22 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 28 1980 IZ ZGODOVINE OSNOVNE ŠOLE PRI SV. GREGORJU NAD ORTNEKOM ANDREJ VOVKO Vzhodno od kraja Ortnek na cesti Velike Lašče—Ribnica se začenja hrbovski greben Slemena, ki s severa zapira sodraško dolino. Po tem grebenu, čigar največji vrh >>Nad po- gledom« meri 770 m, je raztresenih precej vasi in zaselkov. Središče tega področja jo Sv. Gregor (736 m) z župno cerkvijo in šolo. Samostojen vikariat je postal leta 1788, žu- pnija pa 1876.' Prebivalstvo Slemen se ukvarja predvsem s kmetijstvom. Ob koncu prejšnjega stoletja je bilo od vsega ozemlja svetogregorske občine 25 "/o travnikov, 35 "/o gozdov in 40 "U njiv. Glavni dohodek so pomenili gozdovi pa tudi domača lesna obrt. Revščine ni bilo, kočarjev je bilo malo, glavnino prebivalstva so sestav- ljali premožni posestniki. Za obdelovanje po- lja so uporabljali izključno vole, konje so imeli le štirje gospodarji. Poleti so se uba- dali s pomanjkanjem vode, saj so takrat usahnili skoraj vsi studenci.^ Do osnovne šole so prišli prebivalci Sle- men razmeroma pozno, šele leta 1859. Bila je to ena izmed 143 osnovnih šol, ki so jih usta- novili na Kranjskem v obdobju od 1850 do 1870.' Obdobje, v katerem je bila ustanovlje- na, označujemo kot obdobje »politične šolske ustave« (po šolskem zakonu iz leta 1805) ali pa tudi kot »koiikordatno šolo«, kajti šol- sko nadzorstvo je v tem času pripadalo kato- liški cerkvi. Začelo se je s krajevnimi, se na- daljevalo z dekanijskimi in škofijskimi šol- skimi nadzorniki. Kako potrebna je bila osnovna šola pri Sv, Gregorju, pr.ča podatek, da je znalo ob koncu 19. stoletja pisati in brati le malo tamkajšnjih prebivalcev, starejših od štiridesetih let.** Zanimivo je, da je začel okrog leta 1848 mlad'no in odrasle poučevati branja, pisanja in računanja logar bližnje ortneške graščine Pavel Flegar, sicer po rodu Ceh. Poučeval je v nemščini v eni izmed sob na Hudem koncu št. 6, vasici, oddaljeni kakih 20 minut od Sv. Gregorja. Poučeval je kakih pet let in to po- zimi. Vsak učenec mu je plačal po 10 kraj- carjev šolnine.^ Pobudo za gradnjo šole je dal verjetno takratni vikar Matevž Perčič. Običajni posto- pek pri ustanavljanju nove šole v tem ob- dobju je bil, da je dekanijski šolski nadzornik ugotovil zadostno število za šolo primernih otrok v fari brez šole, deželna vlada pa je na- ročila okrajnemu uradu, naj sproži postopek za ustanovitev šole, ugotovi sposobnost in pripravljenost občine, da preskrbi prostor za pouk in dajatve za učitelja. Pobudo za šolo pa so mogle dati tudi same občine." Konec leta 1857 je bilo za učitelja, orga- nista in cerkovnika pri Sv. Gregorju že pred- videnih 238 goldinarjev 57 krajcarjev letnih dohodkov. V tistih časih so bile vse te tri službe združene, učiteljem pa je bilo na voljo, seveda če so imeli za to sredstva, da si za ka- tero izmed teh opravil najamejo namestnika. Nova šola je zajela otroke iz krajev Andol, Brinovščica, Črnec z Bregom, Gašpinovo, Gra- ben, Grebenje z Jazbino, Sv. Gregor, Hoj če, Hudi konec, Junčje, Krnče, Levstiki, Marol- če, Maršiči, Ortnek, Perovo, Praproče, Pu- gled. Pusti hrib, Rigelj, Škrlovica, Zadniki z Avžlakom, Zlati rep in Vintarji. Skupaj je bilo 189 šoloobveznih otrok (97 dečkov in 88 deklic). Predvideno je bilo, da bo pouk v, slovenščini, občina pa bo za ogrevanje preskrbela nacepljena drva.' Dekanijski šolski nadzornik je konec leta 1859 poročal konzistoriju — škofijskemu šol- skemu svetu, da je po obvestilih svetogregor- kega vikarja tamkajšnje šolsko poslopje že pripravljeno in opremljeno za učiteljsko sta^ novanje.