228. številki. i Liubliani, v torek, S. oktobra 1915. XLV1II. leto. .Slovenski Narod" velja v Lfvblfaml iz dom dostavljen: celo leto naprej pol leta „ četrt leta „ na mesec K 24 — • 12*— . 6'-- 2-— v upravništvu prejemrn: celo leto naprej . , • . K 22 — pol leta „ . . . • . 11*— četrt leta „ ..... 5*50 na mesec „ ..... 190 »optsf naj se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo: Knatlova ulici št. 5 (v pritličju levo,) telefon ši. 24. Ixba|a vsak dan xwmter Izvzemšl nedelje In pravnike. Inserati veljajo: peterostopna petit vrsta za enkrat po 16 vin., za dvakrat po 14 vin., za trikrat ali večkrat po 12 vin. Parte in zahvala vrsta 20 vin. Poslano vrsta 30 vin- Pri večjih insercijah po dogovoru. Upravništvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, inserati i. t &, to je administrativne stvari. ——— Posamezna številka velfa 10 viharjev. —— Na pismena naročila brez istodobne vposlatve naročnine se ne ozira. „Ifarodna tiskarna" telefon ž?. 85. .Slovenski Narod*1 velja po posti: za Avstro-Ogrsko: « za Nemčijo: celo leto skupaj naprej pol leta „ četrt leta „ „ na mesec m „ K 25-— . 13 — . 6-50 , 230 celo leto naprej \ - . • K J3 — za Ameriko in vse druge -deželen » celo leto naprej . . . . K 35.— VpraSanjem glede Inseratov se naj priloži za odgovor dopisnica aH znamka* Upravniitro (spodaj, dvorišče levo), Bnaflova ulica št S, telefon 4t.33< Rusija je izročila 3. oktobra bolgarski vladi ultimatum, ki zahteva, da se Bolgarija tekom 24 ur odreče vsem zvezam s centralnima državama ter se pokorno vrne kot poslušna dekla v hišo edino zveličavne četverozveze. Ruski ultimatum je sestavljen v iako ostrem tonu, vendar pa ruski diplomati niso pozabili vplesti tudi razne sentimentalne sentence, pač v nadi, da bodo vplivale na oni del bolgarskega naroda, ki je še do danes rusofilski. Sploh je prevzela Rusija pri postopanju četverozveze proti Bolgariji vlogo protagonista radi »moraliČnega učinka« ... Istočasno z ruskim ultimatom je preklicala četverozveza vse svoje Bolgariji do-sedaj stavljene ponudbe. Diplomatič-ni položaj je torej jasen. Ententa ne da Bolgariji nič, pač pa zahteva njeno popolno ponižanje. Jasno je, da se Bolgarija ultimatu ni vdala in da so v tem hipu diplo-matične zveze z Rusijo že pretrgane in da bodo v najkrajšem tudi preru-šeni stiki z vsemi ostalimi državami četverozveze. Nova vojna na Balkanu se pričenja, j Četverozveza se bo te vojne udeležila s posebnimi ekspediciiami in iz Soluna prihaja poročilo, da so se ententne čete že začele izkcavati. Angleški general liamilton se nahaja v Solunu z mnogimi višjimi francoskimi in angleškimi častniki in buka-reška poročila pravijo, da bodo Italijani udarili čez Albanijo. Največjega pomena je sedaj vprašanje, kako stališče zavzame Grška, iz Aten se poroča, da je grška vlada vložila protest proti izkr-caniu zavezniških čet ^r Solunu, To Je formalno pravilno in odgovarja diplomatičnemu običaju — saj je Grška do ure še nevtralna. V ostalem pa ni dvomiti, v kateri smeri iadra Venizelosova politika in »Frankfurter Zeitung;« poudarja tudi, da grški generalni štab ni ničesar storil, da bi izkrcanje Četverozveznih čet faktično preprečil. Iz Pomunije r.i nobenih važnih vesti. Nedvomno se trudi ententna diplomacija, pridoHti tudi to državo za udeležbo proti Bolgarih* — Posedaj pač brezu.^nešno. V najbli^j?*1 dneh se bo Dokazala siruvacija na Balkanu v popolnoma jasni luči. TIra je odbila tudi balkanskim narodom. RUSKI 24URNI ULTIMATUM BOLGARIJI. Petrograd, 3. oktobra. Petro-grajska brzojavna agentura. Ruski poslanik v Sofiji je dobil naročilo, da izroči nemudoma ministrskmu predsedniku Radoslavovu sledečo noto: Dogodki, ki se zdaj odigravajo v Bolgariji, pomenijo končni sklep vlade kralja Ferdinanda, položiti usodo dežele v roko Nemčije. Navzočnost nemških in avstrijskih oficirjev v vojjnem ministrstvu in pri generalnih štabih armade, zbiranje čet na ozemlju, ki meje ob Srbijo, dalekosežna financijalna podpora, ki jo je ministrstvo v Sofiji sprejelo od naših sovražnikov, ne pušča nobenih dvomov več o ciljih sedanjih vojaških priprav bolgarske vlade. Četvero-zvezne sile, ki žele vresničenje prizadevanj bolgarskega naroda, so Ra-doslavova opetovano opozorile, da bodo vsako sovražno dejanje proti Srbiji smatrale kot naperjeno proti njim. Od predsednika bolgarskega kabineta kot odgovor na ta svarila podana izdatna zagotovila so ovrže-na pp dejstvih, Z&tgpmk Rusije,, ki j je zvezana z Bolgarijo po neminljivih spominih na osvobojenje Bolgarske od turškega jarma, ne more s svojo navzočnostjo odobravati bratomornega napada na slovanski narod in na zaveznika. Zato Je dobil ruski poslanik naročilo, da z vsem Gsobjiem poslaništva in konzulata zapusti Bolijo, če ne pretrga bolgarska vlada tekem 24 ur očitno svoje zveze s sovražniki slovanske stvari in Rusije in če takoj ne odstrani oHcirJe pripadajoče armadama držav, ki sta s četverozvezo v vojni. Četverozveza je vse ponudbe Bolgariji preklicala. Pariz, 3. oktobra. »Temps« javlja: Četverozveza je grški vlsdi naznanila, da je preklicala svoje ponudbe, storjene Bolgarski za njeno udeležbo v vojni. Izkrcanje francoskih in angleških čet v Solunu se nemudoma zgodi. Bolgarija pred vojno. Stockholm. 4. oktobra. »Bi^že-vija Vjedcmosti« javljajo iz Sofije: Radoslavov je zastopnikom vladnih strank rekel: Stojimo pred vojno in moramo braniti svoje narodne interese. Izrgati moramo svojim nasprotnikom z oboroženo roko vse, kar so nam pred dvema letoma vzeli in si dobiti popolno zadoščenje za takratno raz-žaljenje. Bolgarska me!a zaprta. Stokholm, 4. septembra. Iz Sofije poročajo: Bolgarske meje so zaprte za vse inozemce, izvzemši pripadnike centralnih držav. Telefonska zveza z Romunijo je ustavljena. Srbski in bolgarski zapovednik. Poročila iz Sofije javljajo, da je za vrhovnega zapovednika bolgarske armade imenovan vojni minister 2 e k o v, ki je najmlajši bolgarski general, za vrhovnega poveljnika srbske armade, ki se bori proti Bolgariji in bo štela pet divizij, pa general Stepanović. Izpraznenje Niša. Zasebne brzojavke nemških listov iz Sofije trde, da zapuste skupščina, vlada, železniška uprava, vsi uradi in banke Niš in se presele v Prištino. Rusija se je odločila za vojno proti Bolgariji. Preko Rotterdama poročajo: O postopanju Rusije proti Bolgariji je sklepal zadnji ruski ministrski svet, ki se je vršil nedavno v carjevem glavnem stanu. Da se poda Bolgariji ultimatum, o tem so bili vsi ministri edini; diference pa so nastale pri vprašanju, ali se naj Rusija zadovolji le pretrganjem diplomatičnih stikov ter prepusti vse nadaljnjo korake svojim zaveznicam, ali pa naj samo aktivno sodeluje. Večina ministrov se je odločila za aktivno sodelovanje. Vendar se zdi, da bodo nadaljnji ruski koraki odvisni od stališča, ki ga zavzame Romunija. Ako se posreči, pridobiti romunsko vlado, da se pridruži vojni proti Bolgariji, potem se bo Rusija omejila na pomorsko akcijo ob bolgarskem obrežju. V Rusiji se sicer zavedajo, da bi bilo izkrcanje čet na bolgarski obali združeno z velikimi težko-čami. Ruski ultimatum In Italija. Lugano, 4. oktobra. Ruski ulti^ matum Bolgariji je napravil v Rimu velik vtisk. Glasom >Oiomale d* Itar lia«, je minister Sonnino že dopoldne naznanil ministrskemu svetu ta dogodek in omenil, da stori Rusija ta korak dogovorno s četverozvezo. Rusiji se je z ozirom na njeno posebno narodnostno razmerje z Bolgarijo pustilo prvenstvo. Lugano, 4. oktobra. »Corriere della sera« piše: Narodi četverozveze so z ozirom olajšanja pozdravili ruski ultimatum. Smatrati je za srečo, da je diplomacija pravočasno spoznala brezuspešnost daljnjih dobrohotnih korakov in prisilila Bolgarijo, da takoj barvo pokaže. Tudi je treba, da slede izrečenim grožnjam takoj dejanja. Splošno se sliši, da bo v Solunu izkrcanih 150.000 mož. To pa ne zadostuje, kajti na Balkanu se bodo izigrale za svetovno vojno odločilne kocke. Četverozveza mora napeti tudi zadnje sile, da se bo namen centralnih držav podrl z nepopravljivim porazom. ČETVEROZVEZA V SOLUNU. Soiun, 1. oktobra. (Kor. urad.) Francoska križarka »Lačouche-Tre-ville« in neka angleška torpedovka sta včeraj tukaj izkrcali angleškega generala Hamietona in njegov štab ter kakih 20 francoskih in angleških oficirjev ter nekaj vojakov. Ti so se nastanili v hotelih in zasebnih hišah. Carigrad, 4. oktobra. Poštni par-nik St. Pierre je pri Solunu izkrcal veliko množino municije in mnogo letal za Srbijo To se odpelje čez Grško v Skoplje Od sobote zvečer rekvirira grško vojaštvo šole, da jih porabi za vojašnice. Solun operacijska baza. Frankobrod, 3. oktobra. »Frankfurter Zeitung« javlja iz Carigrada: Vsak dan postaja očitneje, da je četverozveza izbrala Solun za novo operacijsko bazo. General Hamilton je s svojim štabom že od včeraj v Solunu. Ravnotako del francoskega dardanelskega štaba. Zdi se, da je četverozveza naveličana osemmesečnega boja na Galipoliju. V Atenah gledajo z ^istočim nezaupanjem in nezadovoljstvom postopanje entente v Solunu, četverozveza postopa v Solunu, brez ozira na grške interese, povsem suverensko. Četverozveza se pripravlja. Kolonija. 