Leto IV., štev. 215 V Ljubljani, petek dne 14. septembra 1923 Poštnina uarlaflrana. Cena 1 Din tatiala ott 4 x|utrn|. Stane mesečno 12-50 Din U Inozemstvo 25'— » neobvezno Osla«) po tarifo. Uredništvo: HiMošičeva cesta št. 16/L Telefon št 72. Dnevnik za , prosveto in politiko Račun prt poitn. čekov, uvoda itev. 11.842. Ljubljana, 13. septombra. Stojimo pred kritičnim 15. septembrom. Ni več dvoma, da vztraja Italija pri svojem ultimatu in pri svojem načrtu, ki predvideva dejansko aneksijo Reke. Včerajšnje Mussolinijeve izjave v ministrskem svetu to jasno in gladko izpričujejo. Mussolinijovo pismo Pa-šidu potrjuje, da Italija ne mara odstopiti od svojega anoksijskega projekta. Pripravljena je morda popuščati v formi, ne pa v stvari. Taktično se je nekoliko umaknila in ne zahteva, da rečemo da, temveč se zadovoljuje s tem, da pristanemo na nadaljovanje pogajanj v paritetni komisiji, seveda na bazi njenega projekta. Pristanek na nadaljna pogajanja bi pomenil torej z naše strani prineipijelni pristanek na italijansko solucijo reškega problema. Italijanska diplomacija deluje z 6»romnim pritiskom. Zvijačna propaganda, mednarodna intriga, očita grožnja z orožjem — vse je na delit, da nas spravi na kolena. Spor z Grško je dal Italijanom pretvezo, da mobilizirajo proti nam. Tako dobiva konflikt za vso Evropo vedno resnejše lice. Francosko in angleško časopisje že prinaša alarmantno vesti in veliki londonski ter pariški listi pišejo o možnosti izbruha novega vojnega požara. Južnoafriški delegat Murray kliče Zvezo narodov na pomoč. Dodati moramo takoj, da Itn lija nima simpatij na svoji strani. Njena nelojalna politika povodom konflikta z Grško, njene staroavstrijake metode v nastopu proti šibkejšemu narodu, njeno uprav kaiserovsko preziranje mirovnih interesov evropskih narodov jo je spravilo v moralično izolacijo, katere posledice se kažejo že danes. V reškem sporu ie vsa pravica ln tno-fali na naši strani. Mi nočemo Italiji prizadeti nobene škode, ml nasprotno želimo, da b! končno vendar že enkrat nastopili med obema državama znosni in zaupanja polni odnošaji, toda ne moremo se odreči temu, kaj- je naše sveto pravo. Italija ima moč na svoji strani. Ona lahko nasilno izvede aneksijo Reke ter nas poskusi s kanoni prisiliti, da rečemo da. Toda tak poskus se ne bo obnesel. Nobena sila nas ne 1» mogla privesti tako daleč, da bi se sami odrekli svojih pravic. To naj si rimski gospodje zapomnijo. Če je danes vlada v Beogradu skle-fiila, da na ultimatum ne da odgovora, je dobro sklenila. Lahi naj poskusijo kriško taktiko tudi proti nam. Globoko smo ltverjeni, da se jim ne bo obnesla. Evropa sc bo zavedla svojih dolžnosti la se spomnila velikega skupnega živ-Ijenskega interesa: da čuvamo mir in da drug drugega branimo pred nasilnostjo in krlvičnostjo soseda. Prepričani smo, da bi apel na Zvezo narodov v slučaju ponovitve kriškega primera s strani Italije ne bil zaman. Reško vprašanfe pred ministrskim svetom HISTRORIJAT REŠKEGA SPORA. - VLADA NE BO ODGOVORILA NA ULTIMATUM. lo posredovanje Poincar6ja. Iz raz- Sestanek Mussolinija s Pašičem? Beograd, 13. septembra, r. Pod kraljevim predsedstvom se je danes dopoldne vršila seja ministrskega sveta, ki je razpravljala o zunanjem in notranjem političnem položaju. Zastopnik ministra zunanjih poslov, minister pravde dr. Ninko Perlč je podal obširno poročilo o delu paritetne komisije v Rimu. Dne S. avgusta je Mussolini Izrazil željo, da komisija do 31. avgusta konča svoje delo. Komisija je našla kompromisno formulo, ki bl bila ustvarila provizorni sporazum. Izdelala je provizorni šta-tut za upravo Reke v duhu rapallske pogodbe. Ta Statut naj bl veljal začasno eno leto In bi se, če bi se obnesel, sporazumno proglasil za de-finitiven. Naša vlada je kompromisno formulo sprejela, Italija jo je odklonila ter je predložila svoj načrt, ki pa ne odgovarja rapallski pogodbi in santaiuargheritskim konvencijam. Zato ga naša delegacija ni mo-gla sprejeti. Delo paritetne komisije je bilo z 31. avgustom zaključeno. Italijanski ministrski predsednik Mussolini je potem preko našega poslanika v Rimu g. Antonijevlča izrazil željo, da naša vlada odgovori do 15. septembra, ali sprejme italijanski aranžma ali ne. Postopanje naj bi bilo to, da se delo paritetne komisije nadaljuje še do 15. t. ni. in da v vpra šanju končnoveljavno odloči paritetna komisija. Naša vlada še smatrala za odveč, da bi paritetna komisija nadaljevala delo, ker je videla v tem samo zavlačevanje. Italijanska vlada je vztrajala, pri svojem mnenju, da se njen predlog smatra kot nekak ultimat, ki bl imel za posledico dvoje: 