Mladini! ~^^^
Jaz dobro vem, kaj še me čaka,         Edina misel ta me teši,
nad leto dni setn že bolan;                ta nada boža mi srce:
morda me danes sferije raka,              Mladina, kadar smrt me rešš
zagrne jutri grob hladan !                   pozabila ne bo nam6 ! —
A vendar, ne bojim se tega,              Njej delal mlad  sem neumorno,
življenje vse sem bil trpin                 in dokler duh še v meni bo,
in mnogo sem pretrpel zlega,            mož sivolas še s silo borno
krivic, prevar in bolečin.                    jaz pel in pisal bom za njo!
Mladina zame bo molila, ko davno me ne  bode več, po ukih, danih ji, bo žila, takisto moj  spotnin časteč.
Janko Leban