/
*v
B- g. Fr ikrajSek.Jelezn. „radn.
.»...joen. zeiezn. ur:iMr.	• JHJftl
Vih^f. širili if , Tirol.
V Trstu, v saboto 10. februvarja 1883.	Tečaj Vllif1^
Glasilo slovenskega političnega društva za Primorsko.
•T «4iM«U J« M«i.
•EDINOST« izhaja 3 krat na teden vsako «r«do in sabott o poludne. Cena za vse leto je O gld., za polu leta 3 gld., za četrt leta ± gld. SO kr. - Posamezne številke se dobivajo pri opravniStvu in v trafikah v Trite po Cfc kr., v Gorici in v AJOvsčini po « kr. — Naročnine, reklamacije in inserate prejema Opraviiitva • via Zonta 5«.
Vsi dopisi se pošiljajo Uredniitvu »vit Torrent«« Nuova tipografija; vnuk mora biti frankiran. Rokopisi brez posebne vrednosti se ne vračajo. — Interati (razna vrste naznanila in poslanice) zaračunijo po pogodbi — prav ceuo; pri kratkih oglasih z drobnimi črkami se plačuje za vsako besedo 2 kr.
Našim delalcem in obrtnikom.
Silno važnost imajo za delalca in obrtnika pod-
forna društva, katera mu v slučaju bolezni prisko-ijo na pomoč z denarjem, zdravili in zdravnikom. Posebno važna pa postanejo taka druStva, ako izvr-Sevajo tudi nalogo, delalcu pomagati na starost, ali
5a v slučaju, ko postane vsled kake nesreče nezmo-en za delo. Važnost tacega zavoda je spoznal sara državni kancelar nemške države, knez Bismark, kateri se v zadnjem času posebno za to briga, da kolikor mogoče odstrani uzroke socijalnega praSanja, katero dela veliko preglavico vsem skrbnim državnikom. V tem pogledu imajo tudi prav gospodje državniki; za delulski stan mora tudi država sama skrbeti, ako uže ne z direktno podporo, vsaj indirektno po primernih postavah in po pospeSevanju takih dru-Stev, po katerih more delalec v slučajih, ko ga tare katera koli sila, pomagati sebi in družini. — V prvej vrsti spadajo sem podporna društva, potem društva za zavarovan je proti telesnemu poškodovanju {Unfallsver-sicherung); a prav tako važna so tudi društva, po katerih se dade delalcu lepa prilika, da si priStedi nekoliko kapitala, s katerim more postati Sčasoma ali neodvisen obrtnik, ali pa preskrbeti si majhno rento za stare dni in za podporo svojih nepreskrbenih otrok. — Važna so v tem pogledu tudi takozvana konsumna društva, po katerih si delalec preskrbuje vsakdanjo hrano po kolikor mogoče originalnej ceni in najviSi napredek zaznamujejo takozvane delalske obrtne zadruge, po katerih se združi neko Število delalcev, da izvršuje kako obrtnijo za skupni račun na fabriSki način.*) — Društev ali zadrug, kakoršni ste zadnje dve, uže dosti je na An deškem, na Nem-škem in tudi tia Geskem, kder žive najprebudnejši delalci in obrtniki Avstrije. Ta društva imajo namen, da zajeze tiranstvo velikega kapitala in pomenjajo torej glede socijalnega praSanja največi in najpopolnejši napredek. — A glede na naše razmere v Trstu in sploh na razmere v južnih deželah Avstrije je uže to velik napredek, ako damo delalcu in malemu obrtniku priliko, da si Sčasoma nekoliko denarja prihrani in da ta delalec ali mali obrtnik more, ako hoče napredovati ter svojo obit razširiti, vdobiti v najem potrebnega kapitala po primernih obrestih in da more s tiko denarno pomočjo tudi prosti delalec Sčašoma postati sam svoj gospodar. — Tak zavod ima torej uže lep namen širiti malo obrtnijo in postavljati jez neopravičenemu izklj učljivemu gospodstvu velicega kapitala. To v gmotnem obziru; a v
*} Blizo tako društvo osnovalo se Je v Borkovljah pri sv. Jerneju, o katerem pa bomo govorili kesneje. Ured.
Podlistek.
Aleksander Veliki.
Aleksander Veliki pade na koieni pred imenom ■Jehova*, slovom istinitega Boga sinov Izraela. On Rolnce je nekdajnosti svitlć, Dosledno ki sedajno zna rabiti, V prihodnosti sloveti mora zlo.
Isti dan, ko je kralj Filip II. macedonski po truda-polnem obleganju osvojil si imenitno mesto imenom Potidea, doide mu i vesela novica v tabor, da mu je soproga Olyinpia porodila sina.
Istočasno na naglem konjiču pridirja iz gorate Illyrie glasonoša, ki mu sporoči, da je njegov vojskovodja, siloviti Parmenion sijajno premagal svobodoljubne Illire. I tudi i« 01ympije v Elidi je šinol glas
{ireko hribov i dolin do stana Macedoncev, da je Fi-ipu konj jahač zmagal pri olympišl<ih igrah. Zgodovina nam tudi poroča, da v noči Aleksandrovega rojstva je Herostrat zažgal Dijanin tempelj v Ephesu.
Ce tudi je bil Aleksander, tako se je nazival sin Filipu, majhne telesne postave, vendar ni bilo junaka, ki bi ga bil na tekališču prekosil. Skoro otrok Še ukroti Bucephala, divjega konja tesalske pasme, ki ni puščal nijednemu do sebe i še matije na se.
Skoda tako krasne živali I vsltlikne Aleksander, zvedevši namen očetov, ki ga je mislil oddati radi njegove grde razvade. Moleduje ga, naj mu ga izroči, 1 oče mu ga slednjič privoli. Sin pa, držeč ga trdno za uzdo, obrne ga proti solncu, kajti on se svojim bistrim očesom je lcoj uganol, da sh žival svoje lastne sence boji. Gladi ga prav na lahko z roko, čeblja ga, pri tem opravilu vrže na-nj svojo haljino in urnim skokom sedi mu za vratom. Blisku enako zdivja ko-
narodnem obziru pomenja tak zavod tudi otresenje gospodarstva tujcev nad naše domaČe moči, s katerimi je mnogo tujcev v naših deželah obogatelo, pa nas zdaj za zahvalo kot narod zaničujejo, kot de-lalne ljudi pa izkoristujejo.
Z ozirom na te žalostne razmere hoče torej naše delalsko društvo postaviti drug trden kamen v poslopje, katero ono polagoma in previdno zida z velikim trudom, da postane toliko trdnejše in lepše. — Naša vlada sama gotovo stopi pred državni zbor s predlogi, kateri namerjavajo delalcu in vsakemu obrtniku olajšati pot do pomoči samemu sebi. — Mi menimo, da je ta vladna skrb vredna občnega priznanja in svetujemo, naj bi vlada sama vzela vsa enaka društva ne le pod svojo protekcijo, tetnuč tudi pod svoje nadzorstvo, in da bi tam, kder še ni takih društev in zadrug, njih osnovo z vso močjo ne le pospeševala, ampak tudi predpisala. O dotičnem načrtu postave nam bode priliki pisati Se obširneje in te-meljitejše; samo to pravimo, da postava more pomagati ne le delalcem, temuč po prisiljenju zadnjih, da morajo pristopati v podporna društva, tudi občinam, katerim se odvali le rtu tak način teška butara Bpitalsklh stroškov. Namen našega članka je tem več razjasniti važnost in pomen nove založne delalskega podpornega društva. Kakor smo uže tekli, hoče odslej to naše društvo delalcu ne le priskočiti v slučaju' bolezni, temuč ono ga hoče sposobiti tudi za na-
I »redek v gmotnem obziru, dobro vedoč, da na pod-agi blagostanj in denarne neodvisnosti postane mogoč tudi duševni in narodnostni napredek Slovanov v Trstu in okolici in po tem izgledu po vsem Primorskem. V zadnjem obenem zboru je osnovalo torej podp. del. društva v ta namen poseben oddelek (založno); v ta oddelek more in bi moral pristopiti 2 vsaj 1 deležem vsak ud in vsaka družabnica društva; da je to lažje mogoče, postavilo se je nizko vplačevanje, le 15 soldov na teden. — A k ljubu tako nizkim vplačilom utegne ta oddelek ščasoma razpolagati o velikih gmotnih silah. Vzemimo, da vsi udje in družabnice, kateri k malu narastejo na 1000 glav, vzamejo le 1000 deležev (skoro vsak pa je vzel dosedaj po 2 deleža in nekatere družabnice celo po 5, 10 do 16 deležev), teh 1000 deležev bi dalo na leto 7,800 gld. kapitala, kateri bi po tedenskih vplačilih in po obrestih narastel koncem 5 let na najmanj 52000 gld. in koncem 10 let cel6 na 122,000 gld. — Ako pa se pokaže le količkaj uspeha in se ljudstvo enkrat popolnoma prepriča o rednosti in do-brej upravi podjetja, potem se je nadejati tudi 2000 deležev, v katerem slučaju bi bil društveni kapital po 10. letu okolo 250,000 gld., za naše razmere gotovo velikanska svota, s katero bi se moglo svetu
pitar po planjavi; oče i drugi navzoči so se silno zbali za mladeničevo ž i ve nje. Ali temu se ne zgodi ničesa. Ko oče vidi, da se divji tesalec udaje krepkim in zvedenim rokam sinovim, kakor krotka ovčiča, — od prevelikega veselja na glas se zjoka. V bitki ob Indu sovražniki umore njemu zvestega Bucephala; — a on na mestu, kder mu je poginol ljubimec, veli njemu v spomin zgraditi mesto na ime Bucephala. Slavni Aristotel je bil učitelj kraljevemu mladeniču i on ga je i navduševal bojnim duhom.