1. ali sprejme Jugoslavija italijanski aranžma, 2. aH ga odkloni in akceptira represallje. Nato jo Pašlč v daljšem govoru poročal, kako sta Francija in Anglija zrli z veliko pozornostjo na težko situacijo na Balkanu. Jasno je bilo, da bi naša država mogla odločati o miru na Balkanu. Zato jt sledi- se govorov, s Poincare.iem je Pašlč doznal tendenco francoske vlade, da se na vsak način najde mirna rešitev tega vprašanja. Po!ncar6 je izjavil, da bo posredoval pri Italiji, da se najde takšna rešitev spornega vprašanja, ki ne bl žalila dostojanstva nobeno državo in bl tudi ne kršila sklenjenih pogodb. Po svojem po vratku iz inozemstva jo Pašlč sprejel od Mussolinija pismo, v katerem mu ta poroča o težki notranji situaciji Italije, vsled česar ne more sprejeti kompromisne formule paritetno komisije ter vztraja na svojem stališču. Preko našega poslanika v Parizu g. Spalajkovlča je sedaj dospelo poročilo, v smislu katerega bl bilo ugodno, da se razčiščenje reškega spora za nekaj časa odloži. Nastalo Je torej vprašanje, ali je umestno, da se jugoslovanska vlada žuri z zahtevo po arbitraži ali ne, O obeh poročilih se je razvila diskusija, v kateri so posamezni ministri iz-javljali svoja mnenja o tem vprašanju Do sklenitve nI prišlo. Vlada je odločila, naj Pašlč nadaljuje proučevanje situacije. Jugoslavija bo storila vse, da se Izogne vsakemu spopadu z Italijo, ki bl bil neugoden za mir na Balkanu in v Evropi. Nato je ministrski svet razpravljal c notranjem položaju. Popoldne Je ministrski svet nadaljeval pretres o reškem vprašanju. Sejo Je vo dil predsednik vlade Pašlč, trajala je pa od 18. do 20.30. Tudi na tej seji se še vlada nI odločila, kaj ukrene o reškem vprašanju. Po seji so bile poslane hrzo Javite dr. Ninčiču, Antonljevlču In Poln-earčju. Kakor Izgleda, Je .vlada sklenila, da vprašanje glede Reke odloži. Beograd, 13. septembra, d. Po razpoloženju, ki vlada v oficiielnih krogih se zdi, da naša vlada 15. septembra Italiji ne bo odgovorila ničesar pozitivnega. Izključeno je, da bl mogla pristati na Mussolinijev predlog. Rim, 13. Septembra, j. V političnih krogih se trdi, da se v kratkem sesta-neta Mussollnl ln Pašič radi ureditve reškega spora. Natančnejšega o dnevu sestanka se nI dalo dognati. Tudi kraj je zaenkrat neznan. V palači Chigl vesti nc dementirajo, vendar pa jo smatrajo za prezgodnjo. Beograd, 13. septembra, p. Nocojšnjo »Novosti* pišejo, da francoska vlada svotujo naši vladi, naj popušča v zahtevali napram Italijanom. Francozi so nahajajo v težkem položaju, da nam nc morejo pomagati. Aneksija Roko s strani Italijanov da jo gotova stvar. Italija želi poleg toga pritisniti na našo vlado, da naknadno prizna aneksijo Reke ter bo v to svrho so po« služila najjačjih diplomatičnlh sred« stev, pa tudi ultimata. Vojaška revolucifa na Španskem VSA KATALONIJA V OBLASTI UPORNIKOV. - REVOLUCIJA SE ŠIRI. Pariz, 13. septembra, d. Pokret katalonskih separatistov, ki Je v torek povzročil krvave poulično boje v Barceloni, je sprožil vojaško revolucijo. Garnl-zlje v Barceloni in v več drugih mestih so se uprle ter polastile moči. Pariz, 13. septembra, s. Havas poroča Iz Barcelone: Guverner Primero de Rlve-ra Je danes Izdal proklamacljo, v kateri obtožuje vlado, da Je upropastila državo. V razglasu naznanja, da je vojaška stranka sklenila poslužltl se sile in razglasiti obsedno stanje. Danes zjutraj ob štirih je bila telefonska centrala zasedena. Me-s(o je 6icer mirno. Vlada Je v naglici sklicala izredno sejo kabineta, da sklepa o protiukrepih. Pariz, 13. septembra, d. Voditelj! upora izjavljajo, da revolta ni naperjena proti kralju iu monarhiji, temveč samo proti nesposobni vladi. Rovolta ima fašistovski značaj. Pariz, 13. septembra, j. Vsa Katalonija jo v uporu. Vojaško in policijsko oblasti so prevzelo novo vlado. Gibanje se širi po vsej Španiji. V Madridu so vladno četa šo drže. Položaj kabineta je zelo težaven. Med vojaštvom madridsko garnizije sa širijo letaki, ki pozivajo na prestop li! upornikom. Ministrski svet je vso noj zboroval. Predsednik jo izjavil novinarjem, da ni vzroka za razburjenje. Vlada j< odločena, da vzdrži mir in red, ALARMANTNE VESTI LONDONSKEGA ČASOPISJA. - POZIV ZVEZI NARODOV. — RESNA SVARILA ITALIJI. m na Sofija, 13. septembra, s. Vlada je da-I bes zjutraj aretirala večje število komu-I nistov in zasedla pet komunističnih do-lmov. Zaplenila je tudi mnogo komuni-I Etičnih listin in brošur. Med aretiranci je I okoli 40 strankinih voditeljev, večinoma I bivših poslancev. Aretacije so se vršilo I tudi po provinciji. Širjenje komunistič-Inih listov je prepovedano. Zabranjena jo I