SI Trboveljski slaviek" v Bolgariji Nadaljevanje.) V nedeljo so morali Slavčki že zgodaj na noge. Ob 8. uri so se že zbrali v III. meščanski šoli. Ob 9. uri so peli pri sv. maši v rimo- katoliški cerkvi, ki je bila nabito polna. Intc- resantno je, da sta v samostanu očetov fran- čiškanov, ki je priključen cerkvi, tudi dva naša cžja rojaka. Po maši so morali Slavčki kar pohiteti v gledališče, kjer je bila napo- vedana matineja za šolsko deco. Gledališče je veliko, večje od Ijubljanske opere. Ze sko- raj eno uro pred koncertom je bilo nabito polno. Koncerta se niso udeležili samo otroci, temveč tudi oni odrasli, ki niso mogli prejš- nji večer h koncertu. Bil je živahen živžav — ter so mali Bolgarčki kar pričeli ploskati, ko niso Slavčki začeli s koncertom. Ta koncert je organiziralo učiteljstvo, ki je prevzelo tudi vsc delo za razprodajo kart, rediteljstvo itd. Koncert se je pričel. Že sama pojava pevske- ga zbora in dirigenta tov. Avgusta Šuligoja ie vzbudila ogromen val ploskanja. Reditelji so morali energično intervenirati, da so ustvarili primerno tišino. G. Vitanova, učiteljica in tajnica pevskega zbora sofijskih učiteljic. ie raztolmačila poslušalcem vsako pesem. Ta- kega navdušenega odobravanja Slavček prav gotovo šc ni doživel. Vsako pesem bi morali ponavljati, mamice, tete, strici in botre so pa morali tlačiti svoje varovance na sedeže in nazaj v lože. Od navdušenja so kar vstajali in Ie7li iz lož. Za kulisami so se spravljale v red številne vrste gratulantov. Od štiriletnih deklic do osmošolk. Po vsaki pesmi je nasto- pila nova dvojica ali pa trojica ter čestitala s cvctiem v roki. dirigentu, zboru, pianistki tov. Minki Zacherlovi ter solistkama Reziki in Pepci Vidergar. Informirali smo se kdo ie pripravil vse te številne deputacije. Dobili smo cdgovor, da so to storili po večini kar otroci sami: kupili so rože, napisali par stav- kov s čestitkami in dobrodošlico ter pohiteli osebno čestitat malim »slavejčetom«, kakcr so jih nazivali. Bilo ie res tako prisrčno, lepo in ganiiivo, da ni čuda, če so ti prizori marsikoc!a ganili do solz. Še in še so morali dodati Slav- čki. Radi pozne ure so morali končati. Vsi navzoči so vstali, ko so Siavčki zapeli »Hej Slovani«, ter skupno zapeli. V pozdrav so neumorno mahali z rokami, robci, torbicami in marsikdo tudi z noSami ker mu ie v pre- velikem navdušenju izpodletelo. Take ova- cije so se ponavljale tudi na ulici pred vho- dom. Številne trume so pa spremliale Slavčke do III. meščanske šole, kjer so jih čakali flo- stitelji. Morali so pohiteti, ker je bil popoldne napovedan izlet v Vranie. letno rezidenco bolgarskecia carja Borisa III. Točno ob 16. uri sta kreniia dva ogromna avtobusa z nad sto potniki izpred III. meščanske šole, stalnef!a zbirališčf. Po lepih sofiiskih ulicah sta vozila počasi da so lahko učiteljice, ki so nas ves čas tako verno spremljale, razlagale otrokom posamezne znamenitosti. Po krasni. široki in tlakovani cesti smo se pripeljali v 13 km od- daljcni cnrski dvorec. Ob prihodu nsi^. ie po- zdravil upravnik in tamkaisnje uradništvo. Pošestvo leži ob avtocesti Sofija—Plovdiv, bli- zu reke Iskar. Na posestvu je krasno urejeno vrtnarstvo, vzorna živinoreja, sadjarstvo in posebno ie znamenit lov. ker se tam gojijo razne redke vrste diviačine. Vse to so si Slavčki podrobno ogledali. Posebno pozornost je vzbudil dvorec. ki ie firajen v bolgarskem narodnem slogu. Bistveni znaki tega sloga so nosilci strehe, ki so precei podaljšani iz stav- be in se končujejo v obliki neizrazite žival- ske glave. V tcm dvorcu se vršiio naivažnejše konference, kadar posetijo Bolgarijo tuji su- vereni ali diplomati, Niso se pa mogii naču- diti Slavčki ogromni rastlini, imenovani »vik- toria resina«. ki iraa skoraj 2 m fv prcmeru) velike liste. Ti listi plavajo na vodi in sn po- dobni čolnom. Vrtnar nas je opozoril, da je ta rastlina posebno usajala tudi našemu bla- gopokoinemu kralju Aleksandru I.. ki se je pred leti mudil v Sofiji. ko je poladal prve trdne temelje zbližanju. Iz grmovja ob poteh so švigali zajci, jerebice in fazani, kakor do- ma v Trbovljah vrabci — tako so rekli Slav- čki. Prišli smo do obsežnega in lepega alpi- numa, kjer raste na tisoče rož iz vseh prede- lov Bo'garije. Mcd kamenjem se pa vije bister potoček, ki pada od časa do časa v slapih prc- ko skalnatih teras. Prekrasno!! Komaj smu spravili številno čredo, ki je bila 2 malimi Bolgarčki še pomnožena, proti izhodu. Od vseh strani so prihajale še grupe pod vodstvom uslužbencev in učiteljstva, ki so se zanimale še za razne posebnosti. Nastopil je že