Uže koj po njegovem rojstvu Filip napiše pismo Aristotelu, ki je bil eden največjih dušnih velikanov svojih dni, in eden najslavnejših philosophov, kojih je kedaj Grška porodila: »Filip Aristotelu, zdravje!
Naznanjam Vam, da se mi je porodil sin, i smatram se najsrečnejšim, da se mi je ta narodil v času, ko Vi živite«. Aristotel se je trudil na vso moč, da mu sina lepo i dostojno kraljeviča vzreli in odgoji, Filip hoteč mu skazati svojo naklonenost, zadovolj-nost in udanost, zaukaže sezidati Stagiro modrija-novo domovino, katero je bil on z vojsko velel raz-dejati. Aleksander, ki je uže od narave bil bogato nadarjen, vedel je ceniti predavanja tacega učenjaka, njegovega učitelja, in napredoval je sijajno v znanostih in grških slovesnostih.
Pravijo, da so se mu Homerjevi spisi najbolj dopadali. Predno je legel spat, moral je iz teh kaj čitati; ali po noči, ko se je probudil, ali v jutro, vedno jih je imel v roki, tudi mej vojaci jih je rad prebiral; zategavoljo jih je vedno pri sebi hranil i po noči jih de val celo pod vzglavje. I ti so ga navduševali za svoje bojne namene. Aristotela je visoko štoval in do smrti mu največjo čast skazoval.
18letni mladenič je uže pod poveljništvom svojega očeta premagal sveto četo Tebancev pri Cha-roneji, i Filip ga na to objame i mu reče: Sin moj,
uže nekaj imponirati. — Pri tem računu so se jemali v poštev nekoliko viši obresti, najmanj po 8% in majhna vpisnina, kar ni dosti, ako se pomisli, da se bodo posojevali le majhni zneski po 10, 20, 50, k ve-čemu 100 gld.; saj mora zdaj mali obrtnik v Trstu plačevati oderuhom po »dodici per dieci*, to je po 120*/a na leto, kar je obče znano. Po tem računu bi si priStedi! delalec, ki plačuje po 15 kr. na teden, v 10 letih najmanj gld. 122—, vplačal pa bi jih v 10 letih le gld. <8. — Razun tega bi ostalo tudi nekoliko za reservni fond, kateri utegne v 10 letih tudi močno narasti in društvu pripraviti veliko stalno premoženje, in na posled bi se vsako leto od dobičkov tudi lehko naklonilo kaj malega zalogu za pokojnine. Kadar bi se enkrat taka založna v Trstu popolnoma vkoreninila, potem bi mogli Slovenci v Trstu tudi postati odvažeu činitelj in iz tega pogleda se nova založna priporoča sama ob sebi ne le delalcem In obrtnikom, temuč tudi gg. uradnikom privatnim in državnim, malim trgovcem in gled6 na podpiranje rekrasne ideje tudi večim gospodom, ki imajo Se aj srca do svojega ubozega naroda, kateri je bil zdaj v Trstu razkropljen kakor ovčja čeda brez pastirja.
Hajd na noge Slovenci vseh stanov v Trstu in okolici! pristopajte prav pridno v to društvo, ki vam ne naklada nobene žrtve, temveč vam ponuja materijalnih koristi, zraven tega po ima tudi namen edi-niti naš rod in sposobiti ga za živahnejše delovanje na gmotnem in duSevnem polju ter dovesti ga v Trstu do tiste veljave, katere je vreden po naravnej in božjej postavi.
Poslovanje novega oddelka bode jako solidno, natanjčno in previdno; ves denar, kateri pride vsak teden, odda se v katero trŽaftko banko. — Odbor sam ne bode nič izplačeval, ampak takim, katerim dovoli posojila, bodo dajal nakaznice (chefjue) na banko in tam bodo dotični prejemali posojilo. — Stvar je s tem jako olajšana in prouzročuje manj troškov, manj skrbi. — Da pa naši rodoljubi le natanjčnejše spoznajo osnovo tega novega oddelka, podajemo jim tukaj pravila založne, kakor so bila sprejeta pri občnem zboru 28. rainolega meseca. — Te se glase:
Pravila oddelka za založno in posojilnico.
% 1. Podporno delalsko društvo ima poseben oddelek za denarno založno in posojilnico.
g 2. Vsak ud delalskega društva more postati ud te založne.
§ 3. Vsak ud založne plača 15. soldov na teden za en delež; vsak ud pa more imeti tudi več takih deležev.
§ 4. Vsak ud dobi za vsak delež knjižico, v ka-
poišči si druzega kraljestva, moje je premajhno za tacega junaka. Ko so mu zarotniki očeta umorili, imel je on še le 21 let. Hitro se napoti v Korint i tu pregovori Grke, da ga okličejo vrhovnim poveljnikom vse Grecije v \ojski proti Perzom.
Vojska s Perzi se prvo leto njegovega povelj-ništva še ni pričela. Bilo je njemu preje iti nalllyre in Tribale. To vojskovanje je pa trajalo mnogo časa, in na Grškem so uže mislili, da se je on kde ponesrečil; Demosten svojimi ognjenimi ogovori naščuje ljudstvo v Atenah in Tebah, da udari z vojno silo na Macedonce. Tebanci so celo macedonsko posadko v mestu do zadnjega moža poklali. Kakor bi trenol prikaže se pred tebanjskim mestom Aleksander, premaga puntarsko mesto i ga veli do tal razrušiti; le hišici slovečega pesr.ika Pindara je prizanesel. Z Aten-jani pa je on postopal milostljiveje. V letu 334 pred Kr. Še le v 22. letu svojega života vzdignol se je z vojsko proti Perzom.
Aleksander si je po toliko slavnih zmagah pridobil častni naslov Veliki; po njegovih zmagah skončalo je nekdanje perzijsko mogočno carstvo: on si prisvoji vseh pokrajin, ki so nekdaj bile perzijske.
Zmagovalno z vojsko dospe v Fenicijo i jame oblegati te pokrajine glavno mesto Tyr; mej tem pa pošlje svojih poslancev k Izraelcem ali Judom, da jih pozove, naj pripoznajo njegovo nadvlado, i naj mu pošljejo pomoči. Veliki duhoven Jaddus pa mu sporoči, da so Judje zavezniki perzijskega kralja, kateremu so bili svečano zagotovili, nikdar se družiti z nijednim sovražnikom zoper njega, in da oni hočejo strogo držati svojo besedo.
Aleksander se na ta odgovor jako razsrdi in veli na to sporočiti velikemu duhovnu, da bode on proti Jeruzalemu na čelu velike vojske marŠiral. Veliki duhoven Jaddus, da odstrani nevarnost, kije narodu
K D I N O S T.
tero se zapisujejo tedenska vplačila. Te bukvice sme on sic^r zastaviti pri društvu, ali nikder dru^ej ne.
§ 5. Vsak ud mora ostati pri društvu najmanj 5 let in te lnino ves ča* redno plačevati; če pa s ted-ninami zaostane nad 20 tednov, potem ga odbor posvari in ako potem v 4 tednih ne plača, izbriše ga odbor iz društva; vplačani denar pa ostane v dru-Stvu do končane dobe 5. let. Še le potem prejme dotični to, kar je vplačal, a brez vsakih obresti.
g 6. Med temi 5 leti ne potegne noben ud nič obresti, nič dobičkov, ampak oba se prištevata vedno kapitalu; še le po minolem 5. letu napravi se dotični račun in se i/plača kapital, narastel po obrestih in dobičkih. Vendar pa Še po končanem 5. letu društvo nadaljuje in izplačuje kapital z obrestmi le onim, ki hočejo izstopiti iz društva.
& 7. Takim udom, ki po nezgodi postanejo vplačevanja nezmožni, ali se presele v druge kraje, vrne se tudi mej časom vplačani denar z obrestmi, kolikor jih na dotični del«-ž spada. Tudi imajo dediči in pravni nastopniki umrlih udov enake pravice do povračila plačanega zneska z obresti vred.
§ 8. Društvo posojuje denar, kar ga dobi, le svojim u'lom, pa ne brez obresti.
Odbor delniškega podpornega društva določuje visočino obresti. — Vsak ud pa mora dobiti le toliko svote, kolikor znašajo njegova tedenska vplačila, v 5 letih. Ako hoče več dobiti, mora ali kaj zastaviti, ali morajo drugi ulje zanj jamčiti. Omenjeni odbor odločuje v.^e, kar se tiče visočine posojil in poroštva.
g. 9. Taka posojila se lahko vračajo, ali naenkrat po izteklem obroku, ali pa v obrokih, kakor je to dolžniku bolj primerno.
S 10. Odbor deialskega podpornega društva vodi vsa ta opravila brezplačno; on vodi knjige, odločuje o posojilih in drugih zadevah društvene založne in posojilnice in ima v ta namen vsako sredo redno sejo.