sploh vsaka komunistična agitacija. Po-llicijska ura je v Sofiji določena ob 8. uri Jivečer. Vzroki energičnega nastopa vla-leže v tem, da so komunisti vršili I protidržavno agitacijo in posebno v zadnjem času nastopali javno proti državi, ha kar so dobivali podporo iz Moskve. I Uvesti so hoteli delavsko in seljaško dik-1 taturo in so imeli že prve oborožene | Četo. Sofija, 13. septembra, j. Vlada jo pre-IVovedala vse privatne telefonsko razgovore. Komunistična akcija jo bila daleko I bolj dozorela kot so jo sprva mislilo. V 1 Sofiji sami je bilo aretiranih nad 70 ko-I »Mističnih voditeljev in agitatorjev. Zarotniki so so nameravali polastiti obla-Isli v Plevni, Plovdivu in šumli in udari-1'i od teh strani na Sofijo. | Minister beneš podpredsednik zveze narodov. Ženeva, 13. septembra, s. Zastopniki Male antante so sklenili, imenovati češkoslovaškega zunanjega ministra dr. Bc-I icša kandidatom za podpredsedniško mc-| sto. dardanele zopet v turških ROKAH. Pariz, 13, septembra, r. »Ageneia Ra-IJio, javlja iz Carigrada, da so zavezni-|,;> dne 11. septembra izročili Turkom l^rdancle in Canak s vsemi utrdbami. London, 13. septembra, s. Profesor Murray, zastopnik Južne Afrike pri Zvezi narodov, jo poslal angleškemu kabinetu brzojavko, v kateri opozarja r.a nevaren položaj glede Reke, če Zveza narodov kmalu ne Intervenira. Gotovo je, da bodo pri tem prizadete Italija, Grška, Jugoslavija, Bolgarska in Madžarska. Brzojavka zatrjuje, da so izdelani vojaški načrti nekaterih balkanskih držav za konflikt, ki grozi izbruhniti 16. septembra. Diplomatski poročevalec «Daily Tele-grapha* piše o kriškem in jugoslovanskem problemu, da prevladuje v diplomatskih krogih nazor, da se položaj v Južni Evropi od ure do ure poostruje. Italijanski ultimatum Jugoslaviji glede reškega vprašanja zapade prihodnjo soboto. Čujo so o koncentraciji čet v severni soseščini Reke. Pariz, 13. septembra, b. Poslaniška konferenca namerava, kakor doznava »Potit Parisien*, dovoliti Italiji za izpraznitev Krfa daljši rok kot js bilo sprva določeno, in sicer do konca septembra. Ce bi Italija kompromis odklonila, si pridržuje Anglija takojšnjo akcijsko svobodo. Lord Grewe je včeraj sporočil poslaniški konferenci ta sklep angleške vlade. Bati se je novih komplikacij, ker Anglija vztraja na tem, da se takoj določi termin za izpraznitev po Italijanih zasedenih otokov. Londonski listi pišejo v zelo ostrem tonu. »Times* naglašajo, da si Anglija italijanske formule, v kateri hočejo po lastni volji določiti rok za izpraznitev Krfa. no da dopa-sti. »Dailv Telegraph* grozi, da bo angleška vlada, če Mussolini v vprašanju izpraznit-vo ne odneha, predlagala Zvezi narodov, da konštatira nasilno zasedbo Krfa in kršitev določb Zveze narodov po Italijanih. Oprta na jačjo moralično silo bo morala zahtevati takojšnjo evakuacijo. Prihod francoskega maršala v Beograd, je zadnjo svarilo, da naj se Italija tudi v reškem vprašanju zelo varuje. Italija bi v primeru vojne z Jugoslavijo imela opraviti s številnejšimi in močnelšiml nasnrotnikl. neeo z eno samo balkansko državo. Pariz, 13. septembra, f. »Temps* poroča, da koncentrira Jugoslavija čoto ob moji in da jo Italija poslala tri novo polke ter poštno in carinske uradniko na Krf ter dostavlja, da so v Parizu smatra položaj na Balkanu kot zelo opasen. (Pri nas o kakih koncentracijah nikdo ničesar ne ve. Niti ena četa so ni pre-' maknila niti en obveznik ni bil vpokli can. Pač pa so onkraj naše granice vršijo razni laški manevri. Op. ured.). Beograd, 13. septembra, p. Brezžična brzojavna postaja na Banjici jo prejela nocoj nastopno vest iz Londona: Tokom zadnjih 48 ur se šo ni nič odločilo, ali se ohrani mir, ali bo Evropa potisnjena v novo vojno, katere konec no more nih-čo naprej videti. Vso zavisi od tega, ali bo poslaniški konferenci uspelo, da dobi pristanek Mussolinija, da izprazni Krf in da so razumno pogovori z Jugoslavijo o reškem vprašanju. Spričo reškega vprašanja so jo pretvorilo krfsko vprašanje v vprašanje drugo vrste. Angleško ministrstvo zunanjih del kategorično deman-tira, da izstopi Velika Britanija iz po-slaniške konference, ako so ne najde-.no-mentana rešitev. V Londonu mislijo, da ima Italija tajno konvencijo z Bolgarsko in Madžarsko, s katero so jamči Bolgarski in Madžarski povrnitev vseh onih ozemelj, ki sta jih Izgubili v svetovni vojni. V zvezi s tem se doznava, da je Italija financirala bolgarsko revolucijo, ki je vrgla Stambolijskega in dovedla na vlado ljudi, ki so žo naprej jamčili za brezpogojno udarjanje Italiji. Po Londonu so širijo vesti, da Bolgari že mobilizirajo in da nameravajo