4. oktobra. »Kolnische Volkszeitung« javlja: »Tribuna« poroča, da nadzorujejo ruske ladje v Črnem morju bolgarske pristane. Pripravlja se izkrcanje v Varni. Tudi v Odesi in v Sevastopolu se delajo večje vojaške priprave. Lugano, 4. oktobra. »Secolo« javlja, da začneta Francija in Anglija svojo akcijo v Solunu, dočim bo Rusija operirala na obrežju Črnega morja. Italija bo ob strani svojih zaveznikov zavzela v novi balkanski vojni pristoječe ji mesto. Lugano, 4. oktobra. Čuje se. da se udeleži Italija balkanske akcije s 50.000 možmi, a jih najbrž ne bo izkrcala v Solunu, nego na drugi točki balkanskega obrežja. Italijani v Albaniji? Bukarešta, 4. oktobra. »Adve-rul« prijavlja brzojavko iz Niša, da je v Srbiji razširjena vest, da so Italijani na 15 velikih parnikih prepeljali vojaštvo v Albanijo. Srbi se zanašajo na pomoč Italije. Ka] pričakujejo Francozi. Francosko časopisje živahno razpravlja o izkrcanju zavezniških čet v Solunu ter se dela, kakor da bi to podjetje imelo največji vpliv na potek nadaljnjih dogodkov. »Le Journal« pravi, da gre pot iz Soluna ne le v Bolgarijo, temveč tudi naravnost na Ogrsko (!). »Petit Pari-sien« pričakuje z gotovostjo, da bo sedaj intervenirala, tudi Romunija. Makedonija da je proti Bolgarom že do dobra zavarovana, z atenskim kabinetom je doseženo popolno soglasje. Značilno je, da pričakujejo mnogi francoski listi atentate proti bolgarskim državnikom,da, celo proti kralju. Grška protestira. Atene, 4. oktobra (Kor urad.) Ministrski predsednik Venizelos je pri francoskem in angleškem poslaniku protestiral proti kršenju grške nevtralnosti, ki bi se zgodilo, če bi se francoske ali angleške čete izkrcale na Grškem. Venizelos podpira Srbijo. »Frankfurter Zeitung« poroča: Venizelos hoče Srbijo na vsak način podpirati. Poslati ji hoče 100.000 mož na pomoč. Grški generalni štab ne stori ničesa, da bi preprešil izkrcanje ententnih čet v Solunu Venizelos hoče tudi Romunijo pregovoriti k skupnemu postopanju proti Bolgariji. Stavil je romunski vladi konkretne predloge, o katerih se je romunski ministrski svet že dvakrat posvetoval. Ministrski predsednik Bratianu se drži rezervirano. ČRTE BOLGARSKE RAZVRSTITVE. Glavna železniška črta Bolgarije gre skozi sredo dežele v smeri s sever o - zapada proti jugo - vzhodu in združuje Sofijo s Carigradom. Poleg te glavne črte ima Bolgarija še večje število dobrih železniških zvez, kakor jih drugje na Balkanu ni dobiti. Iz Sofije gre dobra zveza v Pleven in od tam v Rus (Ruiičuk), odkoder vozi več črt na razne strani. Ena proga vodi v Varno in tvori s stransko progo v Tirnovo - Šumla prometni trikot v severo - vzhodnjem delu dežele, ki more zbrati vse tam se nahajajoče moštvo. Vsled zveze Tirnovo - Sofija je mogoče odposla-ti čete na srbsko mejo jako hitro. — Druga prometna pot gre iz Burgasa na glavno železnico Sofija - Plovdiv. Tudi na tej črti je cela vrsta zvez, ki omogočajo hitro zbiranje čet v celi pokrajini. Glavno stečišče železnic severno od glavne črte, je v Tir-novem, odkoder tečejo po deželi štiri važne železnice, kajti tudi črta Ruščuk - Tirnovo se nadaljuje proti jugu, priklopno na glavni črti. Iz Sofije gre ena črta v Vidin, druga proti jugo - zapadu na srbsko mejo. S tem sta ustvarjeni dve glavni zvezi za pohod proti bolgarski zapadni meji. Južno od glavne železniške črte pa ni tako ugodnih zvez. To je po večini nanovo dobljena zemlja, ki ni imela skoro nobene železnice. Na najjužnejšem delu Bolgarije teče železnica ob morski obali. Vsekakor pa je prometni položaj tak, da bo mogla Bolgarija lepo razvrstiti svoj pohod na katero stran si Že bodi. jna z Italijo. LJUTI BOJI V TIROLSKIH GORAH, KJER ITALIJANI NISO DOSEGLI NOBENIH USPEHOV. Dunaj, 4. oktobra. (Kor. urad.) Uradno razglašajo 4. oktobra: Italijansko bojišče. Na tirolski fronti razvijajo Italijani živahnejše delovanje, ki je povzročilo na visokih planotah Folgaria in Lavarone večje še trajajoče boje. V Tona'skem ozemlju smo krvavo odbili včeraj zvečer po ljutem topovskem ognju pričeti sovražni napad na vrh Albiolo. Na visoki planoti Folgaria so se nahajale naše pozicije na Plautu (severno od Monte Maronia) od ranega jutra pod brzostrelnim ognjem težkih in srednjih topov. Dopoldne so navalili pripravljeni oddelki sovražne pehote k brezuspešnemu napadu. Zvečer je ponovil sovražnik svoj napad z močnimi, večinoma iz bersaljerskih in alpinskih čet sestavljenimi siiami ter se je zelo približal našim ovirani. Ponoči se nam je posrečilo zavzeti neko provizorično utrjeno oporišče. Naše čete pa so ga po trdovratnem, do samega jutra trajajočem boju vrgle zopet ven. Tako so ostale vse pozicije v naših rokah. Na Lavaronsk) visoki planoti je prisilili prodirajočo sovražno pehoto že naš artiljerijski ogenj, da se le morala z velikimi izgubami umakniti. Tudi v prostoru Buchenstein smo na enak način preprečili prodiranje slabejših sovražnih oddelkov. Na ostalih frontah nobenega posebnega dogodka. Namestnik načelnika generalnega štaba pl. H 6 f e r, fml. * NOVA BREZUSPEŠNA ITALIJANSKA PRIZADEVANJA. Iz svetega egoizma so vendar storili Italijani to, v kar so se zavezali po sestanku Cadorne z Joffre-jem. Dozdevalo se je že, da tudi te obljube ne izvrše. Po hudih sunkih pri Tolminu in Doberdobu hočejo sedaj zboljšati svoj taktično najneugodnejši položaj na visokih pjano- jih pozicijah kljub večurnemu šotah Folgarie in Lavarone. Ob hrabrosti naših čet, ki so vztrajale v svo-vražnemu brzemu streljanju, se je razbil popolnoma tudi ta, z močnimi silami izvršeni napad. V tem boju je bila našim vojakom dana prilika, da so pokazali ponovno svojo duševno in telesno premoč nad elito italijanske armade, nad alpinci in bersaljeri. Živahni promet na bene-čanskih železnicah priča o novem grupiranju italijanske armade v svr-ho, da se bodo napadi nadaljevali. Naša jugo - zapadna fronta bo vzdržala brez dvoma tudi te napade. Delavnost italijanskih letalcev. Iz poročila iz vojnoporočeval-skega stana: Italijani razvijajo na celi fronti izredno živahno letalsko delavnost. Letalci so pripovedovali, da so zlasti sovražna bojna letala vrste »Capro-ni« s tremi motorji in trojnim stranskim krmilom ter sposobnostjo, da nosijo 200 kg posebnega bremena, izredno dobri aparati. Laški letalci prihajajo vedno v veliki višini, tako da jih naši obrambni topovi težko dosežejo. Tudi Italijani imajo precej obrambnih topov, ki pa ob silnem razsipanju municije le nezanesljivo učinkujejo. Mi nismo imeli doslej še nobene letalske izgube, dočim smo Italijanom sestrelili že tri letala. ITALIJANSKO URADNO POROČILO. Dunaj, 3. oktobra. Iz vojnoporo-čevalskega stana. Italijansko uradno poročilo. Rim, 30. septembra. Okoli sedla Stilfser se nadaljuje v snegu in ledu pri Cevedale ofenziva naših čet, da očistijo kraj od malih sovražnikovih oddelkov in napravijo konec nadlegovanju od strani sovražne artiljerije. V zgornji dolini Cordevole je sovražna artiljerija že nekaj dni bolj živahna. Včeraj je pri Siefu naša artiljerija vzela pod ogenj sovražno kolono, ki se je razkropila in pustila velik del svojih vozov. Na Koroškem in v bovški kotlini je večkrat prišlo do manjših bojev, v Stran 2. .SLOVENSKI NAROD", dne 5. oktobra 1915. 