§ II. Udje, ki terjajo posojilo, imajo se najprej obrnoti do poverjenikov podpornega delniškega društva in še le ti sporočajo odboru o vsakej takej zadevi ter dostavijo menjenje, ako je dutični potreben in vreden posojila.
g 12. Vsako leto, kadar ima delalsko podporno društvo svoj redni občni zbor, predloži odbor omenjenega društva tudi račun društvene založne in hranilnice, kateri pa mora poprej biti pregledan in potrjen po prej^ledovalcih deialskega podpornega društva, kakor lo velja glede računov podpornega društva samega. 01 čistega dobička se prepiše glavni del na delničarje; 1 do 2*/, pa se odloči za reservni zalog in vsako Itto tudi vsaj kaka majhna svota za pen-zijski zalog deialskega podpornega društva. Gled6 visokosti te svote in •/• za reservni fond veljavno odločuje na glavnem občnem zboru absolutna večina družabnikov delničarjev. Udje, ki niso tudi delničarji v oddelku založne, nemajo pravice glasovati s zadevah omenjenega oddelka.
§ 13. Drugih finančnih operacij to društvo ne dela.
g 14. Glede prepirov, razdruženja itd. veljajo tudi za ta oddelek dotični paragrafi pravil podpornega deialskega diuštva, katerega le oddelek je ta založna in posojilnica.
Politični pregled.
Notranje dežele.
V driatno\borskej seji dne 8. t. m. je predložil trgovinski minister dopis glede doneska 1.100.000 gld. kateri da Galicija za dovrSenje gališke transverzalne Železnice; minister poljedelstva pa načrt o ribjelov-skem zakonu.
Načelnik Smolka je naznanil, da sta se poslanca Kaminski in IVolski poslanstvu odpove lala. — Poslanci Lichtenstein, Rieger, Bohemuart, Grocholski in tovariši
pretila, zateče se k Bogu. On zaukaže javnih molitev, in Bogu doprinašati v dar zdatnih žrtev, naslednji dan zapove odpreti mestna vrata, in obleče se v svoja pontifikalna oblačila, poln zaupanja na milostljivega Boga. i tako opravljen se postavi na čelo duhovnom i levitom, i hiti nasproti vojski Macedoneev.
Aleksander je bil ganjen pri pogledu teh čestit-ljivih svečenikov, oblečenih v snežnobele dolge haljine. Občuduje velikega duhovna, odetega v prekrasno modro haljino s6 zlatom prešivano, sfc tijaro na glavi
i njemu čelo opasano zlato ploščico, na katerej je bilo napisano: »Sveto Gospodu«; or. pade pred njim na koleni, glavo prikloni do tal i ga pozdravi s čutom religijoznim.
Na to se napotijo v mesto Jeruzalem, i tu mu skažejo proročestva Danijela proroka, govoreča, da bo Perzov carstvo strto z močjo nekega kralja Grkov. Potem, ko je zaukazal Aleksander ž^ati mnogobrojnih darov Bogu v čast, dozvoli Judom živeti po svojih zakonih i verskih običajih; vse ljudstvo pa skazuje čast Bogu vojskik, ki je omečil srce tako ljutega zma-galca.
Po večjih, za njega srečnih bitkah, napoti se v Babilon, če prav so ga vedeži svarili pred tem mestom. On je mislil Babylon povzdignoti v glavno mesto svojega razprostranjenega carstva. Tukaj je pa pričel bolehati, — in pri pojedini na dvoru nekega prijatelja napade ga kužna mrzlica. Po 10. dnevu bolestij, umre — v 12. letu svojega vladarstva, v 38 1. svojega živenja, dn6 21. aprila, 324 1. pred Krist.
SliČen podnebniku v nebesnej daljavi — zginol je on se svetovnega pozoriŠča — skoro iznenada; menda i hitra njegova smrt je nagnola našega pesnika — ki, da o njegovej smrti tako pesimistično poje: Je v Babeiu poginul se mi zdi. Prej je nalil se hujši od živine, Življenje mu nenadoma zatemni.
A. B.
Interpelirajo, ali hoče vlada postopanje pri oddaji gališke transverzalne železnice natanko preiskati in podatke naztaniti državnemu zboru. — O tej stvari je danes daljša razprava.
Poljski klub državnega zbora je sprejel resolucijo, v katerej izreka, da je postopanje Kaminskega in Wolskija škodljivo dostojanstvu deželnih zastopnikov.
Poljski državnozborski poslanci kaj častno varujejo svojo poštenost; da bi to bilo povsod tako! — Poročili smo uže, da sta poslanca Kaminski in IVolski morala stopiti iz dižavnega zbora, ker je legla na nju senca nepoštenja. A s tem poljski poslanci niso bili še zadovoljni, preiskavah so dalje in poklicali pred svojo sodbo tudi poslanca Kaslotske.ga, ki je bil poročevalec o transverzalnej gališkej železnici. — Vso čast poljskim poslancem; kdor dela za žep, ali za druge lastne koristi, ta v državnem zboru ni na pravem mestu.
V	Pragi se je obesil rokovičarski pomagač Drassler; v pismu, katero je zapustil, trdi, da je bil ud tajne družbe, katera mu je zaukazala, da mora umoriti policijskega vodjo 8teyskala. Ker ukaza ni izvršil, zato si je moral živenje vzeti.
Vnanfe dežele.
Ruski vladni časniki objavljajo cesarski manifest, po katerem bo kronanje v Moskvi meseca maja in imenovana je uže slavnostna komisija; drug ukaz nalaga mestnim in občinskim zastopom, naj se pri kronanju vdeleže, le sibirski zastopi so izjeti, ker so preoddaljeni. Cesarjev manifest izreka gorko željo, da se mir ohrani.
Na Francoskem je še vedno velika zmešnjava. Mej vlado in državnim zborom vlada neka napetost ; ki ne obeča nič dobrega. Vlada sama nema skoraj nobene moči in jako premalo veljave, dižavnega zbora stranke jo zibljejo, kakor ladijo valovi, ki butajo vanjo od vseh strani. Skoraj gotovo je, da francosko mlnisterstvo v malo dneh zopet pade. Vedne promembe republikanskega ministerstva pa gotovo naposled spravijo na prestol kralja, ali cesarja, ker pri tacih okoliščinah republika ne more širiti blagostanja mej narod ter mora mej ljudstvom zgubiti vse sočutje. — Napoleonova pravda je končana; senat ga je oprosti!, kar je po naših mislih najpametnejše bilo, ker obsodba bi duhove bila Še bolj razburila i republiki Se bolj škodovala. — Po zadnjih sporočilih je skoraj gotovo, da ministerstvo odstopi, sestave no* vega ministerstva pa noben vpljiven mož neče prevzeti. — To je zelo hudo znamenje.
Turka je imenoval uže mogočni ruski car Nikolaj bolnega moža, in imel je prav; da bi on živel Še zdaj, moral bi ga imenovati umirajočega, ker uie več Časa se čuje več od turškin žensk, nego od turških mož. Nekdaj se je tresla Evropa pred turškimi vojaki, dandanes pa se trese turška vlada pred turškim ženstvom, vdovam turikih vojakov. \e vdove so se uže večkrat nprle tako, da so bili poklicani vojaki, naj mir naredć, kar je vsekako čudovito, nikakor pa ne slavno, če se pomisli, da se mora vojak zoper ubogo vdovo nekdanjega svojega tovarša bojevati! Kakor uže večkrat, zbralo se je predzadnjo sredo nad 2000 Ženski, vdov turških vojakov, pred palačo finančnega ministra; kričale so in strašansko razsajale, naj se jim izplača penzija. Ker pa finančni minister, kar se uže samo ob sebi umeje, ni imel denarja, napadle so ženske njegovo palačo, strahovito razsajale in bile bi finančnega ministra raztrgale, da ga niso prišli branit vojaki. — Nu, sedež finančnega ministra na Turškem ne more biti jako prijeten.
V	vshodnjej Indiji imajo Angleži novo vojno. Unel se je velik upor mej divjimi rodovi Bheel v Aliraz-puru, vstali so nanugloma in požiga jo naselbine sosednjih rodov ter delajo nezaslišane grozovitosti. Oboroženi so oni še z loki, s katerimi spuščajo ostrupljene pušice, da vsak ranjenec mora v velicih bolečinah umreti. Mesto Naupur so ti divjaki popolnoma ople-nili; enako tudi obljudeni mesti Ghaktolo in Bobro ter vse pomorili, kar jim je v roko prišlo. Vzrok upora je verski fanatizem. Največje njihovo pogansko svetišče na svetej gori Garipatra je potres porušil. Neki njihovih svetnikov je vsled tega izjavil, da se je to zgodilo zarad tega, ker se veliki bog jezi, da tujci vedno dalje prodirajo, da jih on kliče v boj in vojno. Zato so ostali bojeviti Rhal rodovi ter začeli požigati, pleniti in moriti po okrajinah. Čuje se, da so se jim pridružili tudi Avfgani in da divjaki uže oblegajo mesto Aliraspur. Indiška vlada je zoper nje uže poslala vojsko.
Dopisi.
Ix Berkinskegra vojvodstva 8. februvarja.