napasti našo državo. RacSiS fo®nan PoviSanie taks spre-1 leto Politična situacija. Beograd, 13. septembra, r. Danes je bili odklonjeni. Člen I. obsega vso one zakona o povišanju taks in pristojbin. Spreminjevalni predlogi opozicijo so bil odklonjeni. Člen I. obsega vse ono tarifno postavko, ki so žo dosedaj veljalo za vso državo ter so bile sedaj povečano. Beograd, 13. septembra, d. Povodom pisanja nekaterih listov, da nameravajo Nemci stopiti v opozicijo, izjavljajo nemški poslanci, da nimajo posebnega povoda menjati svojo orijentacijo napram vladi, češ, da so napram nemškim manjšinam korektno postopa. Nemci so dobili v zadnjem Času razno nacijonaino koncesije. Pašie jo sprejel poslanca Ferat bega, predsednika džemijeta in šo dva člana. Konferenca jo bila precej dolga in so jo nanašala na razmero v Južni Srbiji. Predstavniki džemijeta so Pašiču izjavili, da še ne mislijo zapustiti vlade, temveč zahtevajo, da so v južnih krajih izvede rod in mir. V zvezi s tem so jo Pašič z njimi razgovarjal tudi o krvavih dogodkih v Kosovski Mitrovici in je obljubil, da bo spor Že nekako aranžiral. Beograd, 13. septembra, r. Za 19. t. m. ob 10. uri dopoldne je sklicana seja demokratskega poslanskega kluba. Razpravljalo se bo o notranjepolitični situaciji ter o stališču, ki ga bo klub zavzel v parlamentu. ANGLEŠKI POLITIKI V BEOGRADU. Beograd, 13. septembra, r. Danes so dospeli v Beograd štirjo poslanci angleškega parlamenta, ki so so sestali s socialističnima voditeljima Koračeni in posl. Davcem. Na večer so odpotovali v Sofijo. Angleži so so zanimali predvsem za Ra-dičevo stranko v naši državi. Poročilo, ki so ga dobili od naših socialističnih poslancev, jih je iznenadilo. G^emšsi® In Franciia Pariz, 13. septembra, s. Listi so povprečno mnenja, da znači včerajšnji govor dr. Stresemanna napredek v primeri z zadnjim v Stuttgartu, vendar pa v mnogo točkah ni jasen, vsled česar položaj nt mnogo boljši. Listi obžalujejo, da vztraja tudi Stresemann, kakor njegovi predniki, na tem, da se ruhrsko ozemlje evakuira, preden stavi Nemčija definitivne predloge. Časopisje ponovno naglasa, da se bo izpraznitev Poruhrja vršila edino v sorazmerju s plačili. Pariz, 3. septembra, s. Quotidienne> doznava, da je prišel berlinski zastopnik v reparacijski komisiji Hagen s posebno poslanico dr. Stresemanna k ministrskemu predsedniku Poincareju. Kda5 bo evakuiran Krf! Rim, 13. septembra, j. Danes so vršila soja ministrskega sveta, na kateri jo Mussolini izjavil, da jo Italija' pripravljena izprazniti Krf do 27. sepi tembra, ako bo Grška do takrat dala' zahtevano garancijo. Dunaj, 13. septembra, p. »United Pres-se> javlja iz Krfa, da se tam Italijani utrjujejo. Njihova mornarica strogo kontrolira gibanje tujih ladij. Eksekutiv^ mednarodno transportne organizacije delavcev je naročilo svojim organizacijam, da radi nevarnosti vojne strogo pazijo na tra' športe vojnega materijala. Praga, 13. septembra, j. Tukajšnja grško poslaništvo demontira vse alarmantne vesti o aretaciji grškega polkovnika Botzarisa, ki Jo bil samo službeno odpoklican v Atene. Albanske tolpo nastopajo povsod tak tnror, da se zločincem nc upa nihče sledili. Rim, 13. septembra. 1. Komisija, ki bo preiskovala slučaj umora italijansko misije, bo odpotovala v soboto v Epir. Ko-misija sestoji iz petih članov. S preiskavo prično v pondeljek. V Janino jo prispela včoraj komisija za razmejitev grško-albanskih moj. GRŠKA IN TURČIJA. Angora, 13. septembra. I. Vlada pripravlja obnovitev diplomatičnik odnoša-jev z Grčijo. Beograd, 13. septembra, n. »Preporoda piše: Londonski listi javljajo, da je bilo Radiču stavljeno na znanje, da mora v najkrajšem času zapustiti London in Angleško, ker se angleška vlada noče spuščati v njegove pustolovščine. Radič bi iinel že danes zaposliti Anglijo. Odpotovati namerava v Ameriko. ŽELEZNIŠKA NESREČA. Novi Sad, 13- septembra, t. Osebni vlak Bcograd-Zagrcb je skočil pri Stari Pazovi s tira. Izskočilo je pet vagonov. Človeških žrtev nI bilo, matcrljalna škoda pa je zelo velika. Radi nesreče so se vsi druel vlaki zakasnili za 3 do 4 ure. Inozemske Ssorse 13. septembra: CURIH: Berlin 0.00000-14; New-York 500.25; London 25.47; Pariz 32.20; Milan 24.52; Praga 10.75; Budimpešta 0.03; Bukarešta 2.50; Beograd 6.10; Sofija 5.50; Varšava 0.0020; Dunaj 0.007875; avstrijske žigosane krone 0.0070. CURin ob 17. uri: Beograd 6.125. TRST. Zagreb 24.70 do 25, Dunaj 0.0813 do 0.03275, Budimpešta 0.12 do 0.14, Cu-rih 405 do 409, London 103.35 do 103.65, Ne\v-York 22.50 do 22.90, Pariz 131.50 da 132, carinski franki 89 do 89.50. DUNAJ: Devize: Beograd 773 do 777; Berlin 