228. štev. katerih smo vjeli nekaj sovražnih patrulj. Število vjetnikov, katere smo vjeli v noči na 29. septembra v tolminskem odseku, se je zvišalo na 88, med njimi tudi 2 častnika. Sovražno vodno letalo je vrglo dve bonbi na Porto Buso (južno od Gradeža) pa brez žrtev in škode. Neko naše letalo je z vidno učinkovitostjo obstreljevalo nekaj kraških vasi, kjer so bili, kakor se je poro* čalo, višji avstrijski častniki. Rim, 1. oktobra. V gorah na bojišču je pogosta in gosta megla ovirala delovanje artiljerije, a dovolila naši pehoti drzne izpade manjših oddelkov, ki so se približali sovražnim postojankam, uničavali sovražna pomožna sredstva obrambe, v žičnih ograjah delali velike vrzeli in vznemirjali branilce. V odseku Tolmin so napadle naše čete ponoči na 30. september na celi črti od Mrzlega do yodil vrha (Krn) in pri vrhovih Sv. Marija in Sv. Lucija; osvojile so kljub izrednim po mrzlem letnem času še pomnoženim težavam zelo močne sovražne utrdbe in so vjele nekaj dvanaj stori c sovražnikov. Vsled lju-tega protinapada številnih sovražnih sil se niso mogli držati trdo pribor-jeni uspehi na levem krilu in na strminah Mrzlega in Vodil vrha. Na desnem krilu, na gričih pri Sv. Mariji in Sv. Luciji smo pa osvojeno ozemlje utrdili, da je ohranimo. Izpremembe v italijanskem oficirskem zboru. Rim, 4. oktobra. Uradno se razglaša: Trije generallajtnanti kakor tudi šest generalmajorjev je stavljenih na dispozicijo. Trije generallajtnanti so imenovani za poveljnike zborov mobilne armade, 14 generalmajorjev je povišanih za general-lajtnante in devet polkovnikov za generalmajorje. Tudi na višjih mestih v mornarici ;^ ' važne izpremembe. Lugano, 4. oktobra. »Corriere della sera« govori v posebnem članku o nalogah novega mornariškega ministra Corsija ter pravi, da vojna mornarica pod vodstvom vojvode lAbružkega bo pokazala sposobnost in vrlost poveljnikov in moštva, ali y arzenalih, v ladjedelnicah, v obrežni obrambi, v aviatiki, v osrednji upravi, v tovarnah za orožje in municijo in v drugih službenih panogah treba mnogo obnoviti in mnogo Izboijšati. Novi minister je že odstranil brezobzirno z visokih mest vse nepotrebne ljudi, odgovorne za mnoge dosedanje napake. Čuje se, ■da tudi šef generalnega štaba, Thaon de Revel v kratkem zapusti svoje mesto. DROBNE VESTI IZ ITALIJE. »Secolo« poroča, da štrajka se-idaj že okoli 42.000 tkalcev. Vodstvo štrajka je prevzel socijalistični poslanec Treves. Mir se ni kalil. Vlada je naročila prefektom, naj poskrbe, da se pride do sporazuma med delavk in podjetniki. »Popolo d* Italia« se pritožuje, itia je vlada premalo energična napram pristašem Giolittija. Pri govoru Barzilaia v Neaplju je brio navzočih od 508 poslancev samo 110. Da jih je toliko manjkalo, kaže, kako so ti nasprotni vladi in vojni. Okoli r400 Giolittijevih komedijantov čaka £a kulisami, da na ukaz stopijo na oder. Dežela se bo uprla bojazljiv-cem, »Idea nazioiale« priobčuje seznam poslancev in senatorjev, katere bi bflo treba ustreliti. Proti markiju Cavelliju je zrasla Živahna gonja radi njegove izjave, vojni nasprotne. Moral je odstopiti kot predsednik italijanskega geografskega društva, sedaj ga hočejo prisiliti, da odstopi tudi kot podpredsednik zbornice in predsednik mednarodnega poljedelskega zavoda. Chauvet, glavni urednik lista »Popolo Romano« je tožil list »Idea Nazionale« radi obrekovanja, ker mu je ocital,da pospešuje avstr. interese. List »I. N.« pa je ovadil Chaveta pri državnem pravdništvu radi špijona-že. Dne 2. oktobra se je imela vršiti razprava proti listu »Idea Naziona-Ue«, ali je bila odložena, dokler ne odloči državno pravdništvo glede tožbe radi špijonaže. »Kolnische Zeitung« poroča o jštrajku tkalcev v gorenji Italiji, da podjetniki ponujajo desetodstotni po-yišek, ati več ne dajo. Ponuđeni po-[Višek so delavci odklonili. Štrajku se Je pridružila že tudi organizacija kovinskih delavcev. V Milanu znaša ištevilo štrafkujočrh 70.000. Važna posvetovanja v Rimu. Pariz, 4. oktobra. (Kor. urad.) *>Matin« poroča iz Rima, da so se tam vršila važna posvetovanja, katerih se je udeležil ministrski predsednik Salandra z vsemi člani kabineta in državni podtajnik za muni-fcijo. General Pcrro je bil poklican H fronte na ta posvetovanja. Kakor se zagotavlja, se je posvetovanje ti- Sestanek zastopnikov 22 socijalističkih mestnih uprav in 18 frakcij mestnih svetov v Monzi« Lugano, 4. oktobra. (Kor. urad.) V Monzi je bil shod zastopnikov 22 socialističnih mestnih |uprav in 18 frakcij mestnih svetov. Na sestanku se je govorilo o delovanju državnih oblasti in konstatiralo, da se nahajajo vse občine Italije v žalostnih razmerah in da ni upanja, da bi se moglo zadostiti zahtevam za šolo, higijeno in meščanske življenjske razmere. Dalje se je poudarjalo, da bi morala vlada dati državna dela, da se izvrše v kmetijstvu m industriji, da zmanjša tako brezposelnost. Sestanek se je izrekel končno za skorajšnji mir, kakor tudi za zmago štrajkujočih tkalcev, katerim so se pridružili tudi že zgornjelombar-dijski kovinski delavci, ki zahtevajo povisek mezde za 30%. Popravek k Barzilajevemu govoru. »Ncrddeutsche Allgemeine Zeitung« pravi k trditvi Barzilaia v Neaplju, da je rekel nemški poslanik v Carigradu, predno je izročil avstro-ogrski ultimatum Srbiji, da bo ultimatum tak, da bo vojna neizogibna in ker je Barzilai menil, da je šlo za agresivno vojno Avstrije in Nemčije, da je res govoril nemški poslanik von Wangenheim v onem času z italijanskim poslanikom, ali ni izustil onega, kar pravi Barzilai, že radite-ga ne, ker mu ni bilo znano poprej, ne njemu, ne nemški vladi, besedilo avstrijskega ultimatuma. Glede železnice v Adaliji ni res, da je nemška vlada poslala agente, da bi kupili ona zemljišča, čez katera je imela iti železnica. Italijanska vlada se je potrudila takrat, da je dobila privoljeli c Nemčije, ko je prosila za koncesijo za železnico v Adaliji pri turški vladi, ker je vedela, da Adalija spada v interesno sfero nemške družbe za gradbo bagdadske železnice. Nemčija je privolila v zvezni zvestobi in se potegnila pri turški vladi za koncesijo Italiji. Sedaj jej izkazuje Italija hvaležnost za to potom neresničnih trditev ministra Barzilaia. hvalo in neomejeno priznanje ter kličem od srca: Bog in sreča junaška! Dne 23. septembra: V K. se je izvršilo odlikovanje vrlega zdravnika iz deželne bolnice v Zadru dr. Krista Grčića. Sam sem bil priča njegove požrtvovalnosti, njegovih sposobnosti in njegove ljubezni do ranjencev. Koliko ranjencev je rešil," kaj je vse storil, ko so razsajale vsakovrstne epidemične bolezni. Nje- govo Veličanstvo ga je odlikovalo z zlatim križcem s krono na traku hrabrostne kolajne. Polkovni zdravnik dr. Scheint mu je izročil odlikovanje s prav jedrnatimi besedami. Nato smo se zbrali in se razgovarjali o tem, kar smo doživeli tekom 14 mesecev. Bilo je po priliki prav lepo, kolikor je to mogoče na bojnem polju. Z itelinegf! bojišta. Profesor L o v r i ć piše z dne 21. septembra: Na dan 15. t. m. so besneli italijanski topovi proti odseku M. d. s. B. Ponoči je po običaju sledil naval pehote, katera je bila zopet po običaju odbita. Drugi dan so obrnili ogenj ogenj proti M. s. M. in so poskušali zaman, da bi se približali našim okopom. Ne gre jim od rok, pa pika! Na dan 17. t. m. je bilo zanimivejše. Najprvo se jim nista obnesli dve bateriji proti našim meterizam pri Pa—. Naš ogenj jih je spravil hitro v molk, eno baterijo jim je pokvarila eksplozija. Isti dan je naša pehota izrinila sovražnika iz okopov pri G. Naši so izvohali, v katerih hišah na vzhodnem obronku K. se nahajajo višji italijanski štabi. Pustili smo visoko gospodo, da je legla k počitku in se vrgla v sladke sanje. Ko je nastala noč so zagrmele naše smrtne cevi in zbudile italijansko gospodo. Od daleč se je čulo njihovo klicanje na pomoč, iz česar sledi, da so skakali iz postelj in hitro pobrali, kar so mogli. V isti noči se je približalo nekoliko sovražnih oddelkov do našega položaj na M. s. M., kjer so bili prejšni dan junaško odbiti in potol-čeni. Vidi se: ići im se