Kakor je »Edinost« prav pisala, ko je prerokovala v 74. štev. lanskega leta, da bode Avstrija morala se porazumeti z Rusijo in uže pred 2 mesecema uganola, kar se je pred 10 dnevi najbrže godilo na Dunaji, kar so tistikrat Se mnogi drugi, celo federalistični listi zanikavali, prav tako je »Edinost« dobro pogodila o svojem času gledć pomoči kmetu, in v zadnjem času gle lć davkovskih postav. Vse te članke je občinstvo z veseljem čitalo in osrčilo. To jaz dobro vem, ker mnogo občujem z narodom na Krasu in na Notranjskem. Prav zato pa se mi čudno zdi, da sta Vas zadnji čas ostro napadala 2 ljubljanska lista, katera se sicer pri nas manj čitata, nego »Edinost«* Greh je bil, da ste sprejeli Hutterjevo naznanilo, greh je bil, da ste to naznanilo Še posebe omenili v raznih vestih. Ml pa tukaj vse drugače sodimo. Mi namreč vidimo revo na deželi, mi slišimo vsak dan grenke pritožbe onih ubogih, ki so tu in tam v Bosn pustili zadnji pripomoček za živenje. Zatorej pa »Edinosti« čisto nič ne zamerimo, temveč smo jej hvaležni, da je stvar podrezala, zamerili pa smo onim glasilom, ki so Vas zaradi te stvari napadali, in go-
tovi smete biti, da bodo ljudje to nevoljo še vse živahnejše javili, ako bodo slovenska glasila še molčila k največ jej krivici, katera se je v zadnjem Času godila ubogim strašno osleparjenim Slovencem. Mi pač nismo tukaj one notice v »Edinosti« tako razumeli, kakor da bi se bilo sumilo kacega poslanca, in prav ste se odrezali, ko ste pisali, da ni niti mogoče, da bi se bil kak poslanec degradiral za Abendrothovega mešetarji. To ni mogoče niti misliti o naših skoz in skoz poštenih poslancih. »Edinosti« vsa Čast, naj pa vozniki kaj dosežejo, ali ne; samo da jim :ii treba trositi denarja. Mi sami brez Hutterja smo hoteli to stvar podrezati, ker pri nas so ljudje, ki niso še prav nič dobili in so tudi taki, katerim so mešetarji celo »po-fatili« dokumente. No, kaj pravijo k takim stvarem ljudska glasila, ki se drzevajo vas napadati in vam pretiti s tožbami? Čast, komur čast, a »Edinosti« gotovo velika čast, da je stvar zopet podrezala. Če ne druzega, nam bodo vsaj,to privoščili, da si srca ohladimo za svoje krvave groše. Će pa omenjeni listi še po »Edinosti« planejo, posvetili jim bomo z dogod-bami, takimi dogo Ibami in s polnim podpisom, da bodo sami morali osramočeni priznati, da so močno pogrešili, ker jaz poznam dogodbe v tej zadevi, ka-koršne so se godile le na Turškem.
Ljudski prijatelj in zastopnik.
Vz Goriške okolice, dne 3. februvarja.
Redke so slavnosti, ki bi bile tako pomembne in spomina vredne za učitelje, kakor je bila dne 3. t. m. v Vrtojbi. Naj le nekoliko spregovorim o de-našnjem dnevu ter omenim njegove slavnosti. — Naš viteški in preslavni vladar, visok spoštovateli in dober cenitelj zaslug, blagovolil je podeliti tr. Hrabro-slavu DrašČeku, vrhovnemu učitelju v Vrtojbi, srebrni križec za zasluge. Pripenjanje križca se je vršilo omenjenega dne na Šolskem dvorišču tako-le:
Točno ob 3. popoludne, za kateri Čas je bila slavnost odločena, pripelje se g. ces. kralj, dvorni svetovalec b aron Rechbah v spremstvu obče poznanega, zelč priljubljenega g. ce3. i kralj, okrajnega Šolskega nadzornika Vodopivca. — G. dvorni svetovalec gre na odločeno mesto sredi dvorišča,— bil je nizek, pogrnen oder — kamor ga spremita g. nadzornik, in odlikovanec g. učitelj DraŠček. Šolska mladina, koja se je bila v obilem številu zbrala, stala je zadovoljno — vesela krog odra. — Radost jej je bila brati z obrazov. — Takoj za g. dvornim svetovalcem se je natlačilo dvorišče z ljudstvom, ki je bilo za redko to slavnost praznično oblečeno, prijeten dokaz odlikovancu, kako ga Vrtojbenci ljubijo. Ko je šumenje in govorjenje nekoliko potihnolo, pričela se je slavnost s tem, da opiše g. dvorni svetovalec v slovenskem jeziku nje pomen, ter omenja in poudarja osobito one lastnosti, ki mog6 vsacega človeka dičiti, osobito pa ljudskega učitelja, namreč požrtvovalnost, neumorno delovanje, marljivost i. t. d. Govor končavši, pripn6 na strani stoječemu učitelju križec na prsa, na kar se mu ganjeni odlikovanec zahvali. — Po trikratnem vskliku na presvetlega cesarja zapoje mladina cesarsko pesen. — Na to se oglasi g. nadzornik, ter omenivši v svojem govoru v obče vseh onih, ki pomagajo, da se izomika mej ljudstvom širi, konča svoj govor s tem, da polaga mladini na srce, kako naj se vede, da zadosti na njo stavljenim tirjatvain. — Omeniti moram tudi, da se je naš na Goriškem barem imeno dobro znani stotnik Komel-Sočebran, pokazal pravim ljubiteljem mladine, kajti podaril je prigodom te slavnosti vsakemu učencu po 5 novčičev. — Do vrhunca je dospela radost pri otrocih pa še le potem, ko so jeli kolači deliti. — Pol-hen jerbas se jih je porazdelilo. — Kolači so bili tudi dar. — Ker so jih tikoma pred prihodom g. dvornega svetovalca in cenjenega očeta goriških učiteljev prinesli, ne morem natanko povedati, kedo jih je daroval. Otrokom to ne vre po glavi, kajti glavna stvar ro kolači, — od kds so prišli, vprašajo pozneje. --
Ko se je bilo opravilo na dvorišči izvršilo, povabil je odlikovanec gostove na kozarec »Izabele« — pil se je pa tudi izvrsten pikolit. Napitnice so se vršile druga za drugo. Domači pevci so tudi pokazali, kako ljubijo In spoštujejo svojega učitelja. — Godba seje tudi slišala, za kar se je zahvaliti zasebnej osobi, ki jo je preskrbela, katere imenovati ne smem. — Ko-nečno naj Še omenim, da se je vsa slavnost vršila mej pokanjem topičev. — To je bil slavnostni spored.
V	obče bodi pripoznano: kolegijalnost, jedinstvo in ljubezen mej učitelji goriške okolice so lastnosti, ki jih dičijo. — Kako ljubeznivo postopajo starejši, zmožnejši in boj izkušeni učitelji z mlajšimi, to je dokaz, da jim ni ležeče na osebi, ampak na stvari. — Pred vsem jim na srcu lebdi iskrena, prava ljubezen do predmeta, oziroma do poslovanja, za katero vsi splošno delujejo in za katero se mora vsak vesten učitelj — odgojitelj žrtvovati. — Le možato tako naprej, zmaga bo potem naša, kajti v slozi, pravej slozi, je moč. — t Bogom.
\'£ koprskega okraja 5. februvarja.
V	dan 4. febr. t. 1. je imela dolinska čitalnica »domačo zabavo« z govori, deklamacijo, petjem in tombolo. Ozbiljno-podučljiv govor je govoril g. U. S. Poudarjal je umnejše kmetijstvo, in spodbujal občinstvo k pristopu čitalniškemu. Več Šaljivo smešnih govorov je govoril v tukajšnjih krogih dobroznani g. L. P. Sd svojo opravo in naravnim humorjem je vzbudil mnogo smeha. Gospč. U. P. je deklamovala in njen brat g. Jože je v tem kratkem času s povoljnim uspehom petje vodil. Videli smo tudi več druzih smeSnin prizorov, kakor »pusta, sodnijsko preiskavo« itd. Slednjič smo rajali do 2. uri popoiunoči. lako smo se v domaiem krogu prav lepo zabavljali.
Z Dunaja 6. februvarja.
Srbsko akademičko društvo »Zora« je 26. janu-varja praznovalo Obradovičevo slovesnost prav dostojno. To društvo je lahko ponosno na to, da k nje-
K D I X O S T.
povim zabavam dohaja tako lepo in odlično občinstvo. kakor skoraj k nobenej slovanskej zabavi.
Pričakovali ste morda, da Vam o imenitnem gostu svete Rusije, ki smo ga tukaj imeli, in o njegovih vspehih kaj piSem. Ker pa Vašega dunajskega dopisnika niti na posvetovanje, niti na čaj niso povabili, Vam ne morem nič pisati, za ugibanje pa nemam časa; le to omenjam, da nemški listi nekako zavidljivo govore »o demonstrativnej prijaznosti, ki je zdaj v modo prišla«. To uže kaže, da stvar ne stoji slabo.
Kakor ste uže slišali, zapovedal je tukajšnji namestnik, da se »Wiener Tagblatt« in »Constitutio-nelle Vorstadtzeitung«Jne smesta več po trafikah prodajati. Uradniki in lastniki ieh listov, dasi veliki bogatini, hudo so zacvilili. Kako vestno pripovedujejo, da tu pa tam kaka babic,-;, ali kakov delalec brez »Tagblatta« ne more živeti in da zdaj daleko tekajo po svojo dušne hrano I Morda je o tacih ljudeh pel pesnik; »Arm am Geiste, krank am Herzen, schleppte ich meine langen Tage«. V državnem zboru in v mestnem zastopu so uže zinoli o tem;r da posebno zadnji ne more izostati, to je naravno. Človek bi se iz zgoli trUhrenge* lahko zjokal.