0.0625 do 0.0725; Budimpešta 3.75 do 3.85; Bukarešta 314 do 310; London 322.000 do 323.000; Milan 3069 do 3081; New-York 70.935 do 71.185; Pariz 4073 do 4088; Praga 2121 do 2131; Sofija 683 do 687; Varšava 0.25 do 0.26; Curih 12.635 do 12.685; vnlule: dolarji 70.560 do 70.960; levi 661 do 669; nemško marko 0.055 do 0.065; funti 320.200 do 321.800; francoski franki 4025 do 4055; lire 3045 do 3065; dinarji 764 do 770; poljske marke 0.24 do 0.26; leji 303 do 307; češke krone 2103 do 2110; madžni-ske krone 2.35 »lo 2.55. PRAGA: Dunaj 4,585; Berlin 0.0275; Rim 147.75; Budimpešta 17.35; Pariz 195; London 153.25; New-York 33.75; Curih 605; Beograd 37. BERLIN: Dunaj 1296.75; Milan 4 milijone 029.900; Praga 2,793.000; Pari« 5,306.500; London 418.950.000; Beograd 997.500. LONDON: Berlin 0.0010; Praga 299.50; Dunaj 0.14125: Beograd 10?-Mi n-vi-tt, 18.09, [^MZ^TTj Moža, čegar ime jo bilo med Slovenci, zlasti med književniki, novinarji, Šolniki in dijaki, od lota 1895. brc/, vsakega dvoma največkrat izgovarja-no, ni več. Sc ga gledamo v duhu, kako hodi visok, skoraj vitek, s črno, že močno sivo brado in z naočniki vedno hitro po ulici, kako skromno in prijazno odzdravlja ter podaja z redko ljubeznivostjo v svojem mehkem, nekoliko pojočem narečju odgovor ua vsako vprašanje. Na tisočo živi po Sloveniji njegovih dijakov, ki so ga spominjajo z izjemnim spoštovanjem kot temeljito učenega profesorja, neskončno plemenitega in tenkočutnega moža. Bil je med redkimi profesorji, ki niso nikoli dijakov žalil in trpinčil, pao pa s svojim vodenjem in s svojo znanostjo blagodejno vplivali ter pomagali vsakomur kakor skrben oče. Na tisoče je tudi profesorjev in učiteljev, l;i so v pokojniku poznali najčistejši slovenski značaj ter plamtečega, neomajno ponosnega Slovana. Ves slovenski narod pa se zaveda, da mu je umrl slaven, velezaslužen znanstvenik, jezikoslovec, pisatelj. Maks Pleteršnik sc je narodil 3. decembra 1810 v Pišecnli na Štajerskem. Gimnazijo je posečal v Celju, študiral na dunajskem vseučilišču filozofijo, klasično jezikoslovje in slavistiko, postal leta 1803. nadomestni gmnazijski učitelj v Mariboru, leto kasneje v Celju, bil leta 1865. imenovan za stalnega gimnazijskega učitelja v Gorici, služboval nato štiri leta v Trstu iri pričel leta 1871. na gimnazijo v Ljubljani, kjer je ostal do upokojitve lota 1900. "oučeval jo celih 36 let. Pisateljevati je začel javno v »Slov. Glasniku« leta 1868., ko je priobčil črtico o ruskem pesniku Krylovu; nato se jo oglašal v »Sloven. Narodu® pod in nad črto (»NaSa prihodnost*, «Antigonam 1. dr.), v Stritarjevem »Zvonu* (»Periklej«, novela «Prvi dnevi drugega triumvirata«, »Odgoja pri klasičnih narodih* i. dr.), v »Zori«, v Ger-Sakovi (Čitalnici*, sodeloval je pri »Slovanstvu« Slovensko Matico, pri Jurčičevi »Slovenski knjižnici*, urejal več let »Letopis* Slovenske Matice, bil ocenjevalec znanstvenih rokopisov ter je napisal za letna poročila gimnazij v Celju in Ljubljani nekaj študij. Največje zaslugo za slovenski jezik in pravopis pa si jo pridobil s sestavljanjem In urejanjem \Yolfoveira slovonsko-nemškega slovarja. To delo mu je po-vpril 22. februarja 1883 ljubljanski knezoškof dr. Zl. Pogačar. V devetih letih jo bil rokopis v toliko izgotov ljen, da so se začelo lota 1892. pripravo za tisk. Leta 1895. jo bil slovar, obsegajoč 1870 drobno potiskanih, z dia-kritičnimi in naglasnimi znaki opremljenih strani, dotiskan. S tem ogromnim delom si jn postavil v slovenski književnosti večen spomenik. Pleterš-nikov Slovar je eden najpopolnejših, znanstveno najzanesljivejših slovanskih slovarjev, neizogibno potreben ie-posiovcem, znanstvenikom in vsem praktičnim poklicem, neizčrpna zakladnica ter najkrasnejša slika bogastva in lepote slovenskega jezika. Dasi se je naš jezik od leta 1895. zopet bujno razvil in so besedno obogatil, ostane »Pleteršnik* (kakor zovemo kratko njegovo delo) pač še dolga desetletja naš najboljši besednjak. Pleteršnik pa je že prej pomagal Iv. Tušku pri sestavljanju »Matematične terminologije* ter pri raznih šolskih slovarčkih. Za Dramatično društvo jo poslovenil Castelnuovovo veseloigro »Ali plavaj ali utoni!