necč. al jest nešto što ih naprijed kreće. Med tem pa vsi ti italijanski oddelki so bili vje-ti: 4 ofocirji in 125 mož od 156. peš-polka. Na dan 18. t. m. je začel grmeti tudi naš s'tric (top 30*5 cm). Ta ječi po zraku kakor vrag, polit z blagoslovljeno vodo. Ta je strah in trepet Italijanov, kakor pripovedujejo vjet-niki in ranjenci, kar rad verujem, tudi če bi rni tega ne pravili. Tolikokrat sem v bližini njega, kadar ima opaliti izdajice. Ako ne odpreš ust, predno izgrmi iz njega, ti privre iz ušes kri, da te Bog obvaruj! »Stric« je tudi to pot, kakor vedno, svoj posel dobro opravil: prizadjal je sovražniku težke izgube in ga prisilil, da je z vso hitrostjo izpraznil okope pri P. Dne 22. septembra: V roki imam krasno pohvalo, s katero je ob-sul general Nahring bataljon našega Tu rudije: »Bataljon je bil šest dni dodeljen moji brigadi v odseku P. Tekom tega kratkega časa je junaški bataljon krvavo odbil 5 sovražnih navalov in na poseben način sta dve Četi sodelovali pri ponovnem osvoje-nju od sovražnika zavzetega polo-žaja.Izvrstni poveljnik tega bataljona major Turudiia se je pokazal zopet močnega voditelja, junaka in osobite-ga vojaka. Z veselim srcem izražam ob tej priliki poveljniku, vsem oficirjem in moštvu tega divnega bataljona Za njegova junaška dela pod mo- Vojna z Rusij MIR NA NAŠI RUSKI FRONTI. Dunaj, 4. oktobra. (Kor. urad.) Uradno razglašajo 4. oktobra: Rusko bojišče. Včerajšnji dan le potekel brez posebnih dogodkov. Položaj je ne-izpremenjen. Namestnik načelnika genera'nega štaba rt. H 5 f e r. fini. * , * RUSI SO NAVALILI MED POSTOVI IN SMORGONOM NA H1NDENBURGA. NJIHOV MAFAD SE JE POPOLNOMA PONESREČIL. Berolin, 4. oktobra. (Kor. urad.) VVolffov urad poroča: Veliki glavni stan, 4. oktobra. Vzhodno bojišče. Armadna skupina generala feld-maršaia von Hindenhurga. Rusi so pričeli včeraj po izdatni artiljerijski pripravi skoro na celi fronti med Postovi in Smorgonorn v gostih trumah napad, ki se je z izredno velikimi izgubami razbil. Po-nočna delna podfetia so bila takisto brezuspešna. Tudi jugo - zapadno cd Lenevadena (ob Dvini) smo odbili sovražni sunek. Pri ostalih armadnih skupinah je položaj nelzpremenjen. Vrhovno armadno vodstvo. POLOŽAJ NA SEVERNEM BOJIŠČU. Iz vojnega poročevalskega stana javljajo, da imajo sovražniki brez dvoma načrt, z ofenzivami na an-gleško-francoski, na ruski in na italijanski fronti začeti. Dalje pravi poročilo: Na severoruskem bojišču je prvemu ruskemu protisunku po večdnevnem premoru sledil drug, močnejši, in spet je videti, da se je obrnil napad na drug del fronte Združenih armad. Prejšnji teden so Rusi napadli armadno skupino princa Leopolda Bavarskega in južno krilo riin-denburgove skupine, včeraj pa so začeli z napadom na severno krilo liindenburgove skupine. Uspeh je bil isti: Rusi so bili odbiti in so imeli velike izgube. Boj traja dalje. Na jugozapadnem ruskem bojišču je po zmagovitih bojih naših čet ob potoku Korminu, ki so se končali s tem, da je bil sovražnik vržen na desni breg tega močno utrjenega oddelka, nastal zopet mir. Proti naši fronti v vzhodni Galiciji ni sovražnik, odkar je bila odbita njegova zadnja ofenziva, nič resnega več poskusil. Ruske mestne uprave in vcjnopomcžni odbor. Curih, 4. oktobra. Več ruskih mestnih uprav, med njimi moskovska, so demonstrativno odklonile udeležbo pri novem odboru za vojno pomoč, ki stoji pod pokroviteljstvom prestolonaslednika. NEMŠKI USPEHI PROTI ANGLEŽEM PRI LOOSU. VSI FRANCOSKI NAVALI ODBITI. Berolin, 4. oktobra. (Kor. urad.) Wo;ffcv urad poroča: Veliki giavni stan, 4. oktobra. Zapadno bojišče. Včeraj zjutraj se je pojavilo pred Zeebriigge pet monitorjev, ki so brez učinka obstreljevali obrežje. Trije belgijski prebivalci so postali žrtve tega streljanja. Naša obrežna artiljerija je zadela en monitor, katerega so morali težko poškodovanega odvleči. Proti angleški fronti, severno od Loosa, odkoder je bil ponoči izvršen brezuspešen izpad na naše pozicije, zapadno od fiaisnss, so napadalna dela še bolj napredovala. Južno od potoka Souchez so se mogli Francozi ustaliti v malem delu jarka ob višini severo - vzhodno od Givenchv. Južno od te višine so bili francoski napadi odbiti. 40 metrov dolgi del jarka, severo-vzhodno od Neuville, smo zopet osvojili. V Champagni so včeraj popoldne Francozi brezuspešno pričeli napadati v okolic?, severo - zapadno od Mossiges in severo - zapadno od Vlile sur Tourbe. Njihova zbirališča smo vzeli pod koncentričen ogenj. Mcčan poncčni napad na našo pozicijo, severo - zapadno od Ville sur Tourbe, se je v topovskem in strojnem ognju razbil s težkimi izgubami. Eden naših zrakoplovov je danes ponoči z vidnim uspehom bombardiral kolodvor Chalons, glavno etapno zbirališče za francoske napadalne čete v Champagni. Vrhovno armadno vodstvo. * TAJNO POVELJE GENERALISIMA JOFFREA O FRANCOSKO-ANGLE-ŠKI OFENZIVI. Iz ruskega glavnega stana poročajo, da se nahaja že dalj časa. v nemških rokah tajno povelje genera-lisima Joffrea na zapovedujoče francoske generale, izdano 14. septembra, torej ko so se pričele priprave na veliko ofenzivo. To tajno povelje opozarja predvsem, da je treba moštvu pojasniti ugodne pogoje, pod katerimi se bo vršil prihodnji napad francoskih sil. Povelje navajo na to posamezne točke, ki morajo biti vsem vojakom jasne. 1. Ofenziva je potrebna, ker moramo pregnati Nemce iz Francije ter izvojevati sijajno zmago* ki bo newfcsaJn$ ffcfen pravila do tega, da se pridružijo nam in ki bo tudi olajšala položaj ruskih vojsk. 2. Vse se je storilo, da se bo napad izvršil z največjo silo in ogromnimi materijalnimi sredstvi. Vrhovni poveljnik ima na razpolago več armad, ki so za ofenzivo posebno določene, število strojnih pušk je podvojeno, topovi izmenjani, težka artiljerija koncentrirana in ojačena, municije je na pretek, avtomibili so znatno pomnoženi. 3. Sedanji trenutek je najugodnejši. Kitchener je prispel z novimi armadami, Nemci so spravili mnogo Čet na rusko fronto, tako, da so njihove rezerve na zapadu le slabe. 4. Ofenziva bo splošna ter bo obstojala iz več velikih istočasnih napadov, ki se bodo izvršili na širokih frontah. Udeležili se jo bodejo tudi Angleži in Belgijci. Čim bodo sovražne pozicije omajane, bodo prvim napadom sledili navali tudi na ostalih delih fronte, da sovražnika popolnoma porazimo. Čete se ne smejo zadovoljiti s tem, da zavzamejo le prve nemške jarke, temveč morajo dan in noč naskakovati, dokler ne predrejo tudi druge in tretje do prostega terena. Napada se bo udeležila tudi cela kavalerija. Isto-časnost napadov bo preprečila, da bi zbrali Nemci svoje infanterijske in artiljerijske rezerve na eni točki, kakor se je to zgodilo pri Arrasu. Vsled tega je uspeh ofenzive zagotovljen. Francoski oficirji so v zmislu tega povelja vojaštvo instruirali. Neki polkovnik je svojim častnikom še posebej naročil, opozoriti vojake, da bi mogla nova ofenziva kar z enim udarcem končati vojno. Zato je treba brezobzirno in z največjo energijo predreti nemške črte ter iti naprej. Poveljnik francoske gardne divizije je pristavil Joffreovemu povelju: Na predvečer največje bitke sveta želim svojim četam mnogo sreče. Naj pomnijo še dvoje: 1. da je od izida bitke odvisna usoda prihodnje angleške generacije, 2. da se pričakuje od gardne divizije velikih činov. Besede in uspehi. Nemški glavni stan pripominja k temu povelju: Namen velike ofenzive je bil torej, pregnati Nemce iz Francije. Uspeh pa je bil ta-le: Na dveh krajih 840 km dolge fronte so bili Nemci in sicer na eni točki 23 km na široko, na drugi pa 12 km široko, potisnjeni iz prve na drugo obrambeno črto, ki pa ni zadnja. Francoske izgube znašajo najmanj 130.000 mož, angleške 60.000, nemške pa niti petino tega števila. Napad ni ni- obrambeno črto in ni prisilil nemškega vrhovnega vodstva k nikakira drugim dispozicijam glede vporabe čet, kakor k onim, ki so bile že dolgo vnaprej določene. Nervoznost v Parizu. Iz Pariza poročajo: V Parizu je zavladala zopet velika nervoznost vsled počasnega napredovanja zavezniške ofenzive. Listi mirijo ter pravijo, da bodo boji sicer še dolgo trajali, da pa se bodo gotovo srečno iztekli. Vojni