Neprijetno sensacijo dela zadeva Kaminskega. Kako farizejsko in navidezno človekoljubno vrti denes »Neue Freie Presse« v uvodnem članku svoje oči I Pobližnjih dat Vam ne morem podati danes; gotovo se bo o tej zadevi Še mnogo pisalo.
Speklo je mestne očete, da bo mestno železnico zidal tujec Fogorty. »Da bi dobil mestni zbor koncesijo, kakor je želel, nikoli ne bi se po tej železnici vozili«, tako je nekdo hudobno omenil.
Domače in razne vesti,
Seja mostnega zbora je bila v četrtek zvečer ob 61/,. Pred vsem je župan naznanil, da je mestni svetovalec Monti znlaznol, vsled česar so na-zoči svetovalci javili svoje sočutje z vstajenjem raz sedežev.
Potem je poročal dr. Piccoli o zadnjih dopol-nitnih volitvah in priporočal, da se volitev Raskoviča, Brull-a in Artelli-ja odobri. — Ta predlog je bil skoraj soglasno sprejet, tudi Rittmayer, dr. Tomasini in Palese, ki so,zadnjič zapustili mestno dvorano, vstali so; le naš Štefan Nadlišek je imel toliko poguma, da je demonstrativno obsedel, Protestoval je s tem v imenu okolice proti rečem, katere so se godile zadnji čas, — Omeniti moramo, da g. Nabergoja ni bilo v seji. — Torej je Raskovič potrjen, akoprem se je desnica posvetovala, ako ne bi vložila protesta; pa poguma ni. Potem so sklenoli mestni očetje, da napravijo prih. leto preparandijo za učitelje. Dovolili so gld. 1111.38 doplačila na troške za zdravniške zadeve. —
Ponudba Schlesingerjeva, da napravi na lastne troške novo klalnico (macello) po izgledu klalnice v Parizu, odda se tehničnej komisiji v pregled in poročanje.
Dr. Venezian poroča v imenu šolskega odseka, da je namestništvo zabranilo podeljenje stipendijev Tomicich in Ananičan nekaterim italijanskim visoko-šolcem zato, ker so oberdankovali. — Poročevalec je razlagal, da otročja politika ni merodajna, a tega ni povedal, da si je neka stranka sama naroČila one telegrame Raskoviču itd., da jih je L'Indipendente, organ levičarjev vzel popolnoma »sul serio«. Poročevalec je še dalje napadal vlado in konečno nasve-toval, da se proti odločbi namestništva energično re-kurira na ministerstvo. Ta predlog je bil sprejet z malo večino, desnica je vsa glasovala proti, le gospod Morpurgo, ki se po židovsko drži desnice, glasoval • je z levico. — To nam zopet kaže v lepem svitu takozvano patrijotično stranko. — Pri namest-ništvu so zarad tega v velikej zadregi, ne vedo, kaj bi počeli. — A do denes še niso prevideli, da tukaj ne gre več z božikanjem in da je treba na čelu Primorskega celih, pogumnih mož.
Tržaike novosti. Trgovinski minister je potrdil barona Jieinelta za predsednika in VvcetiČ-a za podpredsednika tržaške trgovske zbornice. — Vojno ministerstvo je omejilo okrožje trdnjavsko le na tržaški grad, vsa druga enaka okrožja pa opustilo. --Tržaški rudečkarji hočejo zopet ustanoviti staro telovadno društvo (giuastica) poa novim imenom »L'Ala-barda di San Sergio«. Fantje rabijo uže svetnike v pomoč; ne vemo pa, ako jim pojdejo v rumenej hiši na velikem trgu na limanice. — Policijski stražnik, Ivan Levstek, 46 letni, močni mož zblaznol je včeraj na tuk. postaji, kder je imel službo. Mož si je domišljal, daje visok gospod inje začel kar naglo preveč ukazovati na kolodvoru, vsled česar so ga odpeljali v blaznico. — 34 letni kavarnar Jožef Lajte se je tudi naveličal kavo prenašati, ter pil ivepljenke, da se zastrupi. A še v pravem času je došla pomoč, odnesli so ga v bolnico, kder utegne ozdraveti v nekaterih dneii. — Te dni so izvlekli iz morja žensko truplo, v katerem so spoznali še ne 20 letno služkinjo Fran-Čiško Taler, Slovenko, o luterej smo pred 14 dnevi poročali, daje zginola in da je ni več najti. Uzrok samomora je nekda domaČ roman, kakoršnjih se v Trstu vrši žalibože preveč. — 21 letnega Antona Kebata iz Gorice so na pepelnico zvečer v via Madonina napadli trije nepoznani malovredneži in ga tako pobili, da je vsled mnogih ran moral precej oditi v bolnico. — Na pepelnico so straže zaprle več pijanih šem, ker so preapust preveč podaljšale in delale škandale po mestnih ulicah.
zahvala. Gospod Gašper Kaste lic, nadžupan v Materiji, podaril je društvu »Edinost« gld. 91.20, za kar mu izreka najtopljejšo zahvalo: Odbor.
Policijsko. Nek stražni inšpektor je opaževal moža, ki j« prodajal pogrinjalo iz bele volne; ker se mu je zdelo, da predmet izvira od kake tatvine, prime prodajalca in gre ž njim na njegovo stanovanje, katero natanko preišče in najde vse polno pokradenegape-
rila, obleke itd. Morda so vmes tudi plahte našega sotrudnika? — Na korzu je policija prijela nekega fa-kina, ko je segel v žep nekemu peku, da mu potegne uro. — Druzega po U puha je tudi policija zasačila, ko je uže imel roko v žepu nečega gospoda. — V sredo so delali fakini vso noč na parniku, proti jutru so šli domu; a policija je zapazila, da nekateri ne-seio culice, ustavi in preišče jih ter najde, da je 6 fakinov imelo ne le culice polne ukradene kave, temuč tudi košulje in hlače so bile polne dražega ukrade-nege blaga. Vidi se iz tega, da v Trstu ni nikoli zadosti oči. — V via Lazzaretto so tatje ulomili v sobo necega gospoda in tam ukradii uro, suknjo, klobuk in mnogo perila.— Prav tako so naredili v via Media kder so pokrali obleke za 40 gld. — V via del Torro je našla neka gospa, ko je stopila v svojo sobo, nekega nepoznanega obiskovalca ; ko ga vpraša, kaj tam išče, jej odgovori, da se je zmotil in jo hitro pobriše. A ko se gospa ogleda po sobi, zapazi, da jej manjka vse polno predmetov. — Nekega markerja je policija zaprla, ker je svojemu gospodarju pokradel nenarja in blaga za 3C0 gld. Vkradeno blago so večinoma dobili. — Se več manjših tatvin se je zgodilo za dober začetek posta.
Pred sodni jo. Necega V. A. Vidotto, rojenega v Taganrog-u na Ruskem, a pristojnega v Rovinj, obsodila je te dni tri. dež. sodnija na 2 leti ječe zarad razžaljenja cesarja, beračenja in prepovedanega povrata v Trst, od koder je bil uže večkrat izgnan. Ko ga sodnik vprafa, je li zadovoljin i razsodbo, odgovori obsojeni Vidotto: »Zadovoljin sem, pa žal mije, da je doba zapora še prekratka, ker ne želim druzepa, nego da postanem preskrberec kaznilnice, kder bodem boljše živel, nego sem živel do-sedaj, ko zaslužka nemam, krasti pa ne smem. Tudi znamenje časa.
Pepelnlčna »reda pri Sv. Andreji. Blizo 300 večinoma elegantnih ekvipaž se je vozilo od campo Maržo pa do Sv. Andreja; v kočijah so sedele prekrasne dame, v elegantnih toaletah, gospodje pa so, peš sprebajaje se, vsak po svoje občudovali, pozdravljali in namigavali. — Mladina je bila v obče še polna predpustnih vtiskov.
Pogreb pusta pri »v. Ivanu« Nekatere stvari so strašno neumne, vendar se jim tudi pameten gledalec mora smijati iz srca, ker so naivne. Nekaj tacega je pogreb pusta pri sv. Ivanu, kateri pogreb ima v Trstu uže historičen pomen. — Pogreb pusta pa je sploh uže star slovanski običaj in v nekaterih slovanskih krajih drže več na ta pogreb, nego na vse druge predpustne šege, maškerade, plese itd. Prav tako je pri sv. Ivanu poleg Trsta, kder prebiva čisti slovanski rod. Mej tem ko na pepelnico popoludne ves »fasbionable« svet v lepih ekvjpažah in tudi peš roma proti sv. Andreju, kder se po nekakem ponavlja korso, hiti niže ljudstvo v močnih krdelih proti sv Ivanu; vse ulice: Acquedotto, Gorsia Stadion, Via Ctiiozza itd. precej popoludne napolnujo razne družbe ki hite proti sv. Ivanu, da se tam vueleže slovesnega pogreba mogočnega kralja veseljakov. Tam na zgodovinskih tleh, na senožeti nasproti cerkvi svetoivan-skej, kder je slovenski rod preu 5 leti slovesno protestoval proti Irredenti in je lansko leto delalsko društvo blagoslovilo svojo zastavo, napravljen je bil širok oder, na katerem je ležal iz cap naptavljeni pust, pred odrom je bil napis, iz katerega ?e je videlo da je imel ta pust uže 1883 let; senožet so napolnili radovedni ljudje, ki so tu in tam v grupah povživali ostanke pustne pojedinje in pili Črnega Istrana iz /najolik.