* (Slov. Talija 1880). Zadnja leta so je bavi! z zbiranjem krajevnih imen ter je sodeloval liri redakciji zemljevida slovenskega ozpmlja. Bil je vztrajno delaven odbornik in flrednik Slovenske Matice, pokrovitelj Družbe sv. Cirila in Metoda, član čitalnice. Dram. društva, podporni član raznih kulturnih, narodnih in socijalnih društev ter mecen revnih slovenskih dijakov, ki jih je podpiral gmotno in s knjigami. Za njegove veliko književne zasluge p a je občinski svet ljubljanski imenoval častnim občanom ljubljanskim, ljubljansko Znanstveno društvo za humanistične vede pa za pravega člana. Zanimivo je, da mu jc bila najljubša eabava — mizarstvo, v katerem je postal prav spreten. Pred letom dni ga jc rahlo zadela kap. Odtlej jo hiral in se umaknil na svoje posestvo z vinogradom v Pišeeah' pri Brežicah. Tam mu je gospodinjila edina sestra; brat Josip, bivši posta jennčelnik v Podnar-tu in Kranju, mu je pred dvema letoma umrl. Od letošnje cvetne nedeljo ,jo moral ležati, še se je prijazno zahvalil za vabilo svojih dijakov, ki so mi-nole dni slavili 401etnico mature. To pa je bilo njegovo poslednje pismo. Pokopljejo ga v Pišecah v soboto dopoldne. Slava spominu Maksa Pleteršnika! Celjski obšmskTsveT Celje, 12. septembra. V nadaljnjem poteku občinske seje so jo razpravljalo o najemninski pogodbi med mestno občino in drž. dečko meščansko šolo in jo bila detajlna izvršitev pogodbo poverjena obč. svetnikoma dr. Kalanu in Leskovšku. Za popravilo con. traine peči v mestnem gledališču sc po-zovo poleg obrtnika Gradta tudi tvrdka Robok, da pregleda nedostatke in stavi svojo oferto. Fr. Wcber, mosarski pomočnik pri g. Itobeuseliku prosi za stojnico, kjer bo prodajal dobavitelj mosa za vojni erar meso za 30 odst. cenejo kakor drugi celjski mesarji. Prošnji so ugodi. Odobrijo so načrti gg. Drofenika, Kar-gla in Serobrnjakofa, ki postavijo na mostnom stavbenem prostoru med dr. Kalanovo hišo, Majdičovein zemljiščem in javno bolnico tri lično vile. Obč. odbor vstraja pri svojem prvotnem sklopu, da se morajo v poslopju meščanske šolo zasiguiati učni prostori tudi za Gospodinjsko šolo. V to svrlio se izvoli izmed občinskih odbornikov ponovno komisija, ki mora kljub nasprotnemu sklepu mestnega šolskega sveta ugotoviti primerno razdelitov šolskih prostorov v poslopju moščanske šolo. Podžupan Žabkar slavi sledeči umestni predlog: Mestna občina celjska, daruje povodom rojstva prestolonaslednika drž. krajevni zaščiti dece v Celju znesek 5000 dinarjov, ki naj so razdeli med revno deco v okolišu mestne občine. Obenem so naproša županstvo, da izda razglas, s katerim so poživljajo denarni zavodi kakor tudi zasebniki, da darujejo v dobrodelno namene primerne zneske. Obč. odbornik Koren stavi predlog, naj mestna občina določi 5000 Din za štraj-kujoče delavco v trboveljskem rudniku. Predlog so po daljši debati modificira in sprejme v tej obliki, da so izroči predlagana vsota drž. krajevni zaščiti deee za revno otroke stavkujočih delavcev. Kakor jo bil predlog iz socialističnega sta'ifea simpatičen, tako so mn"S, obso jati očividno dcmcistiacijsko stališče, 11 sta ga zavzela voditelja socialno demokratičnih obč. odbornikov. Prvotna pogodba s tvrdko Weston zs radi dobave električnega toka za celjsko mesto in okolico se izpremeni v toliko, da so del toka z visoko napetostjo zasi-gura iz, cinkarne, obračun pa se vrši le s tvrdko Westcn. S tem jo bil dnevni rod ob pol 23. uri izčrpan. Politične feeleifoe -I- Iinpertlnenlno vnranje javnosti. Včerajšnji »Slovenec« prinaša iz Beograda pod naslovom »Novo Izžemanje prečansklh krajev — zakonu o taksali so kumovali demokrati« vest, v kateri med drugim poroča: «V razpravi se je ugotovilo, da so radikalom pri predložitvi novih bremen pomagali tudi slovenski demokrati. Poslanci Jugoslovanskega kluba so namreč zahtevali, da jc treba poklicati strokovnjake iz Slovenije, da pro-uče zakonski načrt z ozirom na specialni admiuislrativno-pravni postopek v Sloveniji. Rclcrent finančnega ministrstva jc i/javil, da se jc tej zahtevi žo ugodilo in da jc na tem zakonskem predlogu sodeloval in soglaša! z njegovimi odredbami slovenski demokrat dr. Uren-ce, ki jo bil na zahtevo demokratov in samostojiiežev Imenovan za člana upravnega sodišča v Celju. Tudi iz drugih izjav finančnega ministra sc vidi, da so za ta zakonski predlog demokrati in samo-stojneži odgovorni.« Na to »Slovcnčevo« vest, ki očividno izhaja iz krogov 'klerikalnih poslancev, je treba pred vsem ugotoviti, da sedita v finančnem odseku, o katerem govori poročilo, kot zastopnika klerikalnega kluba gg. poslanca le-bot in Vcscnjak, torej dva individuja, ki se po svojih moralnih kvalitetah visoko odlikujeta. Zato ni čudno, da poročilo polaga zastopniku finančnega ministrstva v usta izjavo, ki je on nikdar ni mogel dati. Izključeno se liani zdi, da bi ta gospod dejal, da je dr. Brence demokrat In da je bil ua zahtevo demokratov in samostojiiežev imenovan za člana 'upravnega sodišča v Celju. 