10 - GRAFI ČAR RAZISKAVA Uvod Zajemanje podatkov z digitalno kamero postaja vedno bolj aktualno tako na po- dro čju prepoznavanja barv in ugotavljanja sprememb v barvi kot tudi pri ohranjanju kulturne dediš čine. V takih primerih je iz- vedba karakterizacije oziroma profi liranja digitalne kamere zelo pomembna in kori- stna. V ta namen smo izdelali modelno ko- moro z barvnimi stenami (roza, bela, siva, modra in črna) velikos ti približno 150 cm x 150 cm x 150 cm. Cilj naše raziskave je bila primerjava CIELAB-vrednos ti barvnih sten komore, ki jih od čitamo s fotografi je s pri- pe ti ma izdelanima profi loma digitalne ka- mere (v programih Argyll in Profi leMaker) in barvnim profi lom Adobe RGB (1998), ter CIELAB-vrednos ti , ki jih izra čunamo iz izmer- jenih refl eksijskih spektrov barv sten. Želeli smo ugotovi ti smotrnost uporabe barvnih profi lov pri zajemu scene v studiu. Eksperimentalni del Raziskovalno delo je potekalo v foto- grafskem studiu oddelka za teks ti lstvo Naravoslovnotehniške fakultete Univerze v Ljubljani, kjer smo notranjost izdelane modelne komore enakomerno osvetlili z dvema refl ektorjema pod kotom 45° in fo- tografi rali z digitalno kamero Nikon D300. V komori smo fotografi rali tudi testno ta- blico ColorChecker DC z namenom izdelave KAKOVOST PROFILOV 10 - GRAFI ČAR barvnega profi la digitalne kamere. Zajeto testno tablico smo pretvorili iz surove dato- teke raw v format ti ff s programom Adobe Photoshop z uporabo pretvornika Camera RAW , ki sliko vrne v barvnem prostoru Ado- be RGB (1998). Pri tem smo upoštevali iz- merjeno barvno temperaturo lu či 3194 K. Profi l digitalne kamere smo izdelali v dveh programih, in sicer v Argyllu in Pro- fi leMakerju (Profi le Maker 5.0.5b), in jih pripeli zaje ti fotografi ji. V programu Adobe Photoshop smo od či- tali CIELAB-vrednos ti s fotografi je s pripe ti - ma izdelanima profi loma digitalne kamere in barvnim profi lom Adobe RGB (1998). V drugem koraku smo s spektroradiome- trom PR650 izmerili refl eksijo barv sten ko- more. Spektri barv tal (bela), stropa ( črna), leve stene (modra), desne stene (siva) in ozadja (roza) so prikazani na sliki 2. Na podlagi izmerjenih refl eksijskih spektrov barv sten v komori smo izra- čunali standardizirane barvne vrednos ti XYZ posameznih barv sten. Vezni barvni prostor (PCS) v profi lih upo- rablja belo to čko D50, medtem ko je bela to čka Adobe RGB (1998) defi nirana kot D65. V ta namen Adobe Photoshop upo- rablja bradfordsko metodo za izvedbo kro- ma ti čne prilagoditve iz vrednos ti XYZ pod svetlobo D65 v XYZ-vrednos ti pod D50. Rezulta ti z razpravo V prvem koraku smo s fotografi je s pripe ti mi profi li od čitali CIELAB-vredno- s ti barv sten (siva, modra, bela, črna in roza), ki so prikazane v preglednici 1. V drugem koraku smo iz spektralnih po- datkov izra čunali XYZ pod svetlobo D50 in nato CIELAB-vrednos ti . Izra čunane vrednos ti so prikazane v preglednici 2. Primerjavo med izra čunanimi in od čita- nimi CIELAB-vrednostmi najbolje vidimo, če izra čunamo njihovo barvno razliko ∆E * ab . Preglednica 3 za vsako barvno steno prikazuje barvne razlike med vrednostmi CIELAB, pridobljenimi na podlagi spektral- nih podatkov in od čitanimi iz fotografi j s profi lom Adobe RGB (1998), ter fotografi j s pripe ti ma profi loma digitalne kamere. Iz rezultatov je razvidno, da je povpre čna barvna razlika za vse barve najmanjša pri izdelavi profi la digitalne kamere v progra- mu Argyll. V tem primeru je najve čja ∆E * ab enaka 10,04 za roza barvo, medtem ko je najvišja ∆E * ab za isto barvo z uporabljenim profi lom Adobe RGB (1998) enaka 16,83. Najmanjše in še sprejemljive ∆E * ab smo do- bili pri sivi, modri in črni barvi, predvsem s pripe ti ma profi loma digitalne kamere, iz- delanima v Argyllu in Profi leMakerju. Barv- na razlika pri profi lu Adobe RGB (1998) je sprejemljiva zgolj v primeru sive barve, kar kaže na veliko slabše rezultate. V primeru naših izbranih barv lahko iz rezultatov skle- pamo, da izdelava barvnega profi la v pro- gramu Argyll omogo ča pridobitev