* Po želji tamkajšnjih prebivalcev je konzistorij 30. novembra 1859 za prvega za- KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 28 1930 23 Časnega učitelja, organista in cerkovnika pri Sv. Gregorju imenoval sodraškega poduči- ¦ telja Ignaca Božiča.' Ta je svojo službo oprav- ljal do 27. oktobra 1861, ko je bil premeščen v Osilnco." V letih 1871—1874 je bil Božič nadučitelj v Sodražici. Novo šolsko poslopje je bilo pritlična stav- ba z 61 m^ veliko učilnico na vzhodni in prav toliko velikim učiteljskim stanovanjem, kE je obsegalo »hišo«, »kamro«, kuhinjo in shram- bo na zahodn' strani. Na severni strani je bil tud 2 ara velik vrt, ki pa ni bil primeren za šolsko drevesnico in so ga uporabljali zgolj za okras. Do šole so imeli najdalj otroci iz Vin- tarjcv (5 km), Ortneka (4 km), Škrlovice (3,9 km) Praproča (3,5 km) ter Perovega in Gre- benja (po 3 km); posebno težavna pa je bila pot do šole pozimi, ko so jih ovirali snežni zameti. Božiča je nasledil vrhniški podučitelj Ja- nez Per (tudi Peer). Pri Sv. Gregorju je služ- boval do 9. novembra 1863, ko je bil pre- meščen v Gotenico, od tam pa je prišel novi učitelj Valentin Krek.^^ Valentin Krek, oče krščanskega socialista dr. Janeza Evangelista Kreka, se je rodil 2. februarja 1837 v Selc'h. Osnovno šolo je kon- čal v Škof ji Loki, nižjo realko v Ljubljani ter leta 1858 enoletni tečaj za učiteljske pri- pravnike v Idriji. Novembra istega letai so ga imenoval: za začasnega učitelja, organista in cerkovnika v Toplicah pri Novem mestu, no- vembra 1860 pa so ga prestavili v Gotenice. Sv. Gregor je bilo njegovo tretje službeno mesto. Ker je šest let »pohvalno vršil svojo služ- bo«, mu je 29. novembra 1864 konzistorij po nalogu deželne vlade izdal dekret za stalnega učitelja, organista in cerkovnika pri Sv. Gre- gorju.'" Valentin Krek se je 20. februarja 1865 v Sodražici poročil z Marijo Stupica, hčerko takratnega sodraškega župana Janeza, ki je bil eden izmed najbolj zaslužnih za novo šolsko poslopje v tem kraju.Te vrste poro- ka v tem času gotovo ni bila pravilo, saj v poprečju slabo plačani učitelji gotovo niso pomenili kake posebno »ugodne partije«. V učiteljskem stanovanju pri Sv. Gregorju se je 27. novembra istega leta rodil Janez Evange- list Krek. Krekovi so pri Sv. Gregorju živeli v po- manjkanju. Učitelj Valentin je bil pri ljudeh zelo priljubljen, tudi sam se je vživel v novo okolje, tako da je prevzel celo tamkajšnje na- rečje, vendar pa ga je gnala želja, da bi pri- šel na bolje plačano učiteljsko mesto. Z de- kretom konzistorija je bil 9. decembra 1968 prestavljen v Dolenjo vas pri Ribnici, k Sv. Gregorju pa je prišel sodraški podučitelj An- ton Kratochvill.'^ Krek službe v Dolenji vasi ni nastopil, ker je dobil 30. decembra 1868 na lastno željo dekret za učiteljsko; službo v Ko- mendi pri Kamniku. Gmotne razmere so se mu popravile, vendar pa je zbolel, bil za- časno upokojen, 4. marca 1875 pa je umrl." V obdobju 1868—1878 se je pri Sv. Gre- gorju zamenjalo precej učiteljev. Kratoch- villu so sledili Engelman, Kimovec, Sever (verjetno Franc Sever, ki je bil od 1861 do 1863 podučitelj v Sodražici), Pibernik, Strel, Pregelj, Vrezec in Franc Crnagoj." Izmed, teh je še zlasti pomemben zadnji. Rodil se je 27. januarja 1865 v Ljubljani, leta 1885 pa je končal ljubljansko učiteljišče. Istega leta je nastopil svojo prvo učiteljsko službo pri Sv. Gregorju, kjer jo poučeval do konca leta 1887. S 1. decembrom so ga prestavili v Šmartno pod Šmarno goro. Od 1896 do upokojitve 1924 je učil v Ljubljani na Barju, bil