Točno ob 4. uri pridrdra majhen voz, ves odičen s6 zelenjem in zastavami, vozil ga je osliček, katerega je brzdal majhen ošemljen dečko. Za vozom prideta pustna ceremonerja; imela sta na glavi visoke pine, oblečena sta bila v dolge bele košulje, podobna skoraj rabinom, za njima prideta dva konjika, voditelja sprevoda, ošemljena kakor takozvani »batistrada« pri »pompes funebres«, jahala sta stara konja a la Ro-zinante, za njimi je stopala godba in za godbo vse polno Sem žaiostinke prepevajoči h. Rabina, — recimo jima tako — spravita se po lestvah na oder, tam razgrne višji rabi u veliko knjigo in čilajoč dela razne pantomine, katere vzbujajo občen smeh mej gledalci potem mu poda drugi rabin metlico in lonec, v kateri pomaka metlieo in pusta škropi. Zdaj popustita rabina oder, pa se spravijo šeme nanj ter pusta mej raznimi šalami spravijo z odra navoz. Zdaj se začne sprevod ; prva sta voditelja na konju, za njima noseč pustnega znamenja (rep na dolgej palici), potem godba, za godbo rabina, potem voz s pustom, za vozom jokajoče Šeme in za temi ljudstva na tisoče; za ljudstvom pa Še pri tržaških pogrebih običajne kočije (bruni). Sprevod se pomika po taktih godbe, katera godi le vesele koračnice po sv. Ivanu, potem čez stransko cesto zopet dol proti bošketu in krene blizo gostilne ■ Aurora« zopet na svetoivansko cesto; ta dolgi sprevod traja nad uro; mej sprevodom pa šeme delajo različne burke, tako, da se spremljevalstvo v enomer smeje. Ko pride sprevod zopet nazaj na isto senožet, s katere je odšel, stopi višji rabin na oder in govori občinstvu daljšo pridigo v slovenskem jeziku, ter poudarja vse zasluge in nezasluge rajnkega pusta, in ko da znamenje z metlico, kar naglo eksplodira pust, cunje lete na vse strani; godba zagode zalostinko in ljudstvo se razide v močnih tropaii korakaje zopet v mesto. — Kakor rečeno, stvar je naivno-neumna, a sili na smeh tudi najpametnejšega človeka. Sveto-ivanci pa imajo lep dobilek pri tej stvari, ker gostilne spečajo vse polno vina na tisoče broječim tržaškim žaiovalcem za pustom; zatorej se ta šega utegne še dolgo obraniti in pust bode še dolgo let imel "pri sv. Ivanu veči sprevod, nego kak tržaški »podesti«.
147 letni kmet Jakop Cigeloff je umrl te dni v vasi Petrovka blizo Odese na Ruskem. Zapustil je sina 115 letnega, 85 letnega vnuka, 40 letnega pravu-
nukain več 20, in več letnih prapravnukov. Mož je bil do zadnjega vedno z irav in pri polnej pameti, pa ni nikoli pil ni vina, ni Šnopsa.
Združevanje. Človek se mora s človekom družiti, to je njegova dolžnost; samotar greši nad družbo, ker se odteza njenej službi, s katero bi jej lahko koristil, škoduje pa tudi sam sebi, ker brez lastne Škode ne more nobeden dolgo samotariti. Enostranost je vselej nastopek dolge samote. Res je, da je človek pred vsem drugim dolžan spolnovati dolžnosti svojega stanu, ali kar mu ostaje moči in časa, tega je dolžen posvetiti družbi, ker to obrani vedrost njegovega duba. Ako bi mogli mi zasledovati vplive, katere dela človek na človeka, strmeli bi, kako močne včinke ima mnogokrat na videz le nepomenljiv oseben dotik. En sam pogled na tujo veličino vzbudi lahko spečo moč, en sam pogovor z razumnim možem more biti odločilen za vse Živenje.
Gospodarske in trgovinske stvari,
Kmetiška pisma.
(Dalje.)
V Rusiji, nahajamo prav ekstensivna gospodarstva, redno pašo, le po nekaterih prav južnih, od Ne-slovanov prav redko odljudenih pokrajinah. Sicer pa premaguje v Rusiji kaj močno takozvano »intensivno«, ali kakor se to rado Še drugače nazivlje »moderno« gospodaistvo. Značaj intensivnega ali modernega gospodarstva pa je to, da se zemlji večji in kolikor mogoče fini pridelki odjjemljejo, pa proti kolikor le mogoče popolnej povrnitvi njej odvzete rodovi tosti. Moderno gospodarstvo ne trpi vsled tega malovrednih pašnikov, še celo senožeti ne, ako niso take, da jih moremo fine imenovati; namreč zahteva ono, da drži gospodar vso zemljo pod plugom, ter da jo obseva z razstlinami, katere so pod danimi ali vladajočimi razmerami največjega prometnega denarnega dobička, pa tudi z rastlinami, katere imajo indirektno to v zemlji nadomestili, kar so jej prve odvzele, pa ne tudi povrnole. Rastline velike prometne vrednosti zahtevajo pa, to se ve da, tudi posebno pozorno obdelovanje. Suma sumarum, intensivno ali moderno gospodarstvo imenujemo dandanes tisto, v katerem je pridelovanji največji denarni dobiček dajočih rastlin,
fnevidno spojeno s pridelovanjem obilne krme na de-anem svetu — njivi ali pa finej senožeti — spojeno torej z obilo živinorejo, in spojeno konečno tudi z najpozornejšo izvršitvijo vsacega dela, bodi si na polji ali v hlevu itd.
Skora naraven nastopek, ali pa boljše rečeno, skoro naravna zaveznica intensivnega gospodarstva je pa kmetijsko tehnična obrtnija. Ako je namreč gospodar uže toliko svojega posla strokovnjak, da umeje zemlji največ in najboljših »surovih pridelkov« stalno odvzemati — torej ne le nekaj let brez gnoja— potem stori še kaj lahko korak naprej, in si ustanovi pripomočke, s katerimi svoje surove pridelke v izdelke višje denarne vrednosti spremeni; in poleg tega še take odpadke zadobi, kateri so za vzdržanje stalne rodovitnosti zemlje, bodi si kakor direktna gnojilna snova, ali bodisi kakor krma živalim, katere gospodarstvu gnoj napravljajo, izdatne veljave. In taki pripomočki so prav posamezni deli kmetijsko tehnične obrtnije, kakor podelovanje žita ali krompirja v alko-holične tekočine, podelovanje pese v sladkor, mleka v sir, maslo itd. Intensivnega kmetijskega gospodarstva brez kmetijsko tehnične obrtuije si dandanes uže skoraj misliti ne moremo. In prav Rusija je v kmetijsko tehničnej obrtniji uže dandanes na visokej stopinji — osobito kar se izdelovanja moke, špirita, predenin itd. tiče — ona pa od dnč do dne bolj napreduje tako sicer, da dela kaj močno konkurenco drugim kmetijskim državam Evrope, katere se rade veliko inteligentneje, kulturniše mimo nje smatrajo, uže dandanes. Rusija ni Se sicer tako daleč v kmetijstvu dospela, da bi mogla vso ostalo Evropo s živežem preskrbeti, a mogoče li to vendar bilo. Tako se more o ruskem kmesijstvu sklepati. In to je numerus! Čudna je skoraj prikazen, da se o vsestranskem, osobito pa kmetijskem napredovanji Rusije tako malo sliši, da bi človek skoraj misliti utegnol, tam je še vse »antikulturno«. V istini je temu vse drugače. Rusija se razvija na lastno pest, na podlagi narodnosti sama v sebi, ima mogočno iniciativo, pa tudi mogočne vspehe proste ptujega vpliva. »Die Russen sind einzig in ihrer Art«, rekel bi Nemec, in tako je tudi.
(Dalje prihodnjič.)
Solnograd za drugo železnico v Trst. Solnograški deželni oubor se je oi>rnol na tržaški deželni odbor, naj ta podpira spomenico, katero pošlje cesarskej vladi, da se v državnem zboru predloži načrt zakona za neposrednjo ztezo Trsta z Rudolfovo železnico i da se ta železnica zveže z solnograško tirolsko železnico čez turiške planine. Tržaški deželni odbor je odgovoril, da je z veseljem pripravljen pridružiti se tej spomenici.
Poštni promet v Cizlitaviji v letu 1882. V notranjem občevanju se je prevozilo 142.254.000 zasebnih pisem in uredskih 235,82000. napisnic pa3l.5S6,000. V mejnarodnem občevanji se je prevozilo nad 06 milijonov pisem. Časnikov se je razposlalo 72 milijonov natiskov. Vozna pošta je prevozila 3.200.000 posilja-tev v vrednosti 9 milijonov gold. in 22 milijonov pisem z novci z naznanjeno vrednostjo 3848 milijonov gold. Zdaj je v vsej Cizlitaviji 4015 poštnih uradov, samo ua Dunaj i s policijskim okolišem 38. Poštni promet posreduje 5800 poštnih v6z, h katerim spada 7300 postiljonov in 7327 konj. Največ postiljonov, namreč 861, ima Galicija, potem Češko 821, najmanj pa, in sicer le 14, Primorsko s Trstom vred.j
EDINOST.
