vajo brez rekvizita zasluženo premagala. Najvišjo oceno je dobila Dre-škovičeva in s tem še dodatno nagrado. Nastopilo je 28 tekmovalk, Vrhničanke pa smo imele v kategoriji pionirk 6 predstavnic, pri mladinkah tri, ter eno članico. REZULTATI - pionirke: 1. Živkovič, 2. Zalaznik, 3. Kaste-lic (vse Vrh.), Ivankovič (Zg); mladinke: 1. Dreškovič, 2. Štumberger, 3. Adamič (vse Vrh.); članice: 1. Žilavec (Vrh.), 2. Ivanova, 3. Nikolev-ski (obe Zg). 22. 11. je bila v Ljubljani selekcijska tekma za tretjo selekcijo. Posebej je treba pohvaliti naše najmlajše tekmovalke, devetletno Živo, ter osemletni Nino Žnidaršič in Katarino Duri- čič. Resda je pred njimi še veliko napornih treningov ter utrujajočih tekem, vendar njihovi talenti že sedaj veliko obetajo. REZULTATI - pionirke: 1. Piletič (Lj-Moste), 2. Živkovič, 3. Duričič (obe Vrh.); mladinke: 1. Podpečan (Narodni dom), 2. Dreškovič, 3. Bikar (obe Vrh.) Obenem pa je bilo to tekmovanje tudi izbirno za reprezentanco Slovenije. ŠRG so pripadla le štiri mesta; dva za letnike 77 in mlajše ter dva za 79 in mlajše. Vrhniki sta pripadli dve mesti, Elviri Dreškovič in Sandri Bikar. Uspeh je bil za Sandro pričakovan, Elvira pa se je zopet morala »spoprijeti« z večno nasprotnico Zalete-lovo iz Narodnega doma. Več znanja in zbranosti je pokazala Elvira in si tako zasluženo priborila mesto v ekipi. . V nedeljo, 25. 11. je bil v športni dvorani Krim na Ga-Ijevici dvoboj mladinskih reprezentanc Slovenije in Vojvodine v športni ter športno ritmični gimnastiki. Ritmičarke so tekmovale le v eni kategoriji. Zato so po pričakovanjih prva mesta zasedle starejše tekmovalke. Elvira je še enkrat dokazala, da je res v odlični formi in tudi večje napake so v njenih nastopih vse redkejše. A tokrat srebrne medalje ni prinesla Vrhniki, marveč Sloveniji, vendar mi vemo, da jo je prinesla iz Vrhnike... REZULTATI: 1. Podpečan, 2. Dreškovič (obe Slovanija), 3. Narandžič (Vojvodina). Špela Mohar Od začetka decembra je v Janezovi vasi na Vrhniki odprt diskont SODČEK s prodajo vseh vrst pijač. Naprodaj so buteljčna in litrska vina, žgane pijače in brezalkoholne pijače, tudi ponudba piva je pestra. Vse artikle lahko kupujete v zabojih ali pa posamezne steklenice. Delovni čas: delavnik, sobota: 7.-20. ure nedelja: 8.-12. ure LJUBITELJI NARAVE! Poskrbite za ptice Zavest, da so ptice zelo pomemben člen pri vzdrževanju ravnovesja v naravi, še prav osebej pa v gozdovih, je v nas vseh globoko zakoreninjena. Zato smo pticam v zimskih obdobjih vedno skušali tudi pomagati. Gozdarji smo v minulih letih vedno nabavili večje količine ptičje krme, ki smo vam jo potem brezplačno razdelili. Tako smo tudi z vašo pomočjo v zimskih mesecih olajšali življenje prenekateri ptici. Žal pa v letošnjem letu ne bomo mogli nabaviti ptičje krme, saj se tudi mi srečujemo s hudim pomankanjem denarja. Ob tem pa vas prosimo, da po svojih močeh sami nabavite ptičjo krmo in poskrbite za prehrano ptic. S tem ne boste pomagali le pticam, ampak boste postali aktivni člen varstva gozdov. Ob koncu pa še nasvet: S krmljenjem ptic pričnite šele tedaj, ko bo zapadel sneg. Dokler pa tega ni, si ptice lahko poiščejo dovolj hrane, pa čeprav je zunaj zelo mraz. Gozdarji BALINARJI Ob koncu sezone Balinarji upokojenci ženske in moške sekcije, so priredili srečanje, ki ga izvedejo vsako leto ob koncu sezone. Ob tem so podelili medalje trem najbolje uvrščenim iz jesenskega tekmovanja. To tekmovanje, kjer vsaka tekmovalka in tekmovalec igra z vsakim, je vselej zanimivo, saj poteka do 14 dni. Ob tem je veliko športnega užitka za tekmovalce in gledalce, ki z zanimanjem sledijo igram. To pa je tisto skromno razvedrilo, ki jih v jeseni življenja še spremlja v svoji vsakdanjosti. Rezultati: Ženske: 11 Nada Sestan 2. Betka Jeraj 3. Anica Vuk Moški: 1. Ivan Petrovčič 2. Ciril Grom 3. Ivan Cafuta Na tem srečanju so pregledali tudi rezultate svojega dela v sezoni 89. Predstavljen je bil plan dela za leto 1990 in z njim dopolnitev odbora sekcije. Takih srečanj si še želijo, so dejali, ko so odhajali. Karel Štirn NOVO! NOVO! NOVO! AVTOPRALNICA NA VRHNIKI Milan Popit, Turnovše 15, Vrhnika Tel. št.: 752-490. OBVESTILO ŠAHOVSKO DRUŠTVO Vrhnika obvešča vse ljubitelje šaha, da imamo nove prostore v Osnovni šoli Ivan Cankar na Vrhniki. Klubski dan je vsak petek od 17.00 ure dalje. - Vabljeni! Instruiram angleščino za osnovne in srednje šole. Tel.: 751-068. NAS ČASOPIS Naš časopis, glasilo OK SZDL Vrhnika. V. d. odgovornega urednika Tone Janežič. Uredniški odbor: Simon Seljak (predsednik), Elica Bre-lih, Andrej Drašler, Marjan Horvat, Cvetka Glumac, Momir Arsič, Tone Janežič, Dragica Krašovec. Uredništvo: OK SZDL Vrhnika, Cankarjev trg 8, Vrhnika. Številka žiro računa 50100-678-54000. Telefonska številka uredništva 751-325. Tiska Tiskarna Ljudske pravice. Po mnenju pristojnih organov je časopis oproščen prometnega davka.