je strokov- njak za sadjarstvo, vrtnarstvo in čebelarstvo in je skrbel za napredek šolskih vrtov. Delo- val je pri napredni učiteljski organizaciji in Učiteljski tiskarni. Z zabavnimi, metodično- didaktičnimi, vzgojnimi in organizacijskimi članki je sodeloval do 1894 pri »Učiteljskem tovarišu«, z mladinskimi črticami pozneje »Zvončku«. V dobi stare Jugoslavije je bil nekaj časa nadzornik šolskih vrtov v Slove- niji. V obdobju 1906—1909 je na svetogregorski šoli deloval Frančišek Ločniškar, pesnik in mladinski pisatelj. Rodil se je 4. decembra 1885 v Zbiljah pri Smledniku, obiskoval v Ljubljani tri gimnazijske razrede (1898 do 1901) in dva letnika učiteljišča. Maturiral je na koprskem učiteljišču (leta 1906), 1908 pa je opravil usposobi j enostni izpit. Od Sv. Gre- gorja je odšel na osnovno šolo Logje^—Robi- dišče, nato pa je od septembra 1911 do avgusta 1921 vodil osnovno šolo v Drežnici, kasneje pa na Turjaku. V obdobju stare Ju- goslavije je potem postal šolski nadzornik. S pisanjem se je začel ukvarjati že kot učite'- Ijiščnik, med drugim pa je bil tudi urednik »Vrtca«." Leta 1880 je začela delovati izredna šola v Velikih Poljanah, na kateri so poučevali uči- telji iz Ribnice. Leta 1881 se je spremenila v zaslno, pouk pa je bil v župnišču. Leta 1884 so zgradili šolsko stavbo, v kateri se je začel pouk leta 1885. V tem obdobju so bili v to šolo prešolani učenci iz Ortneka, ki so prej hodili k Sv. Gregorju.2« Šolska kronika svetogregorske šole je izpri- čana od leta 1887 dalje. Ali je obstajala že prej, ni mogoče ugotoviti, prav tako pa ni po- datkov, da bi kdaj obstajali črna in zlata knjiga.2' 24 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 28 1980 Šolska kronika omenja predvsem bolezni in nesreče med šolsko mladino. Tako je bila šola od začetka leta 1891 do 17. februarja zaprta zaradi ošpic, v šolskem letu 1904/05 pa je razsajala davica. Hudi zimi sta bili v šol- skih letih 1890/91 ter 1894/95, ko pouka ni bi- lo kar od 18. novembra do 1. aprila. Sicer pa so hude zime s snežnimi zameti skoraj vsako leto ovirale šolsko delo.^^ Leta 1903 je dobila šola svoj vodnjak. Za- sluga zanj gre Kranjski hranilnici, ki je v ta namen dodelila podporo 50 goldinarjev ter župniku Francu Krumpestarju, dolgoletnemu krajevnemu šolskemu nadzorniku. Omenjeni župnik je skupaj s krajevnim šolskim svetom dosegel, da se je šola leta 1913 razširila v dvorazrednco. Prejšnje uči- teljsko stanovanje v šoli so spremenili v drugo učilnico, učitelji po so stanovanje do- bili v Gregorskem domu, zgradbi katoliškega prosvetnega društva pri Sv. Gregorju. Prav možnost novega stanovanja je bila glavni vzrok za razširitev šole, poleg tega pa tudi pedagoški in metodični vzroki. Z novo drugo učilnico se je zmanjšalo število oddelkov v enem razredu. Ker se število šoloobveznih otrok ni povečalo, so imeli zdaj več potrebne- ga prostora. Učiteljsko stanovanje v Gregorskem domu je merilo okrog 58 m^, obsegalo pa je dve so- bi (32 m^ ii 11,5 m^), kuhinjo in shrambo. Drugi učitelj na šoli je tudi imel možnost stanovanja v Gregorskem domu.^s Pri Sv. Gregorju je delovala tudi ponav- Ijalna šola za tiste učence, ki redne n'so obi- skovali osem let. Šolski zakon iz leta 1869 je sicer uvedel osemletno šolsko obveznost, ven- dar so si v praksi pomagali s ponavljalno šo- lo. Taka šola je bila pri Sv. Gregorju v za- četku skozi vse šolsko leto ob četrtkih, pozne- : je pa v zimskih mesecih (od 1. 9. do 31. 