Pri izžrebanja driavaih srečk Isti 1860 so bile vzdignene 1 februvarja te le serije: 410 702 708 710 712 900 1338 1406 1638 1737 1805 1814 2392 2415 2453 2855 3104 3142 3228 3347 3805 .3008 3903 4<M>4 4233 4555 4560 4722 4805 4945 4967 5185 5167 6241 6539 6535 7164 7581 7809 7932 8238 8606 8904 0186 0390 0437 9527 9510 9612 0710 9783 9906 10123 10152 10213 10273 10368 103S0 10760 10768 10813 10848 10871 10068 11001 11542 11605 11728 llrtOfi 11857 11891 13178 12202 12*>22 12*J3 12887 13098 13217 13264 13374 13807 13808 14511 14543 14070 15096 15154 15102 15242 15801 164S9 16575 16576 16883 16905 17119 17150 17576 17754 17987 18074 18007 18189 18353 19310 10368 19376 19450 10615 19875.
Tržno poročilo.
Kava. — Živahna kupčija po viših cenah, katere vtegnejo Še poskočiti, kakor smo uže zadnjič vgariili. Prodalo se je 11000 vreč Rio po gld. 33 do gld. 54—, 500 vreč Rio lave gld. 65 do gli. 80—, 1200 vreč Santos gld. 33 do gld. 59.—, 1700 vreč Java po gld. 58 do gld. 61—. 100 sodov Ceylon plant. po gld. 78 do gld. 115—, 2000 vreč popra po gld. 58 do gld. 70.
Sladkor — mlahova kupčija. Prodalo se je 7000 metr. stotov sladkorja v vrečah po gld. 28l/, do gld. 32.
Sadje. — Limoni, pomeranče od gld. 2xft do gld. 6—, fige v vencih gld. 19.—, o paša gld. 21—, cvebe navadne gld. 19 do gld. 20—, Eleme gld. 24 do gld. 33 — Sultanina gld. 23 do gld. 43.
Olje. — Se precejšna kupčija. Jedilno gld. 36 do gld. 40, namizno gld. 50 do gld. 64.
Petrolje. — Nespremenjeno stanje, tendenca dobra, cena trdna na gld. 101/* do gld. 10.40.
DomaČi pridelki. — Fižol vedno zanemarjen. Maslo gre od rok po gld. 92 do gld. 98.
Žito. — Trdne, rastoče cene. Pšenica ruska gld. 10 35, koruza hrvatska gld. 7,10, ogrska gld. 7'/« do gld. 8'/4, po kakovosti.
Les — v boljšem obrajtu, kupčija se zopet oživlja.
Seno — dobro gld. 2 do gld. 2.30.
Borsno poročilo.
Kurzi so postali nekoliko slabši, ker je malo vprašanja po papirjih v obče. — Tendenca pri vsem tem dobra.
DunajKka l»or*a
dne 9. februvarja.
jSnotni drž. dolg v bankovcih . . 77	gld. 85 kr.
Enotni drž. dolg v srebru .... 78	» 30 »
Zlata renta..........96	» 60 ■
5®/. avst. renta........92	» 45 »
Del niče narodne banke..... 826	» — »
Kreditne delnice........291	» 70 •
London 10 lir sterlin......119	» 80 »
Napoleon...........9	» 50'/,»
C. kr. cekini.........5	» 63 •
100 državnih mark.......58	» 55 »
Poslano.
Prav z veseljem čitamo «Edinost», koja se hrabro bojuje za narodne pravice, vendar molčati Vašemu dopisniku, ki učitelje okolice graja, da nekateri niso sposobni v slovenščini podučevati, to bi mu bilo v čast; — nam učiteljem molčati pa sramota.
Dragi gospod dopisnik, mi Vam odgovarjamo, da v okolici tisti učitelji, kateri nemajo spričevala sposobnosti po šolskih postavah i5. listopada 1809 imajo vsi spričevala zrelosti. Ereo, mi ne poznamo tistih treh ali šterih učiteljev, kateri bi še enkrat morali izpit sposobnosti v slovenščini napraviti; če pa jih Vi g. dopisnik poznate, objavite jih, da jih bodo tudi čč. gg. čitatelji »Edinosti« poznali, ako ne, moramo Vam javno reči, da ste «homo mendax*.
Istina pa je, da v okolici so štiri učitelji, kateri imajo spričevala sposobnosti po starem kopitu i ne po zgoraj omenjene] šolskej postavi; a vender radi tega niso vredni graje, kajti oni natanko svoje Šolske dolžnosti spolnujejo, kakor vsi drugi, koji imajo šolska spričevala po zgoraj imenovanej šolskej postavi. — Nekatere teh štirih so uŽe slovenski časopisi pohvalili kot izvrstne možake in res tudi so šolski ravnatelji.
• Kedor noče svojega imena objaviti, zna lagati in takemu ni odgovarjati«.
Se spoštovanjem vaš
InrsJ Bonln, Istrijanec.
V Vrdeli, 2i januvarja i8S3.
Iz Senožeč, 25 januvarja 1883.
Res dolgo si čakal, a bolj dosledno bi bilo, da bi še ta kratki čas svojega bivanja v Senožečah čakal, mesto da tako neprepričalno in tamno laboriraš okoli vrele kaše brez vsake namere. Kaj je vendar sedanja senožeška županija neki druzega, nego nemčurska? — Kde so čini skrbi za blagostanje občine Senožeške pod škitom «Plac ko-mandarjev izbranega župana^ Katera dela sedanjega župana od županske ali druge strani slavč? morda svoje-časni izrazi pereat Bleivveis, pereat Lavrič, pereat Ho-henvvart ?. — Kde so navadne veselice čitalnične, potem ko ie bil neiztrpljivo zabavljivi element izključen iz nje? Zato da se potem mej drugimi zabavljicami »Naprej zastava Slave itd. brez vsake opovere tamo poje! Kaj ne? to je narodno, to so tvoji bogovi?! — Tudi pesen, ktera je bila v pretekem letu v tem listu priobčena, te sinko, in tvoje ljube v oči bode, zato ki je istinita in žalibože zlo pomenljiva za Senožeče, naj jo pa zapoje uže kdor hoče Peter ali Pavel. In da bi bil slavček še zdaj na svojem mestu, bilo bi to le Senožečanom na korist, naj si bo, da je tudi preveč ali premalo računil, ker so bili njegovi računi vedno na čistem. A zdaj sinko? ti je znano, kako stojimo z vsestranskimi računi avtonomnih skupščin v Senožečah? To to odkrij, to! če imaš še kaj ljubezni do domačije svoje, ta vozel nam razvozlaj, mesto da se spozabiš nemčursko kliko v tem poštenem slovenskem listu zagovarjati in za-grinjati.	Slavčev prijatelj.
Iz Brltofa pri Vremah 25 januvarja.
Pisatelj dopisa «tzpod Vremšice v štev. 7. t. 1.» cenjenega lista aEdinosti« se trudi v zadnjih dostavkih, kot poznana duševna reva dokazati, da je omikan pedagog, pesnik in godec. — A istina je, da omenjeni dopisnik ni o možu, na katerega meri, niti ene prave zagodel, ampak le javno dokazal svojo strast, kar se mej vrsticami lehko vidi, s čemur je pa gotovo le sam sebi ustregel.
Poglejmo si stvar samo. Omenjeni dopisnik, kot pedagog piše: «Dr Rothschild v rudečej in belej ti kiji» 1. t. d. - bravo, dopisnik, vi ste mož, prav izpod gore, pod katero ste preje bivali, in ste si od tam doli butaro laži in obrekovanj v svojej bisagi pod Vremsko goro prinesli,
da jih od tamkej na vse vetrove, na poštenega -moža in njegovo nedolžno rodbino razpošiljate; in to zato, ker ste
iz njegove hiše zaradi por omenjenih lastnosti izldučeni.
Slednjič naj vam bo svetovano, da odpotujete izpod mrzle Vremske gore v srednjo Afriko, kder boste vspešneje pri človekojedcih svojo kulturo za pustni dan peli. Tam doli bo tudi vašemu zdravju podnebje bolj ugajalo. V Britofu 25. januvarja i883.
Novak Franjo.
Izkaz in zahvala.
Za matico pokojnine »deialskega podpornega društva« so darovali gg.: ekseelenca baron Pretiš 5o gld., tržaški župan Bazzoni iS gld., c. k višji državni pravdnik dr. Ferd. Schrott 5 gld., c k. namestnije svetovalec Schemrl 5 gld., c. k. finančni svetovalec bar. Czčrnig 3 gld. in drugi neimenovani gospodje 14 gld., za kar podpisani odbor v imenu društva blagim darovateljem in visokim gospodom, kateri so društveni ples s svojo navzočnostjo počestili, svojo najtoplejo zahvalo izreka.
Odbor deialskega podpornega društva.
«Javna zahvala.