poročevalci dolžijo slabo vreme, ki je nastalo na zapadu, da operacije zaveznikov znatno ovira. BOJ NA MORJU. Sassnitz, 4. oktobra, Stettinski parnik »Svionia« brodarja Kunst-manna je bil včeraj malo pred 5. popoldne pri Arkoni od sovražnega podmorskega čolna obstreljen. Ladjo so pri Stubenkammerju potegnili na obrežje in je bilo 10 mož izkrcanih. Ljudje pripovedujejo, da je podmorski čoln vozil naprej pod nemško zastavo, potem pa razobesil angleško zastavo in na razdaljo 400 do 500 metrov obstreljeval parnik, ne da bi ga bil prej posvaril. Nato je moštvo šlo v čolne. Rotterdam, 4. oktobra. Rotter-damski »Courant« javlja iz Cadianda 3. oktobra: Danes ob 6. zjutraj so angleške vojne ladje zopet obstreljevale belgijsko obrežje. Oddavši nekaj strelov, so se zopet odpeljale. Vsled megle ni bilo videti ladrj. Ko se je megla dvignila, je bilo nad Zee-briiggejem videti goste oblake dima. Letalci so leteli nad obrežjem in so bili od Nemcev hudo obstreljevani. Francoski dvokrilec, s katerim je letel angleški oficir, je moral iti pri Zuisande blizu Anverse na tla. Oficirja so internirali. Berolin, 3. oktobra, Wolffov urad javlja: Dne 2. oktobra sta dva angleška monitorja pred La Panne z bombami poškodovala naša nadmorska letala. Um med ztpdno In uzhodnlo fronto. Vojaški strokovnjak zagrebškega »Pokreta« je napisal o pomenu in zvezi ogromnih bojev, ki se odigravajo na obeh glavnih evropeskih bojiščih — na vzhodu in na zapadu — jako interesanten in informativen članek, katerega v glavnem po-dajemo: Po ponesrečeni ofenzivi v ma}u so mirovale francoske in angleške čete na zapadu skoro pet mesecev. Ruske armade so se v tem času neprestano umikale, vezale na sebe gros centralnih armad ter se izogibale odločilni bitki. Tako so imeli Francozi in Angleži priliko, se pripravljati na nova odločilna podjetja. Razvoj sedanje vojne je pokazal, da je odločilni uspeh na bojišču v veliki meri odvisen od množine municije. Francija in Anglija sta od zime sem pripravljali ogromne zaloge municije in topov in na Angleškem so se vežbale nove armade. Še pred malo dnevi je izgledalo, da se bo težišče vojne preneslo na Balkan in da se bodo na balkanskih eventualno novih bojiščih vršili boji za odločitev v letošnji vojni. Ako bi se bili vojni dogodki razvili v tej smeri, bi bila morala ententa z velikim delom svojih sil in % veliko množino svoje municije na Balkan. To rokiranje bi bilo seveda njeno fronto na zapadu znatno oslabilo. Zato sta se Joffre in French odločila za ofenzivo na svoji fronti. Poleg strategičnih ozirov, je pa igral pač tudi politični moment. (Glej dogodke na Balkanu!) važno vlogo. Nova francosko - angleška ofenziva se je pričela dne 21. septembra s tridnevno kanonado, kateri v vof ni zgodovini ni primera. Ta strahoviti bombardement na celi fronti je pripravil navale pehote, ki se je zagnala na nemške pozicije v dveh odsekih: Ypres - Arras ter Reims-Verdun. Najsrditeje so udarili Angleži na Loos, Francozi pa na Souchez in Perthes. Na teh točkah se jim je tudi posrečilo, predreti prvo nemško črto in pričeti boj za drugo. Napadalni točki so Angleži in Francozi pravilno izbrali. Ako bi se jim tu posrečilo, predreti nemške pozicije popolnoma, bi bil uspeh zelo daleko-sežen. Med Nieuportom in Argona-mi je oblika fronte v grobih potezah podobna ruski fronti, ki se je naslanjala na črto Narev - Bug - Visla-Lublin - Holm. Nemške operacije, ki so imele to fronto razbiti, so bile naperjene na odsek Rožun - Pul-tusk na severu in Lublin - Holm na jugu, kar odgovarja angleško-francoskim operacijam v prostoru Loos - Souchez ter- Perthes. Ako bi se zaveznikom posrečilo, predreti nemško fronto na teh točkah, bi ogrožali izza ledja nemško armado, W&toii ob Aifioe tla do CotrjDtfoiA ter od tatu proti severu dO Arras in La Bassee. Angležem in Francozom se je sicer posrečilo na obeh zgoraj omenjenih točkah prodreti do druge nemške črte, toda tu se je njihova ofenziva ustavila in vsi nadaljni napori so zaman. Navzlic temu moramo pričakovati, da se bodo srditi boji v teh dveh odsekih še nadaljevali. Ker morajo zavezniki preprečiti, da zbero Nemci v ogroženem prostoru preveč rezerv, bodo pač pričeli tudi na raznih drugih točkah z večjimi ofenzivnimi operacijami, najbolj verjetno je, da predvsem v Vogezih z Belfortom kot operacijsko bazo, potem v prostoru Pont a Mousson v smeri proti Metzu in v Woevre, morda tudi pri Soissonsu. Istodobno bodo morali navaliti tudi Angleži na celi belgijski fronti. Potek bojev na zapadu pa je v najožji zvezi s prilikami na vzhcd-njih bojiščih. Ako so nemške armade zopet v stanju, da zadržujejo s slabejšimi silami enega sovražnika, medtem ko navaljujejo na drugega, (kakor je to dosedaj vedno bilo), ali z drugimi besedami, ako se je Nemcem posrečilo, ustvariti na vzhodu tako situacijo, da lahko izvrše eno svojih slavnih velikih rokad ter vržejo svoje rezerve iz Rusije na zapad, potem bo francosko - angleške ofenzive kmalu konec, da še več, Nemci bodo gotovo v pravem momentu prešli na zapadu v veliko protiofenzivo. Po nemških uradnih poročilih izgleda, da so Nemci bitko pri Vilnem prerušili in morda se odločijo, umakniti se v ugodnejše pozicije, ki bi omogočile primerno skrajšanje vzhodnje fronte, na kateri bi se razvil do odločitve na zapadu pozicijski boj. Zavezniki to čutijo n zato se Rusi povsodi tam, kjer prestane naša, oziroma nemška ofenziva, z vso ljutostjo zaganjajo. Vprašanje pa je, ali so ruske Čete v stanu, dati svojim operacijam toliko impulza, da bi Nemcem onemogočile oslabiti njihovo fronto v svrho rokade proti zapadu. Na vsak način je to zelo dvomljivo. Dokler pa med zavezniki na vzhodu in zapadu ne zavlada popolna strategična in operacijska harmonija, ali po domače, dokler bodo eni prihajali v ofenzivo vedno takrat, kadar so drugi tepeni -— tako dolgo bodo centralne države dobivale vedno nove uspehe. BALKANSKO BOJIŠČE. POLOŽAJ NA SRBSKEM BO-JIŠČU. Dunaf, 4. oktobra. (Kor. urad.) Uradno razglašajo 4. oktobra: Jugovzhodno bojišče. Ob dolenji Drini živahno streljanje pehote. Sicer mir. Namestnik načeJruka generalnega štaba pl. Hofer, fml. Esad-paša pregnan? Ne posebno zanesljivi budimpeštanski list »A Napi« javlja iz Sofije: Albanski rodovi so se začeli zadnji čas zopet živahno gibati. Pred nekaj tedni so napravili skupen napad na Srbe, ki so bili vdrli v Albanijo. Boji so trajali z menjajočim se uspehom, končno pa se je Albancem posrečilo zavzeti Elbasan in vjeti mnogo Srbov. Albanci so na to šli v DraČ in so prisili Esad-paso, da je pobegnil na italijansko ladjo. Boj za Carigrad. podmorski čolni v Črnem morju. Nemški Petrograd, 4. oktobra. Iz Odese javlja »Novoje Vremja«, da sta dva nemška podmorska čolna obstreljevala na Krimu več krajev m uničila mnogo ribiških pamikov. Carigrad, 4. oktobra, »Novoe Vremja« potrjuje, da je bil neki angleški parnik blizu Dofinovke, deset milj od Odese, od nemškega podmorskega Čolna torpediran. Tudi neki ruski parnik, ki se je peljal pred angleškim, je bil od podmorskega čolna napaden, pa je utekel. Italijanske čete v Suezu? »Kolnische Volkszeitung« poroča iz Aten: Grof Bosdari, italijanski poslanik v Atenah, je izjavil časnikarjem, da se italijanske čete ne nahajajo niker v azijski Turčifi. »Em-bros« vidi v tej izjavi potrdilo, da porabijo italijanske čete v Suezu. M \i priraoni dežel. Smrt med begunci. V Ljubljani so pokopali goriško begunko šarijo Fon. Umrla je v hiralnici. Iz Gorice, 2. oktobra. Naš deželni odbor je od mrtvili vstal. Deželni glavar hodi po deželi. Potem, iSUfi fefli izbočili a^vizacifo Mž*~ le glavarstvu, so bili odšli. Glavarstvo, posebno komisar ŽnidaršiČ je v sporazumu z župani preskrbe! vse potrebno. Sedaj imajo župani živež in sedaj se je vrnil deželni odbor. V Gorici ni ravno tako hudo. Streljanje v soboto in ponedeljek ni napravilo nobenega begunca. Kdor pride iz zaledja, iz mirnih krajev, tisti seveda ne more prenašati in jo zopet odku-ri. Kdor je pa tu v Gorici, pa ne sili ven, dasi pridejo tupatam hude ure. Imamo trdo kožo. V ponedeljek so obstreljevali Gosposko ulico in Se-meniško ulico. Padli so šrapneli na Mont (4), Mati