3.) vsak dan razen četrtka. V primerjavi z neka- terimi drugimi šolami tu ob nedeljah ni bilo pouka. .j Po končanih šestih letih šolanja so učenci mogli dobiti odpustnico, obiskovati pa so mo- rali še dve leti ponavljalno šolo. Tako so mogli pomagati doma pri poljedelstvu ali pa se izučiti kake obrti, formalno pa so zado- stili osemletni šolski obveznosti. > Kot smo že omenili, je bil za časa Avstrije pouk slovenščini, prav tako pa tudi učne j knjige. Šolski upravitelj Anton Kadunc je j med prvo svetovno vojno tri ure na teden po- î učeval nemščino kot neobvezen predmet. Po- ; uka se udeleževalo do 20 učencev. i Med prvo svetovno vojno je podobno kot drugod) tudi tu šolski pouk zelo trpel, ker so otroci ostajali doma in pomagali pri raznih opravilih. V primerjavi z drugimi šolami so tu ostale učne moči neokrnjene. Poučevala sta že omenjeni Kadunc in njegova žena Kar- la, rojena Rigler, tamkajšnja domačinka. V šolskem letu 1918/19 so za špansko bo- leznijo umrli štirje učenci svetogregorske šo- le, v šolskem letu 1928/1929 pa je bila zelo huda zima, ki je ovirala pouk. Leta 1923 so na Karlovici ustanovili dvorazredno osnovno šolo, zato so naj- oddaljencjši vasi svetogregorskega šolskega okoliša Vintarje in Pugled pridružili šolski i občini Karlovica. Ko so leta 1930 ustanovili i Osnovna šola pri Sv. Gre- gorju nad Ortnekom KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 28 1980 25 novo šolo v Dvorski vasi, so kraja Škrlovica in Zlati rep presolali v novi šolski okoliš. Leta 1926 je veliki župan ljubljanske oblasti dodelil osnovni šoli pri Sv. Gregorju 10.000 din za popravilo šolske stavbe. Leta 1927 so na šolskem poslopju odkrili spominsko ploščo dr. Janezu Ev. Kreku, v nje- govi rojstni sobi — šolski sobi drugega raz- reda — pa so obesili njegovo veliko sliko. Ob tej priložnosti so šolski mladini govorili tudi o Krekovem življenju in delu. V šolskem letu 1930/31 je bilo v dvo- razredno osnovno šolo pri sv. Gregorju vpi- sanih 56 dečkov in 44 deklic, skupaj 100. Uči- teljski par Kadunčevih — Antona in Karlo sta po letu 1934 zamenjala Ana Novak in Ludvik Pevec. V učiteljski knjižici šole je bilo 375 knjig, v šolarski pa 227. Kaj dosti' gradiva iz zgodovine šole do takrat ni bilo ohranjenega. Kot vzrok za to navaja šolski upravitelj Pe- vec v dopisu Muzeju slovenskega ljudskega šolstva na Poskusni ljudski šoli Ljub- ljana— Bežigrad, da na šoli ni primerne shrambe za stare dokumente. V šolskem letu 1941/42 je bil pouk v šolskem poslopju, kasneje pa po privatnih po- slopjih, ker so poleti 1942 šolo zasedli Italija- ni, kasneje pa belogardisti. Pouk je bil v slo- venščini, uporabljali so slovenske učbenike iz obdobja stare Jugoslavije. Šoli niso dodelili italijanskega učitelja in tudi tega jezika niso poučevali. Zaradi pogostih borb nai tem pod- ročju so b li otroci v nevarnosti in so neredno hodili k pouku. Seveda se je to poznalo tudi pri učnem uspehu. Leta 1943 so učitelja Novakovo in Pevca na lastno željo prestavili v Grosuplje, kjer sta se poročila. Na šolo pri Sv. Gregorju so namesti- li učiteljico — begunko Ano Pire - Gabrič, ki je prej službovala v Artičah in so jo od tam leta 1941 pregnali Nemci. Partizani so 3. decembra 1943 iz strateških razlogov požgali šolsko poslopje. Pri tem je zgorela) večina knjig iz učiteljske in šolarske knjižnice, le nekaj so jih rešili domačini. Ostanke šolskega poslopja, so spomladi leta 1964 odstranili s prostovoljnim delom in neu- poraben material prepeljali na okoliška vaška pota. Ob začetku prvega šolskega leta v svobodi je bilo v osnovno šolo pri Sv. Gregorju vpi- sanih 49 dečkov in 43 deklic, skupaj 92. Uči- teljska knjižnica je imela 125, šolarska pa 32 knjig. Učili