2c v tem pogledu je «Slovenčcvo» poročilo nepošten falzi-flkat. Nadaljuo varanje javnosti pa leži v tem, da »Slovenec« označuje dr. Bren-cela za demokrata, da si je notorično, da je ta gospod postal organiziran radikal predno je bil imenovan za člana upravnega sodišča. «SIovenec» tudi ve, da tedaj, ko se je to njegovo imenovanje izvršilo, demokrati niso bili več v vladi in je radikalska vlada imenovala za upravne sodnike le člane svoje stranke. Značilno za katoliške shodarje, ki so pred par tedni docirall o morali In poštenju, je da se poslužujejo takih falzifikacij ln to samo zato, da bi krivdo, ki je od Markovega protokola naprej nosijo na radi-kalskem režimu prevalili celo na slovenske demokrate, ki nimajo z zakonom o taksah absolutno nobenih drugih stikov, nego da ga na vso moč pobijajo kot ne-socijaleu in gospodarsko škodljiv. + Nekoliko pojasnila. Tudi »Slovenski Narod« se jc včeraj energično postavil proti upokojltvcnemu ukazu, naperjenemu proti našim oficirjem. Piše, da vlada s takšnimi odredbami ruši to, kar z velikim trudom, z velikimi žrtvami in tudi samozatajevanjem grade oni, ki delujejo za državno in narodno edinstvo. »Slovenski Narod« zahteva, da naj vlada ukaz z dno 30. avgusta razveljavi. »Ako vlada tega ne stori« — piše »Narod« — «bomo vedeli, da je ukaz vojnega ministra v soglasju s celokupno vlado zares preračunjen v to, da se zadene in bri-sklra Slovcnce. In potem bomo uravnali svoje stališče v bodočnost«. — Da ne bo »Slovenski Narod« glede krivca na nejasnem, konstatiramo, da obstoja za imenovanje in upokojitve uradnlštva ter oficirjev poseben takozvani ukazni ministrski komite, katerega prcdaprobacljo morajo vsi važnejši ukazi dobiti. Ni torej niti naimanlšege dvoma. da ic bil ukaz z dne 30. avgusta sklenjen V Imenu celokupne vlade. Mi smo o zadevi še bolje poučeni. Najmanjšo krivdo na ukazu nosi vojni minister, glavno pa gotovo radikalski veljaki, ki so pritiskali, da se čim več precauov vrže iz oficirskega zbora. Njihov zborovodja ie minlst&r Jankovič, ki jc v kritičnem času zastopal ministrskega predsednika. Na višjem mestu je radikalska klika utemeljila upokojitvenl ukaz s trditvami, da gre le za odstranitev »nezanesljivih elementov« v častniškem zboru.. Upokojitev oflcirjcv je le nov dokaz za nevzdržnQst. radikalskcga režima, ki s svojimi odredbami vsak dan v večji meri dokazuje, da jo za državo in celokupen narod največja nesreča. + Korošec v Zagrebu. Medtem ko Slovenec proglaša Radičcvo politiko za katastrofalno so mudi dr. Korošec v Zagrebu ter se posvetuje z Radlčevimi do-glavnikl o utrditvi nadaljnega skupnega postopanja. Včeraj 13. t. in. se je vršila v Zagrebu konferenca predsedstva HRSS z drjem Korošccm, na kateri so se razpravljala, kakor pravi komunike, vsa aktualna politična vprašanja. Sklenjeno je bilo pozvati na nadaljne razprave tudi delegate Spahove skupine, ki se v zadnjem času drži zelo rezervirano. Pozor ljubljanski zaupniki in somišljeniki JDS! Danes, v petek, ob 8. zvečer shod v dvorani «Kazlne». Poročata dr. Žerjav in dr. T o m 1 n-šek, prvi o političnem položaju, drugi o ljubljanskem občinskem gospodarstvu. Udeložito so shoda polnoštevilnol Iz načelstva J9S Sklepi načelstva JDS. Dno 12. septembra jo imelo načelstvo JDS za ljubljansko oblast plenarno sejo pod predsedstvom dr. Z e r j a-v a. Predsedstvo in tajništvo sta podala obširno poročilo o reorganizaciji stranke. — Tudi v poletnem času se jo vršilo veliko število shodov in sestankov. Stranka sc bo udeležila volitev v vseb občinah, ki so razpisane za okto-berski termin. Vse krajevne zaostale organizacije se imajo obnoviti tekom enega meseca-. Dno 16. septembra jo shod zaupnikov gorenjskega okrožja na Bledu. V kratkem ima biti okrožni sestanek v Ribnici in Novem mestu. Dalje so je podalo poročilo o delovanju strokovnih organizacij in so se odobrili ukrepi glede obrtniške organizacije. Načelstvo je obravnavalo vprašanje mandata gosp. Reisnerja in storilo v tem oziru soglasne sklepe. Končno jc bila daljša razprava o nečuve-nem postopanju radikalov proti javnim nameščencem. Strankinemu časopisju se je dalo primerna navodila. Načelstvo JDS zoper nemške paralclke v Ljubljani. Na seji 12. t. m. so je sklenilo brzojavno protestirati proti ukrepu ministra prosvete, ki jo v nasprotju z zakonom odredil ustanovitev nemških vsporednic na realni gimnaziji v Ljubljani, čim se javi 30 učencev. Načelstvo opozarja, kako se reducira po naših zavodih. Načelo štednje očividno velja le za Slovence. Nemci postajajo, dasi so samo diaspora, privilegiran narod! * SHOD ZAUPNIKOV JDS NA BLEDU. V nedeljo, dno 16. septembra ob 10. dopoldne jc shod JDS na Bledu, ki se ga lahko udeleži vsak somišljenik JDS. Shod je namenjen