božja ima odbito levo roko. Vseh skupaj je padlo 45. Pol ure po obstreljevanju je bilo vse pri starem. Ktior se pazi, gre v zavetje. V ponedeljek je zadelo Gabrijelčiča, delavca pri Jozziniju. Drugače samo škoda na hišah, večje in manjše luknje. Proti koleri cepijo še vedno v Gorici, od 4. do 5. popoldne vsak dan. Poroka. Porcč:!a se je gospodična Gusti Mahne, hčerka uglednega slovenskega veietržca v Trstu, z gospodom dr. Franom Vodopivcem, c. kr. okr. komisarjem v poljedelskem ministrstvu. Aprovizacijska komisija v Trstu prodaja od 4. do 10. oktobra koruzno moko 1 kg po 60 v; belo moko po 78 v kg; testenine po 1 K 32 v kg. — Odlikovanje. Po neljubi pomoti je izostala iz naših zadnjih izkazov o vojnih odlikovanjih vest, da je bil odlikovan z vojaškim zaslužnim križcem 3. razreda z vojno dekoracijo podpredsednik državnega zbora in polkovni poveljnik c. kr. prostovoljnih strelcev g. Josip vitez Pogačnik. — Komu iz letnikov 1873. do 1877. ni treba iti na nabor? C. kr. ministrstvo za deželno brambo je sporočilo na vprašanje, ali so dolžni iti na nabor po razglasu „M", tudi oni črnovojniški obvezanci letnikov 1873, do 1877., ki so služili v skupni armadi, v mornarici, v deželni brambi ali v žandarmeriji in so morali vstopiti v vojaško službo že povodom mobilizacije na podlagi takratnih vpo-klicnih naznanil ali po določbah svoje vojaške ali odmembne izkaznice, pa so bili odpuščeni še v miru ali potem, da te osebe, ako so ona odpu-ščenja še sedaj pravno veljavna, pa samo po sebi umljivi analogiji točke 8 zgoraj omenjenega razglasa „Ma oproščene nabora in se jih tudi ne pritegne k črnovojniški službi z orožjem, dokler omenjena odpuščenja ne bodo razveljavljena. — Pogrešana brata. Družina Gruden, sedaj v Celju, Spodnja Ku-dinja 65, prosi obvestila, če kdo kaj ve, kaj je z Mirkom Grudnom, enoletnim prostovovljcem pri 17. peš-polku, in abiturijentom idržavne gimnazije v Trstu, ki je odšel na severno bojišče in se pogreša od 13. septembra, kakor tudi, kaj je z njegovim bratom Mar cel jem Grudnom, praporščakom pri bos.-herc. peŠ-polku št. 4, in abiturijentom državne gimnazije v Trstu, ki se je od začetka vojne nahajal na severnem bojišču in je bil težko ranjen vjet in odpeljan v Penso na Ruskem. — Konservatorist Ravnik, mlajši obeh bratov, ki je svoj Čas s tako lepim uspehom nastopil tudi v koncertu Glasbene Matice«, se nahaja v ruskem vjetništvu. — Zabijanje žebliev v obrambni ščit. Slovenska trgovska šola se Je včeraj dopoldne s profesorskim zborom korporativno udeležila zabijanja žebljev v prid vdov in sirot v vojni padlih junakov. Naj bi temu velikodušnemu činu sledili tudi tlru-gi zavodi! — Darilo. Gospod Julius Elbert trgovec v Ljubljani, je v spomin gospe Cecilije Mahr namesto venca daroval 40 K za okrepčevalnoh postajo Rdečega križa na glavnem kolodvoru. — Darilo. Rodbina Peter Krisch je mesto venca na grob umrle gospe Cecilije Mahr darovala »Rdečemu križu« 20 K. — Za Berto Kendo, ki je bila, skrbeč z redko neustrašenostjo za naše vojake ob Soči, od šrapnela tako poškodovana, da so ji morali nogo odrezati, je gospod podpolkovnik F. K a u č i č na Dunaju izposloval pri društvu »Die Technik fur die Kriegs-invaliden«, da dobi brezplačno protheso. — Dobrim in blagim srcem. Zimski čas se je približal in že trka na duri. Če se ga boje celo tisti, ki so v srečnem položaju, uživati svoj dom ter čutiti se varne in z vsem preskrbljene, kako hudo mora biti pa še le-za one, ki so morali vsled groznih vojnih dogodkov zapustiti vse, kar jim je bilo najdražje: dom, posestvo, pridelke, obleko, sploh vse, kar so imeli, ter iskati zavetišča na tujem. Natlačeni po tisoč skupaj v barakah j*25>m£ZAik naselbin, nc boio imeli ti nesrečneži od sedaj naprej niti te dobrote, da bi se gibali v prosti naravi, ampak tičati jim bo skoro noč in dan v majhnih prostorih brez dela in njih srca bodo krvavela ob spominu na mili dom in ob bojazni, da ga morda ne bodo nikdar*več videli. Da se jim ublaži težko duševno bol, jim je treba preskrbeti berila, kajti edino le to bi utegnilo jih odvračati od prežalostnih spominov, ki jim pro-vzročajo toliko težkih ur. Podpisani pomožni odbor za begunce z juga obrača se zatorej do blagih in dobrih src z najtoplejšo prošnjo, naj priskočijo našim ubogim beguncem na pomoč in naj nabirajo zanje knjige. Nabrane knjige naj se blagovoli poslati podpisanemu odboru, ki jih po potrebi razdeli. Vsi tisti, kojim je bila sreča tako mila, da so ostali na njih dragem domu, naj se blagohotno spomnijo tistih tisoč in tisoč revežev, koje je nesrečna usoda izgnala iz njih domovine ter naj skušajo jim pripomoči v tuji zemlji vsaj do te borne tolažbe. — Pomožni odbor za begunce z juga. — Dunaj, IV., Favoritenstrasse 5. — Dobrodelni koncert »Glasbene Matice«. Vršil se je včeraj, 4. oktobra 1915, v glavni dvorani hotela »Union« v proslavo godu Njegovega Veličanstva cesarja in na korist sirotom padlih slovenskih junakov. Priredil ga je izprijaznosti do bratskega naroda slovenskega mladi hrvatski umetnik, virtuoz na gosli, gospod Zlatko B a 1 o k o v i ć iz Zagreba, spremljal pa ga je umetnik, pianist gospod profesor K r a u t h iz Zagreba. Koncert je pričel zbor »Glasbene Matice«, ki je zapel z znano preciznostjo in lepoto ped vodstvom gospoda koncertnega vodje Mateja H u b a d a, cesarsko himno. Občinstvo je poslušalo stoje, ob koncu ploskalo in klicalo: »živio!, Nato je nastopil mladi hrvatski virtuoz na gosli, gospod Zlatko Balokovič. Njegova simpatična zunanjost je prijetno učinkovala. Takoj po prvih glasih, ki jih je izvabil iz svojega glasbila, je bilo jasno, da igra na odru pravi virtuoz na gosli, ki je že pričel svojo karijero in jo bo gotovo sijajno nadaljeval. Prva točka sporeda je bil Goldmarkov koncert za gosli v a-molu. Rafinirana in efektna skladba je tvorila jako primeren začetek umetniškega večera. Sledilo je delo Corellija »La Folia«, umotvor iskrenega diskretnega občutja, ki ga je podal gospod virtuoz z izredno finočo svojega umetniškega čustvovanja. Nato so se vrstili: Šev-čikov temperamentni »Bretislav, Moszkovskega »Guitarre«, Sarasa-tejevi »Ciganski napevi« in Pagani-nijev »Ples čarovnic«, znana in violinskim virtuozom priljubljena skladba. Gospod Balokovič obvlada lahkotno tudi najtežja mesta violinske tehnike, kar pa pri njegovih vrlinah ni glavna stvar, ker je posvetu mnogo takih, ki so zmagali vse zunanje težkoče pri igri na violino. Poglavitno pri gosnodu Balokoviču je posebna, čudovita, notranja lepota tona, tisto intimno življenje njegove igre, ki se ne da izraziti z besedo, ki ga na čuti uho nepretrgoma, dokler po-jo v njegovih rokah gosli. Umevno je, da je poslušalce taka igra globoko prevzela. Poleg aplavza, ki je sledil vsaki točki, je prejel gospod Balokovič lovorjev venec s slovensko trobojnico in mlade gospodične so ga obsule z rožami. Ob koncu je dodal več točk in se tako odzval živahnim željam občinstva, izraženim z burnim ploskanjem. Na klavirju ga je spremlja! gospod profesor Krauth iz Zaereba. pianist pravih umetniških vrlin. Kot spremjevalec je bil vseskozi diskreten, povsod skrben in pozoren na igro mladega virtuoza. Dvorana je bila polna občinstva, vmes odlične civilne in vojaške osebnosti. Tako je z uspehom pričela naša »Glasbena Matica« novo koncertno sezono, ki je obenem petindvajseto leto rednih društvenih koncertov in pada v njeno 44. društveno leto. — Kdo ve fca>? Kdor ve, kje so Marija G e r b i č št. 8 in Marija Kuk št. 9 iz Doblarja pri Ročinju, dalje Ivan Kuk št. 9, Marija I p a -vic št. 10 ter Janez Gerbič iz Doblaria, nai to naznani ra naslov: Janez Gerbič, Dunaj, X., Puchs-blomgasse št. 55. — Kdor ve, kje je Mihael Gorjanc iz Lcžnice na Primorskem, nai to naznani na naslov: Anton G a b r i i e 1 č i č. k. u. k. Feliager. Baon Nr. 88T 2. Kompagnie, 4. Zug. Feldoost 32. — Ka? bo z zabelo? Resnici na ljubo moramo konstatirati, da je mesarjem zelo težavno, dobivati klavno živino in prašičev. Mali in srednji ljudje b: govedino. Čeprav težko, že pogrešali, a vse druga je z zabelo. Jed brez zabele je skoro neužitna, nima teka. ne moči, za* nič je. Nekoliko bi bilo na trgu