Prostovoljni komitž tukajšnih gospodov je napravil v 5. dan t. m. v gostilni g. župana Svara koncert in plesni venček, ter je podaril čisti donesek 15 gl. 10. kr. šoli z namenom, da se uboŽnlm otrokom oskrbi potrebno šolsko orodje.
Podpisani smatra za svojo dolžnost, vsem onim gospodom, koji so to blago podvzetje podpirali, izreči v imenu obdarjene šolske mladine najsrčnejšo zahvalo.
Vodstvo 4 razr. ljud. šol* v Komnu dni 7. febr. 13S3.
Anton Leban, nadučitelj.
V najem se takoj d A
pekarija in vinotoč
v Ljubljani
z vsemi potrebnimi pripravami. Pogoji se izved6 pri hiSnem posestniku samem, sv. Florijana ulice h. št 12.
la filiale in trieste
deli' i. r. pri v.
Stabilimento Austriaco di credito
per Commerolo ed Industrla.
versamentTin gontanti Banconote: 31/* annuo Interesse verto preavvlao dl 4 giornl 3'/4% » » -	» 8 •
4 °/o	■	»	» » 30 »
Per le lettere dl versamento attualmente in circolazio-ne, 11 nuovo tasso d'interesse comincierd, a decorrere dalli 27 corrente, 31 corrente e 22 Novembre, a seconda del rispettivo preavviso
Napoleoni: 3%70 annuo Interesse verao preavvlao dl 30 'giornl 3xU0lo » »	» » » 3 mesl
3'/i * * » » » 6 »
Banco Giro: Banoonote 2'/»% sopra qualunque somma Napoleoni senza interessi
Assegni
sopra Vienna. Praga, Pest, Bruna, Troppavia, Leo-
Soli. Lubiana, Hermannstadt, Innsbruck, Graz, alisburgo, Klagenfurt, Fiume Agram, franco spese.
Acquisti e Vendite
di Valori, divise e incasso coupons l/»°/o prov-vigione. Antecipazioni sopra Warranta in contantl 5% interesse annuo franco di provigione. Mediante apertura di credito a Londra V,0/,, provvigione per 3 mesi. » Effettl 6% interesse annuo sino 1' importo di 2000
per importi superiori rasso da convenirsi. Trieste, 24 Ottobre 1882.	(30)
Portlandski in Romanski Cement
najboljševrste i po zmernih oenah
renomirane tovarne v Trbovljah (Trifail).
Zastop in zaloga pri
SCHNABL & G.
Vla <lft Carinila IV. 12—3
Zaloga cevi, poljedelskih strojev, sesalk (pump) maSinsko olje, jermene itd.
Nič več kašlja
(10-6)	Prstni čaj
napravljen po lekarničarjn C3r. B. Rovis, v Trstu, Corso 47
ozdravi vsak kašelj, Še tako trdovraten, kakor to spričujejo mnoga naročila, spričevala in zahvale, ki dohajajo od vsoh strani in pa uspehi prvi h tuk. zdravnikov.
Ta čaj ie sestavljen iz samih rastlin in čisti kri, ima dober okus ii 60 soldov.
in velja en zavoj za 8 dni
Omenjena lekarna izdeluje tudi pile za proštenje života in proti madronu iz soka neke posebne rastline, katerih uspeh je velik, posebno pri zaprtem truplu, želodčnih boleznih itd. in ne lehko uživajo o vsakem času brez obzira na dijeto. Ena ikatlja velja 30 soldov.
Plaiter in tudi tinktura proti kurjim očesom in debelej koži — cena 3 plaštrov za kurja očesa 20 soldov — Ena steklenica tinkture 40 soldov. Edina zaloga v Trstu v lokami Rovis, v Gorici v lekarnah Criatofoletti i Pontoni. Ajdovščina: GueglJelmo. V iej lekarni govori se tudi slovenski.
Oznanilo.
SI ivna o. k. deželna vlada v Ljubljani je z ukazom od 6. januvarja t. i. št. 11141 dovoliti blagovolila, da se preloži semenj v Itoviatl, kateri je sicer v pondeljek po tihej nedelji vsako leto. letos
5a 20. dan marca, to je na torek v velikem tednu, upanstvo Rovte pri Logatcu dne 7. tebruvarja 1889. (3—1)	PelkovŠek.
T
Čudodelni plašter (cerot).
Ozdravi temeljito vsako rano, bodisi §e tako zastarana in kronična in tudi take, ki so se uže spremenile v raka, ustavlja še tako močan glavobol, vse bolečine živcev in revmatizma v zglobah, čudodelno pomaga v bolečinah materinskih i. t. d. 50 letna skušnja z izvrstnim uspehom, kakor razvidno po neštevilnih spričalih, katere se morejo pokazati vsakemu — dobiva se le v lekarni (10-1)	Rovis, Corso ii 47.
I®" B ez te varstvene znamke, postavno zavarovane, ima se to zdravilo smatrati kot ponarejeno. "T
Cvet zoper trganje,
po dr. Maliču,
je odločno najboljše zdravilo zoper protin ter revmatizem, trganje po udih, ooleŠine v krili ter živcih, oteklino, otrpnele ude in kite itd., malo časa Se se rabi, pa mine popolnem trganje, kar dokazuje obilno zahval. Zahteva naj se samo «cvetu zoper trganje po dr. Mali&u• t traven stoječim znamenjem; 1 steklenica SO kr.
^Varstvena znamka).
Planinski želiščni sirop kranjski,
izboren zoper kaSelj, hripavost, vratobol, prsne in pljučne bolečine; 1 stekl. 56 kr. Koristnejši nego vsi v trgovini se nahajajoči soki ln siropi.
Pomuhljevo (Dorsch) jetrno olje,
najboliše vrste, izborno zoper bramore, pljučnico, kožne izpustke in bezgavne otekline. 1 stekl. 60 kr.
Anaterinska ustna voda,
najboljše za ohranjenje zob ter zobnega mesa ln takoj odpravi smradljivo sapo iz ust. 1 steklenica 40 kr.
Kričistilne krogljice, c. kr. priv.,
ne smele bi se v nijednem gospodinjstvu pogrešati in so se uže tlsučkrat sijajno osvedočile pri zabasanji človeškega telesa, glavobolu, otrpnenih udih, skaženem želodcu, jetrnih in obistnih boleznih, v škatljah A 21 kr.; jeden zavoj s 6 škatljami 1 gld. 5 kr. Razpoiiljava in Is Jnden zavoj.	20-g
Naročila iz dežele izvrS6 se takoj
-v lekarni pr*i „samorogu"
Jul. pl. Trnk6czy-ja
na mestnem trgu v Ljubljani.
Tinctura Chinae & Rhel comp. vulgo
Marija pomaga] žalotae kapljica
katere napravlja
Gabriel Pioooli lekar «pri angel j i» v Ljubljani, Dunajska cesta.
To zdravilo napravljeno Iz najboljših zelišč, katerih mnoga rastejo v okolici znane romarske cerkve Matere Božje na Brezji na Gorenjskem, ima čudovito moč v sebi
Omenjano zdravilo služi v pomoč, ako kdo nima dobrega želodca, ako ima slabo sapo, ako ga napenja, ako se mu peha in pa vije, proti želodečnemu nrehlajenju, zlatenici, ako se komu noče vzdigati. ako ooli koga glava (če to ne izvira iz želodca), proti zgagi, ako se dela komu kamen in nabira sluz, proti želodečnemu krču in zaprtju, ako je želodec pokvarjen z jedjo in pijačo, proti glistam, proti boleznim na vranici, jetrih in proti zlati Žili, ln v različnih mrzlicah. Csna I Steklenice 20 kr.
Franoova esenca, ki jo izdeluje O. lMooolI, lekar «pri ange|ju» v Ljubljani, na Dunajski cesti, je narejena Iz rož, je pomagala že tisočerim ljudem, kakor je razvidno iz zahvalnih pisem, ki iih izdelovale« dobiva. Ta esenca ozdravi bolezni v želodcu in trebuhu, krč, božjast, trebušno in premenjavno mrzlico, zabasa-nje, hemorojide, zlatenico itd , ki so vse nevarne, če se v pravem času ne ozdravijo. 1 steklenica 10 kr.
Antirrheumon, pripravil Cr. Pioooli, lekar «prl angelju® v Ljubljani, na Dunajski cesti. Najboljše zdravilo proti prehlajenji, kostobolji, hromoti delavnih čut-nic, bolečinam v križi in v prsih, prehladnim bolečinam v glavi in v zobeh. Cena 1 steklenice 40 kr.
Najboljše In najvplivnejše pravo norveško pohumeljsvo Jetrno olje proti mramorici, rhahitisi. plučnicl. kašlju Itd., v steklenicah d G0 kr., 10 steklonic 5 gldz železnim jodirjem združeno (posebno vplivno pri malokrvnih in kjer treba čistenje krvi) v steklenicah A 1 gld., 10 steklenic 8 gl. Vsa naročile gredi v lekarno Pioooli »pri Angelu«, Ljubljana, dunajska cesta, velika zaloga najboljših alopatlčnlh in homeopatičnih zdravil, z«lra-vilstvenih Dosebnosti, rudninških vod, dišav. (24—17)
Lastnik, društvo^.EDINOST«. — Izdatelj in odgovorni urednik: JOSIP MILANIC.
Nova tiskarna pod vodstvom F. HUALA v Trstu.