mrak. ko smo se pripeljali zopet v Sofijo. Slavčki so odšli spat. Spremstvo, ki so ga tvorili poleg dir. Šuligoja še pianistka Zacherlova, tcv. Supančič, Černelč in tovarišici Mira Klenovškova in Ela Sikovškova, je bilo povabljcno na banket, ki ga je priredil Prosvetni sojuz v Union hotelu. Banketu je načeloval podpredsednik Prosv. sojuza tov. Blizakov. Udeležili so se ga še tajnik Luka Epitropov, načelnik min. prosvete g. Denkov, ki dobro pozna naše kraje, ker je študiral v Zagrebu, pomočnik župana (kmeta) g. Lekarski, predsednica pev. zbora sofijskih učiteljic g. Georgijeva, g. inspektor Markov ter več direktorjev meščanskih, srednjih in osnovnih šol. Gostom je napil ter se zahvalil za poset v imenu vsega bolgarskega učiteljstva g. Bliznakov. Za gostoljubje in krasne sprejeme se je zahvalil tov. Supančič, ki je navezal spomine na gostovanje UPZ »Emil Adamič« v Bolgariji in na turnejo pevskega zbora sofijskih učiteljic po Jugoslaviji. Vsi navzoči so z odobravanjem sprejeli vest, da organizira sekcija JUU v Ljubljani počitniško ekskurziio po Bolgariji. Po oficielnem delu so bolgarske tovarišice in tovariši razkazali gostom še nekatere sofijske posebnosti ob pozni uri. V ponedeljek dopoldne so se Slavčki selili od družin v skupno prenočišče v šolo »J. Kovačev«. V ogromni dvorani je bilo pripravIjeno za deklice, v manjši za dečke. Po selitvi so Slavčki odšli v V. meščansko šolo. Tu jim je bil prirejen veličasten sprejem. 2e več sto metrov pred šolo, je stal gost špalir šoiske mladine, ki je Slavčke obsipala s cvetjem. Na vratih šole jih je pozdravil ravnatelj in vsi občinski odborniki tega okraja, kjer so po večini starši zelo revni. V dvorani jih je čakalo novo presenečenje. Nastopil je tamkajšnji pevski zbor, ki je zapel res odlično celo vrsto bolgarskih narodnih pesmi. Nastopila je tudi »bolgarska Rezika«, ki je zapela nekaj prisrčnih solo pesmic. Vso to prireditev so potom lastnega šolskega radia prenašali v posamezne Tazrede, kjer so program poslušali še oni, ki radi majhne dvorane niso mogli direktno prisostvovati. Najbolj interesantna od vsega je bila učna ura petja, ki jo je imel s svojimi učenci znani bolgarski muzikami pedagog Gančo Bočev, o katerem je pisal žc pokojni E. Adamič. Pred učence je postavil tablo, na kateri je bila v dveh oktavah napisana klaviatura. IntoniTal je a, pokazaval z belo palico in otroci so zadevali najtežje intervale ter na koncu ugotovili, v kateri durovi ali molovi skali so peli. Intonacija je bila odlična — brezhibna. Nato je g. Bočev vzel v drugo roko še rdečo palico in določil dve skupini; ena naj poje intervale, ki jih bo kazal z belo palico, druga pa intervale, ki jih bo kazal z rdečo palico. Otroci so krasno peli dvoglasno — vsemogoče intervale. — Vsi smo bili iznenadeni nad toliko spretnostjo. Tudi na kazanja tov. ZacheTlove so odlično peli. Za tak uspeh je potrebna muzikalna nadarjenost in mnogo — mnogo vaje, ki se mi zdi, da je za meščansko šolo malo preveč obširna. Objektivno pa moram ugotoviti, da je ravno ta akrobatska virtuoznost najbrže kriva, da pesem, ki vre iz teh mladih grl ni več tako prisrčna — Ijubka in domača. V tem je tudi razlika med bolgarskimi in slovenskimi Slavčki. Vendar se pa nehote porodi rnisel, da je tudi tak način pouka zelo potrefoen in da bi bil v manjši meri zelo koristen vsein pevcem in pcvčkom. Metoda je odlična in zasluži našo pozornost. Ker se je tov. Šuligoj zanjo zanimal, ga je g. Bočev povabil naj pride za mesec dni k njemu hospitirat. G. Šuligoj je povabilo sprejel, in upajmo, da mu bo omogočeno v kratkem — kot strokovnjaku kaj več povedati o tem neumornem muzikalnem pedagogu in njegovi metodi. Po tem prisrčnem sestanku, na katerem se je zahvalila v imenn Slavčkov Rezika Koritnikova, so Slavčki kosili v šolski obednici. Kakor ves čas bivanja v Bolgariji, so jim tudi tu po kosilu servirali grozdje — imcnovano »afuzali«, ki je odlično (namizno grozdje, ter ga Bolgari ogromne množine izvažajo v inozemstvo. ¦Pri kosilu iso bile ponovno izrečene prisrčne dobrodošlice in so Slavčki povabili male Bolgarčke, da tudi oni pridejo v Jugoslavijo, da jim bodo mogli vsaj v malem povrniti vse ono lepo in bogato, kar so oni prejeli pri njih. Dva avtobusa sa odpeljala Slavčke na postajo za odhod v Pernik, kamor so jih spremljaie skoraj polnoštevilno članice pevskega zbora sofijskih učiteljic z dirigentom Krumom Bojadijevom in potnim maršalom pukovnikom g. Georgijevom, soprogom predsednice pevskega zbora sofijskih učiteljic, ki je ves čas neumorno pomagal pri sprejemu in btvanju Slavčkov. (Dalje prihodnjič.)