sta dve učiteljici. Ena od njih je bila Karolina Lušin, ki so jo med počitnicami premestili iz sodraške osnovne šole. Pouk je bil v dveh učilnicah Gregorskega doma, kas- nejšega Zadružnega doma. Šoli je zelo pri- manjkovalo učil. Ob požaru 3. decembra 1943 so zgorele tudi uradne knjige in preostali ar-_ hiv. Otrokom se je zelo poznalo, da med voj- no niso redno obiskovali šole in zato niso imeli prave podlage. Zgodovina osnovne šole pri Sv. Gregorju ne izpričuje kakih velikih in izrednih dogod- kov. Življenje na njej je teklo kot na vrsti podobnih slovenskih šol. Zanimiv je njen začetek. Zasilna šola po letu 1848 izpričuje, da so se ljudje začeli zavedati prednosti izo- brazbe in segati po njej. Domnevati moremo, da je tudi nastanku redne šole botrovalo prizadevanje svetogregorskih prebivalcev. Naglasiti velja tudi povezanost s sosednjo Sodražico, saj je pri Sv. Gregorju učilo pre- cej bivših sodraških učiteljev. Opazili smo, da so se učitelji pri Sv. Gregorju pogosto menja- vali, da so prihajali na to šolo kmalu po kon- čanem šolanju za učitelje kot tudi, da so se nekateri uveljavili v svojem nadaljnjem pe- dagoškem in drugem delu. Poleg tistih, ki so se proslavili, so bili še drugi učitelji, o katerih življenju in delu se je do današnjih dni ohranilo zelo malo. Izgi- nili so skupaj z listinami, ki bi nam mogle pričati o njih. Mnogih ne poznamo niti po imenu, a vendar je tudi njihovo delo vtkano v temelje naše današnje omike. OPOMBE 1. Cerkev na Slovenskem, Ljubljana 1971, str. 99. — 2. Stefan Tomšič in France Ivane: Kočev- sko okrajno glavarstvo, Zemljepisno-zgodovin- ski opis. Ljubljana 1887, str. 37. — 3. Vlado Schmidt: Zgodovina šolstva in pedagogike na Slovenskem, III, Ljubljana 1966, str. 174. — 4. Stefan Tomšič in France Ivane: Kočevsko okraj- no glavarstvo .... str. 37. — 5. Šolska mapa Sv. Gregorja v dokumentacijski zbirki Slovenskega šolskega muzeja v Ljubljani. Pričevanje bivše učenke šolskemu upravitelju. — 6. V. Schmidt: Zgodovina šolstva in pedagogike. ... III, str. 174. — 7. Skofijsld arhiv Ljubljana (SALj), Fase. 19 Ribnica, f. XIX, akt--9. — 8. SALj., Fase. 443 19 Ribnica, f. XIX. akt _ 9. — 9. SALj, Fase. 371 19 akt-9. — JO. SALj. Fase. Ribnica, f. XIX. akt 403 19 - 9. — 11. SALj. Fase. Ribnica, f. XIX, akt 275 19 -9. — 12. Ivan Dolenec: Dr. Janez Ev. Krek, 303 Izbrani spisi, I. zvezek, Ljubljana 1923, str. 4. — 19 13. SALj, Fase. Ribnica, f. XIX, akt---9 _ 345 14. Primerjaj: Andrej Vovko: Osnovna šola v 26 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 28 1985 Sodražici (1811—1941), Kronika. Ljubljana, 26/ 1978. št. 2, str. 88—94. — 15. SALj, Fase. Ribni- 19 ca, f. XIX, akt - 9. — 16. Ivan Dolenc; str. 398 Jajiez Ev. Krek. Izbrani spisi, I. zv.. str. 8—^11. — 17. Štefan Tomšič in France Ivane: Kočev- sko. .., str. 38. — 18. Slovenski biografski leksi- ' kon I, Ljubljana 1925—1932. str. 110. — 19. Slo- venski biografski leksikon I. str. 679. Ločniškar je v letu 1937 pripravil tudi rokopis berila za slovenske šole na Koroškem, ki pa zaradi An- j schiussa ni izšlo. Izjava Franceta Ostanka 23. 7, 1979. — 20. Šolska mapa Velikih Poljan v doku- mentacijski zbirki Slovenskega šolskega muzeja. — 21. Po novem osnovnošolskem zakonu iz leta 1869 zlate knjige niso bile več obvezne, čeprav so jiii ponekod še vodili. — 22. Šolska mapa Sv. Gregorja. — 23. Šolski list iz leta 1929 (popis šolskega okoliša, zemljepisni prikaz, tloris šole in učiteljskega stanovanja). Dokumentacijska zbir- ka Slovenskega šolskega muzeja. — 24. Kronika šole v dobi NOB. Šolska mapa Sv, Gregorja.