za svežo slanino pač Irhko bolje, kakor je. Precej delajo temu težkeče sami in namenoma. Marsikatera stranka hi §£ z zabelo Jahko nekoliko gre- Župani skrbela, ko bi prišla vsa svinjina na trg, kolikor je je poklane na trgu. Nekateri klavci oddajajo nekoliko slanine svojim najboljšim odjemal-cem,drugo pa sero za mast, ki pa večinoma ne ostane v Ljubljani, marveč jo nekateri pošiljajo naprej ali hranijo, da bo še dražja. To je resnica, kakor je tudi res, da je klavnih prašičev prav težko dobiti. In zakaj to? Slanina ima maksimalne cene, t. j. 3 K 60 vin. kilogram, ne pa mast sama. Ta sploh nima tarife in zato je vsak dan dražja. To skušamo vsi. Zaraditega bi kazalo, tudi za mast in prekajeno svinjino določiti maksimalne cene, no, in pa domače blago naj bi ostalo doma. — Glas iz občinstva. Piše se nam: Na trgu ni masti. Ljubljanske gospodinje iščemo in moledujemo, pa ni ničesar dobiti. Izvedele pa smo slučaj, ki te razmere nekoliko pojasnjuje. Izvedele smo namreč, da neki mesarji boljše doma odrežejo in cvro, slabše pa na trg postavijo. Pod reko prodajajo potem mast menda po 7 K, dasi dobivajo prašiče po maksimalni ceni. V teh hudih časih se to posebno bridko občuti. — Prošnja okraj, glavarstvom, izbirajo govejo živino, katero je prodati za vojaško klavnico. Okraj, glavarstva dajo po svojih živinozdravnikih in komisarjih potem to živino pregledati ter vzamejo tisto, katero hočejo vzeti. Nekatera okrajna glavarstva skličejo za ves svoj veliki okraj vso govejo živino na eno mesto ter jo tam komisijonelno pregledujejo, tako n. pr. krško glavarstvo v Mokronogu. In tako morajo n. pr. šentjernejski kmetje peljati svojo govejo živino v Mokronog — 30 km daleč. 2upani sedaj ne dobijo več dosti volov in morajo krave določati za vojaško klavnico. Krave so pa po večjem breje in grdo vreme pride, kmetje imajo sedaj toliko opraviti, da zimsko žito spravijo v zemljo, ajda je na polju v žetvi, delavnih ljudi je malo in denarja se dosti zapravlja, ko se pelje živino tako daleč, pa tudi bo nemara marsikatera breje krava zvrgla po poti itd. — Prosimo, da komisije govejo živino zbirajo v posameznih občinah, da se v okom pride navedenim ne-šečnestim. — Šentjernejski kmetje. — Iz Bele Krajine nam pišejo: Toča je skoraj polovico Bele Krajine letos obiskala in tako hudo, da le celo debelačo vničila in seveda tudi vse drugo. Ker v Beli Krajini več debelače kakor drugega žita pridelamo in nam je najvažnejši pridelek vino, je isto tudi zbito po toči in smo res reveži. Kupiti ne smemo žita, doma ga nimamo in tedaj moramo kruha stradati. Mesa ne dobimo, jajc imamo tudi malo, ker je Hrvaška zaprta proti Kranjski. Jesti moramo sam ljub krompir. Krav bo zmanjkalo in mleka ne bo. Do sedaj Še nismo dobili nič žita v naše kraje iz državne kašče. Prosimo naše poslance, da stvar v red spravijo, ker res niso šale, če so naša gospodarstva brez kruha. — Družbi sv. Cirila in Metoda je poslal gosp. M. Osvald z Jesenic 17 K 58 vin. Vsota se je nabrala v napredni družbi v gostilni g. Neu-manna. Hvala! — Pisarna družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani se nahaja ods!ej zopet v novem lokalu, in sicer na Slovenskem trgu št. 9 v pritličju. — Sedanje jesensko deževje je povzročilo, da so vode že stopile z bregov in so marsikje že povodnji. Poljedelce ovira pri delu in je zelo kvarljivo za pridelke, ki še niso pospravljeni. Marsikje je voda nastopila tudi po kleteh in dela strankam velike neprilike. Deževje bo vsekako tudi slabo vplivalo na trgatev in sploh nam ne obeta nič dobrega. Padel je na postaji v Borovnici neki 68 let stari železniški delavec tako nesrečno, da si je zlomil nogo. Z drevesa je padel v Karlovcu pri Škofji Loki devetletni Franc Po-Ijanec in si zlomil desno roko. Napaden je bil z roparskim namenom 441etni posestnik Fran Jam-nik, po domače Krizman, ko je krenil s svojim vozom, na katerem je bil naložen les, med 7. in 8. uro zvečer na državni cesti od Cikovega na Sap. Nekdo ga je udaril z nekim trdim pedmetom po glavi. Jamnik je padel nezavesten na tla. Konja sta vlekla voz dalje in sta se ustavila šele pri nekem predoru. Opolnoči so našli Jamnika na cesti. Prišel je k sebi. Konstatiralo se je, da mu je ropar vzel iz notranjega telovnikove-ga žepa denarnico z vsoto 164 K. Napadalec je vzel s seboj tudi bič in ta ga je izdal. Ropar, ki šteje komaj 15 let in je doma z Grosupiia, je Šel z bičem v gostilno, kjer je bil malo poprej Jamnik in gospodar je spoznal Jamnikcv bič. Mladega zločinca so zaprli. Naknadni nabori za letnike 1873. do 1877, JnJ89L, 18j& Jn na Spodnjem Štajerskem se bodo vršili ob sledečih dnevih: Radgona 24. in 25. okotbra, Maribor-okolica 2j5. do 29. oktobra. Slov. Bistrica 30. in 31. oktobra, Sv. Lenart 3. novembra, Maribor (mesto) 4. novembra, Celje (mesto) 11. oktobra, Celje (okolica) 12. do 18. oktobra, Šmarje 19. in 20. oktobra, Mozirje 22. in 23. oktobra, Velenje 24. oktobra, Brežice 26. do 29. oktobra, Trbovlje 30. in 31. oktobra, Slovenjgradec 11. do 16. oktobra, Konjice 18. in 19. oktobra, Rogatec 21. oktobra, Ptuj 22. oktobra, Ptuj (okolica) 23. do 26. oktobra, Ormož 27. in 28. oktobra, Ljutomer 30. in 31. oktobra. Drobne novice s Štajerskega. Umrl je lesotržec Ivan Pokornv v Zrečah pri Konjicah. — Zorehaje padel in se ubil v Konjiški okolici posestnik Jože Fijavž. Zapustil je več nepreskrbljenih otrok. — O d S v. Lenarta v Slov. goricah poročajo, da je hotela 351etna Marija Škrobar rešiti iz gorečega hleva svoje tete živino; pri tem pa je dobila take poškodbe, da je vsled njih umrla. Kino „Ideal". Danes se predvaja prvič prvi film Marije Carmi-Vollmoller serije. Ime napeto zanimivi tragediji v 5 dejanjih je „Prokletstvo lepot e". To dramo sta priredila B. Turzsinskv in R. Wiene. Marija Carmi-Volim61-er kaže v tem filmu vsoje epohalno Iznanje. Nobena druga ne zna tako strasti polno žensko predstavljati in notranji boj tudi na zunanje pokazati, boj med dolžnostjo matere in strastjo. „Prokletstvo lepote" je najboljši film te serije. Kot drugo točko tega izvrstnega sporeda je navesti izborno veseloigro „Ženitovanska past* in pa »Avstrijsko vojno poročilo". V tukajšnji stolni cerkvi je bila aretirana neka brezposelna dekla, ker je ukradla v klopi neki prodajalki, poleg katere je sedela, škatlji-co sladkarij v vrednosti 8 K. Izgubljene stvari, priglašene policijskemu ravnateljstvu: rjava denarnica s približno 80 K; črna pom-padura s približno 4 K; zlat obesek; črna denarnica z 22 K; zlata zapestnica; 36 K brez denarnice; zlata verižna zapestnica; črna denarnica s 6—7 K; rava denarnica s 70 K; bankovec za 10 K; bankovec za 20 K; črna denarnica z 10 K; pumpadura iz črnega suknja s 3 K; zlata očala s futeralem; bankovec za 20 K; zelena denarnica s 4 K 40 vin.; zlata verižna zapestnica z obeskom; črna denarnica z 8 K; sablja in rokavice za častnike. Najdene stvari, priglašene policijskemu ravnateljstvu: zlat ščipal-nik; črna denarnica s 5 K 58 vin.; zlat prsta z modrim kamnom; črna torbica s 5 K; srebrna pozlačena zapestnica; denarnica s 16 K 04 vin.; dva črna dežnika; 1 K 64 vin. brez denarnice. Bazne stvori. * S konja je padel polkovnik 25. topničarskega polka Strzižek in se tako pobil, da je umrl. * Za Rdeči križ je napravila Osrednja zveza avstrijskih pivovarn zbirko, ki je vrgla 700.000 kron. * Beg iz Bel grada. Bukareški listi javljajo, da beži prebivalstvo iz Belgrada. Spomenik, ki stoji pretf belgrajskim gledališčem, je prepeljan v Prištino. * Prememba krajevnih Imen v Alzaciji in Lotaringiji. V teh dveh deželah je še jako mnogo krajev, ki; čez potrebo velike zaloge, tako, da je je nemška vlada odpravila vsa ta imena in je uvedla nemška. * »Vojna proti vojni.« V Švici so socijalisti en dan priredili 70 zborovanj, na katerih so manifestirali za' mir. V Bernu je šlo 1500 oseb pred vladno poslopje, noseč rdečo zastavo s trojezičnim napisom: »Vojna proti vojni.