barvnih vrednos ti , ki so bliže izra čunanim vredno- s ti m iz spektralnih podatkov. Na sliki 3 je na podlagi predvidenih barv- nih obsegov, ki so nastali z ekstrapolacijo po- datkov, prikazana razlika med uporabljenimi profi li. Razvidno je, da ima profi l digitalne kamere, izdelan v Argyllu, v primerjavi s pro- gramom Profi leMaker precej ve čji predvide- ni barvni obseg. Če ga primerjamo z Adobe Slika 1: Fotografi ja notranjosti osvetljene komore. GRAFIČAR - 11 Tim JERMAN, Andrej JAVORŠEK, Dejana JAVORŠEK Univerza v Ljubljani Naravoslovnotehniška fakulteta Oddelek za teks ti lstvo Snežniška ulica 5, 1000 Ljubljana h tt p://www.n tf .uni-lj.si/ OV DIGITALNE KAMERE GRAFIČAR - 11 RGB (1998), lahko ugotovimo, da v obmo čju dolo čenih barv (magenta, zelena in nekate- re zelo svetle barve) prevladuje barvni ob- seg profi la, narejenega v Argyllu. Na podlagi tega lahko sklepamo, da so velike barvne razlike pri roza in beli barvi posledica razli č- nih barvnih obsegov med samimi profi li. Zaklju ček Cilj izdelave in uporabe barvnih profi lov digitalne kamere je zaje ti original tako, da bodo barve reprodukcije čim bliže barvam originala. V našem eksperimentu so barve originala CIELAB-vrednos ti , izra- čunane iz izmerjenih refl eksijskih spek- trov. Na podlagi izra čunov barvne razlike ∆E * ab med CIELAB-vrednostmi, izra čuna- nimi iz spektralnih podatkov in od čita- nimi s fotografi j s pripe ti mi profi li, smo ugotovili, da so vrednos ti ∆E * ab v primeru naših barv pri uporabi barvnega profi la, izdelanega v programu Argyll, najmanjše, sledita mu Profi leMaker in Adobe RGB (1998) kot najslabši. To kaže na dejstvo, da je pri zajemu originala za doseganje barva sten ∆E* ab P1 P2 P3 roza 16,83 10,04 12,31 siva 1,78 4,47 1,45 bela 13,17 7,61 11,78 modra 6,75 2,51 4,31 črna 8,39 1,07 6,18 barva sten XYZ (D50) L*a*b* (D50) roza 16,27 13,63 10,50 43,70 18,99 2,33 siva 5,63 5,43 5,15 27,92 4,67 -3,60 bela 16,02 15,58 14,47 46,41 5,83 -4,34 modra 2,26 2,23 3,59 16,65 2,40 -14,06 črna 1,38 1,27 1,12 11,10 4,57 -1,03 barva sten L*a*b* P1 P2 P3 roza 57,11 25,74 9,94 53,00 20,37 5,84 55,59 18,05 5,41 siva 28,21 5,44 -2,02 32,14 3,74 -2,47 28,15 4,59 -2,17 bela 59,29 6,34 -1,63 53,92 4,88 -5,21 57,56 3,53 -1,28 modra 11,45 0,52 -17,93 18,30 0,52 -14,26 12,88 0,50 -14,90 črna 3,03 3,52 1,02 11,43 3,56 -0,93 5,29 3,71 0,88 kolorimetri čne natan čnos ti profi liranje digitalne kamere zaželeno ter da je pro- sto dostopen brezpla čen program Argyll popolnoma konkuren čen komercialne- mu programu Profi leMaker. Literaturna: OPAKA, Uroš. Linearizacija in karakterizacija digital- 1. nega fotografskega aparata: magistrsko delo = Line- ariza ti on and characteriza ti on of the digital camera. Ljubljana: [U. Opaka], 2011. Spectral Sharpening and the Bradford Transform 2. [online]. Dostopno na svetovnem spletu: . Ci ti rano 15. 7. 2003. Bruce Lindbloom, Chromatic Adaptation. http://www. 3. brucelindbloom.com/index.html?Eqn_ChromAdapt.html Octave [online]. http://www.gnu.org/software/octave/ 4. Westland, S., Ripamon ti , C. Computa ti onal Colour 5. Science using MATLAB. John Wiley & Sons, Ltd, En- gland, 2004, p. 81–109. Slika 3: Primerjava med barvnimi profi li. Slika 2: Refl eksijski spektri barvnih sten v komori, izmerjeni s PR650. Preglednica 1: Od čitane CIELAB-vrednosti barvnih sten s fotografi j s pripetimi profi li, P1 – AdobeRGB (1998), P2 – profi l digitalne kamere, narejen v Argyllu, P3 – profi l digitalne kamere, narejen v Profi leMakerju. Preglednica 2: Iz spektrov izra čunane vrednosti XYZ in CIELAB. Preglednica 3: Barvna razlika ∆E* ab med CIELAB- vrednostmi, izra čunanimi iz spektrov in od čitanimi s fotografi j, P1 – AdobeRGB (1998), P2 – profi l digitalne kamere v Argyllu, P3 – profi l digitalne kamere v Profi leMakerju. a) P2 (Argyll – sivo telo) – P3 (Profi leMaker – barvno telo) b) P2 (Argyll – sivo telo) – P1 (Adobe RGB (1998) – barvno telo) normalizirana refl eksija (l) valovna dolžina (nm) 380 430 480 530 580 630 680 730 0,25 0,2 0,15 0,1 0,05 0 roza siva modra črna bela