« * Atentator Njeguš, ki je 5. oktobra 1911. z galerije državne zbornice streljal na justičnega ministra rfochenburgerja in ki je bil radi tega obsojen na sedem let težke ječe, je pred par dnevi v kaznilnici Stein umrl na tuberkulozi. * Stavka v Italiji. Stavka tekstilnih delacev v Italiji se razširja. Vi Lombardiji stavka 42.000 delavcev, katerih vodstvo Je prevzel socijali-; stični poslanec Treves. Motenje javn. nega miru se ni nobeno zgodilo. Vla-i da je naročila prefektom, naj poskus sijo doseči poravnavo med deJodan: jalci in med delojemaldf. * Telefonski pogovori med Ameriko in Evropo? Londonski listi poročajo, da se je posrečilo napraviti brezžično telefonsko zvezo čez 2500 angleških milj med Arlingtonoirt (Virginija) in Mare Islandom v Kaliforniji. Postaje so v upravi mornariškega oddelka. Interesentje pravijo, da bo mogoče po vojni govoriti iz Amerike V Evrpo, Gospodarstvo. — Mestna hranilnica ljubljanska. Promet meseca septembra 1915: 1252 strank je vložilo 1,648.302 K 87 \\ 906 strank je dvignilo 1.655.674 kron 01 v, stanje vlog 47,632.756 K 46 vinarjev, število vložnih knjižic 30.408 K. V 3. četrtletju 1915 se je hipotečnih in občinskih posojil izplačalo 197.400 K, vrnilo 402.853 K 88 v, stanje posojil 33,283.838 kron 73 vinarjev. — »Ljubljanska kreditna banka.« V mesecu septembru vložilo se je na knjižice in na tekoči račun 1,919.513 K 93 vin., dvignilo pa 1,062.931 K 54 v. Stanje koncem septembra 18.296.020 K 38 v. — Češka industrijalna banka. Stanje denarnih vlog je znašalo koncem meseca septembra 84,363.330 K 56 vin. Umrli so v Ljubljani: Dne 29. septembra: Helena Oven, preužitkarica, 71 let, Spodnja Šiška 252. — Henrik Morand, kovač - cigan, 58 let, se je obesil v policijskih zaporih, Bleiweisova cesta 22. — Ana Kremsner, hči štabnega profoza, 2 leti, na Gradu. Dne 30. septembra: Katarina Jeraj, mestna uboga, 72 let, v mestni jubilejni ubožnici, v Japljevi ulici Št. 2. Dne 1. oktobra: Marija Fon, vdova po Čevljarju, 75 let, v hiralnici, Radeckega cesta 9. — Ivan Pe-terca, zidarski pomočnik, 68 let, v hiralnici, Radeckega cesta 9. — Jo-sipina Kune, žena fotografa, 28 let, Tržaška cesta 38. Dne 2. oktobra: Cecilija Mahr, žena ravnatelja trgovske šole, 65 let, Cesarja Jožefa trg 10. — Adolf Panzer, uradnik pivovarne Dreher, 74 let, Vrtna ulica 3. V deželni bolnišnici. Dne 28. septembra: Štefan Jer-šm, voznik rešilne postaje, 52 let. Dne 29. septembra: Angela Sluga, značaj in starost neznana. Današnji list obsega 4 strani. Izdajatelj in odgovorni urednik: Valentin Kopitar. Lastnina in tisk »Narodne tiskarne«. Is borno se Je obneslo za vojake t ▼oJskJ In sploh ia vmm- kot najbolj če bol obiažajoče mazanje aprehlajenjn. reumatizmu, gihtu, nenci, prsni, vratni in bolesti v hrbtu Dr. Richter-ja Sidro-Linlment. cipsiel compos. £SiS» Sidro-Pain«Expel!Br. Steklenica kron. — 80, 1*40, . DoblTa se v lekarnah aU direktno T Dr. Richter-ja lekarni „Pri zlatem lavu", Praga. L, Ellzabetna cesta a. Dnevno raapošlljanje. Heteorolosično poročilo. VMtaa iad morjem 306*2 Sreda i zračni tlak 730 mat I Vetrovi I Nebo 4. 2. pop. 9.zv. 7. zj. 785'4 737-1 736-9 9-4 7-7 7-2 si. svzh. si. jvzh. brezvetr. oblačno dež Srednja včerajšna temperatura 8*2°. norm. 123*. Padavina v 21 urah mm 00. Za dve osebi se išče prazno stanovanje z 2 sobama in kuhinjo za takoj ali pozneje. Pon. pod „2 osebi/252011 na upravn. »Slov. Naroda«. 2520 Prešernove slike predaja in pošilja po poštnem goniti« Iv. Bonač v Ljubljani. Gospodična zmožna vseh opravil v posojilnicah, Uče primernega mesta v kaki posojilnici. Vešča je popolnoma slovenščine in nemščine. Prijazne ponudbe se prost pod „S. V./2524" na upravništvo »Slovenskega Naroda« SANATORIUM • EMONA, ZA NOTRANJE-IN-KIRURGICNE -BOLEZNI, j • PORODNIŠNICA« ^JUBLyIANA • KOMENSKEGA ULICA- 4 Kupim obrabljen V[ a*Jn™*<" h^mČ^FR.BERGANC | KLAVIR Ponudbe pod „Klavir/2522'1 na upravn. »Slov. Naroda«. 2522 Gospodična z večletno prakso, zmožna samostojnega knjigovodstva, slovenske in nemške korespondence, Išče primernega mesta. Nastop takoj. Ponudbe pod ..Samostojna 2523" na upravn. »Slov. Naroda«. 2523 3n$tral^te>r za realko, slovenec-tehnik, se Sprejme takoj. Plača 150 kron in popolna oskrba Osebno naj se predstavi: Gledališka ulica 7/1, vrata 8. 2526 Sprejme se takof trgovski ■ izurjena v železnini, pri 2398 FRANCU P1CEKU, trgovina z železnim in Špec. blagom v/ Ribnici, Kranjsko. enko sprejme ~"VB Minka Horvat, modistka 2490 Ljubljana, Stari trg štev. 21. 1228 Edna posebnost] likerja je je posebnost želodčnega likerja iz zdravilnih rastlin, kateri izborno vpliva proti slabostim v želodec ter radi tega v nobeni družini ne bi smel manjkati. ZET iša x dobro idočo gostilno v mesta Maribora na državni cesti, krčmarska obrt na hiši, poleg hiše 1»/« orala stavbiače, poleg gostilne separatna hišica za stranko in pro-dajalnica, se pod ugodnimi pogoji radi bolezni proda. Cena 35.000 kron. 2521 Poizve se pri Jožeta Skraber, gostilničar v Št. Lenarta v Slov. goricah. Redka prilika Krasna salonska oprava, garnitura, mize. vitrine, omara za knjige, pisalna miza se prodajo. Kje, pove uprav. »Slovensk. Naroda«. Ovčjo v vseh vrst in vsako množino kupuje po najvišjih cen J. GR0BELNIK, LJUBLJANA, ESTNi TRG št. 22. !SBBBGK3fi Št 1082 2507 Razpis Razpisuje se služba pobiratelja občinske davščine na žganje in pristojbin od klavnice, nadziratelja klavnice, nastanjevalca vojaštva in oglednika mr-ličev. Mesečna plača K 80'—. Za ogled mrličev posebna pristojbina. Nastop službe 16. oktobra 1915. Ponudbe opremljene s spričevali o dosedanjem službovanju, naj se pošljejo na podpisano županstvo dO 10. t. m. Prednost imajo vpokojeni orožniki, finančni stražniki in sploh deželni ter državni vpokojenci. Županstvo občine Naklo (p. Divača), dne 1. oktobra 1915. Župan: A« StrekeBj. Sprejema zavarovanja človeškega življenja po najraznovrstnejših kombina-kocijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica. Zlasti je ugodno zavarovanje na doživetje in smrt z manjšajočimi se 11 vplačili. Vzajemno zavarovalna banka v Pragi. .».-••■ Rezervni iondi K 71,946.392-26. — Izplačane odškodnine in kapitalife K 145,150.178*29. Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica naše države z vseskozi slovansko-narodno upravo. - Vsa pojasnita daja:-- Gecsraine zastopstvo v Lisbijaei ^u^intJ°^ la-st^ v OosposK! dd itn. 12. Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim škodam po najnižjih cenah Škode ceni takoj in najkulantneje. Uživa najboliši sloves, koder posluje. Pozor! Sprejema tudi zavarovanja proti vlomski tatvini pod zelo ugodnimi pogoji. — Zahtevajte prospekte. ■■■■■■um :i Blagovni oddelek Milil! iĐke i i psine v Szabadka, Ogrska nudi veletricem in preprodajalcem dokler ka] zaloge In v kolikor dnevne cene ne porastejo za gotov denar: 2448 1T1 N 1:1 1: 99 99 99 99 99 99 99 99 99 99 99 99 380-— 390--430-— 490--520— 520«— fena sliki 5 kron. Santos Superior kava za ceno K Santos Prima Guatemala GA Costarika CA Matagalpa MA Biser (Perl) PA Bibera Lampong Bibera Tellichery Holand. kumena (kima) Marseille milo 72% Vaniljna čokolada Olje čisto oljkovo Olje Sesam Jafffa Zdrob (gres9 kašica) A/10 Prima ogrske salame Vse cene veljajo za 100 kg s skladišča Ssabadka v originalni!* balak, omotih, zabojih In sodčkih. Naročbe se ob poslatvi denarja naprej Izvršujejo takoj. Manjšo naročbe se Izvršujejo v poštaik zavojčkih po 5 kg s povzetjem, toda Izvršuje lik banUn veletriee s 5% prlblika. Pri banklnem veletrien se lahko dobi tudi la glace rli po K 3-20 In b Bangon riž po K 2-80 za 1 kg. m 145— 192-— 440-— 450-— 480*— 105-— 1100-- III I 1 že rabljene za vsebino do 150 kg jabolk fcsai vsako mnotinOf in že rabljeno št. 2, 3 ali 4 kupi Ivan Razboršek, Šmartno pri Litiji. 2525 snne ćešplfe, suhe nrnške, laneno in konopljeno seme, bučna zrna. proso, krompir, želod, ležice (Knopper), orehe, vosek, vinski ksmen, suhe gobe, predivo, sveže sadje, sploh vse deželne pridelke omagaš. veletrgovina jflntan Kolesc, Celje. Istotako tudi prazna oljnate ia petrolejske sode, vse vrste vreče, steulenice x zavojem za mineraino vodo. 2480 hrojač prve vrste Ljubljana« v hotelu,pri galicu' (I. nadstropje) (nasproti glavne pošte) se priporoča. : Priporoča se solidna tvrdka modni salon ril^« MARIJA GOTZL, Židovska ulica štev. 8. Vnanja naročila obratom požte in na izbero. 114 74 893571