v prvi vrsti gorenjskemu okrožju, vendar so dobrodošli tudi prijatelji iz drugih okolišev. Na shodu bosta govorila predsednik oblastne organizacije gosp. dr. Žerjav in gosp. posl. R e i s n e r, dalje zastopniki raznih organizacij. Š tem shodom se otvori krepko delo JDS na Gorenjskem, ki mora za zmago napredne in nacijonalno idejo združiti vse dobro-misleče v eno skupno fronto. ProsveFa Umetniška matineja v dramskem gledališču, ki se vrši ob priliki olimpijskega dne v nedeljo dopoldne ob 11. uri obsega: koncertne točko naših najboljših opernih moči z deli Mozarta, Smetane, Marxa, dr. Ipavca in Lajovica ter recitacije iz »Tagora« Zupančiča in Shakespeare. Vstopnico se prodajajo od petka daljo v predprodaji ter objavimo jutri celotni spored matineje. Šport Scla upravnega odbora Ljubil nogometnega podsaveza danes ob 6. zvečer v Športni zvezi. — Tajnik. Službene objave ljubil, nogometnega podsaveza. (Iz seje posl. odbora 12. septembra). Citajo sc s pravom nastopa 21. septembra za Lask (Ljubljana), Po-tokar Mirko, Oregorič Rudi, Magister Vinko, Premk Alojzij, Premik Milan, Pe-čak Oskar, Oregorič Adolf. Nadalje s pravom nastopa 14. marca 1924 za SK. Hermes (LJubljana); Lovrič Petar; za SK. Jadran: Batlč VlktoT, Brcar Franc, Batnbič Maks, Jesenko Danijel. — Pri-četek tekem v korist Olimp, fonda JNS dne 16. t. in. se spremeni tako, da se vrši tekma Hcrtnes : Jadran ob 14. in tekma Ilirija : Prlmorje ob 15.30. — Igralec g. Sinoljan (SK. Slavijo) se preda na podlagi sodniškega poročila o tekmi Lask : Šiavlja 8. septembra Kazenskemu odboru. — Tajnik II. Rezultat II. pokrajinskega prvenstvenega tenis-turnirla. Danes, dne 14. t. m. ob 17. In pol bo svečano objavljen tc-zultat II. pokrajinskega prvenstvenega tenis turnirja za Slovenijo. Vsi udeleženci turnirja naj sc sigurno udeleže svečanega čina, vabimo pa tudi ostale člane tenis scltclje k mnogobrojnl udeležbi. — Seunig, vodja turnirja. Vse ljubljanske športne klube sklicujemo na sestanek za danes, 14. t. m. ob pol 7. v pisarni Športne zveze z ozirom na nujni nalog Jugoslov. olimpijskega odbora v Zagrebu. Udeležba obvezna. Na sestanek naj pride po 1 funkcijonar kluba. — Jugoslov. olimpijski pododbor. Semllinalne tekme za nogometno prvenstvo Jugoslavlle. V nedeljo dne 16. t. m. se sestaneta v seinifinalu za prvenstvo Jugoslavije Sašk In Jugoslavija, zma govalca nad Hajdukom ln Bačko. Zrcb je odločil, da se vrši tekma v Sarajevu. Ker igra Sašk na lastnem terenu, je skoraj gotovo, da zmaga in da pride v finale z Oradjanskim. Finalna tekma sebo vršila dne 23. t. m. v Zagrebu na Igrišču Concordlje. Zmagovalec v tej tekmi dobi naslov: nogometni prvak Jugoslavije. Šah šahovska vest: Mednarodni šahovski turnir v Trstu poteka ugodno. Od Jugoslovanov so ga udeležuje znani jugoslovanski šahovski mojster Ljudevit Astaloš iz Sarajeva, ki so trenutno nahaja na drugem mostu s 6 in pol točkami. O poteku ln izidu turnirja še poročamo. • Odborova seja (Ljubljanskega šahovskega kluba* se vrši v soboto, 15. t. m., ob 8. uri zvečer v klubovem lokalu (Narodna kavarna). Udeležba za vse odbornike obTeina, — Predsednik. Porota LJUBLJANSKA POROTA. Llubllana, 13. septembra. Moralično propadanje. Nedvomno še ni bilo v nobenem ljubljanskem porotnem zasedanju toliko tajnih razprav radi slučajev moialične pro-palosti, kakor v sedanjem. Danes ste bili zopet dve — torej v štirih dneh skupno kar sedem slučajev. Dolžnost mero-dajnih krogov je, da se resno bavijo z vprašanjem, 'kako naj bi se zajezila raz-brzdanost, ki se je pojavila med našim narodom in ga grozi upropastiti. Dopoldne je sedel na zatožni klopi tovarniški dclavec Josip Babnik, rojen 1. 1880 v Ooričah pri Sori. Možakar je jako pohoten človek. Majnika meseca se je spozabil tako daleč, da je spolno zlorabil svojo 87letno taščo. Pile 7. julija je bil sam doma, ker sta morala njegova žena in tašča Istega dne v Ljubljano k porotni razpravi proti njegovemu bratu Francetu Babniku, ki je posilil neko 10-Ietno deklico in bil obsojen na 6 let težko ječe. Josipa Babnika pa niti ia stroga kazen lii spametovala. Ravno istega dne sta bila pri njem na kosilu njegova 13lctna nečakinja M. K. in njen brat. Napojil ju je z močno alkoholizlranim čajem in potem prvo zlorabil. Porotniki so potrdili vprašanje krivde z 9 : 3 glasom, nakar je bil obsojen Josip Babnik na 18 mesecev težke ječe. Sledila je razprava proti 49letnemu Francetu Spacalu, mesarju na Jcžici pri Ljubljani, doma Iz Štandreža pri Gorici. Spacal se je 6. maja moralično pregreši! nad 8letno hčerko svoje gospodinje, dne 27. maja pa je na veselici gasilnega društva v Nadgoricah zvabil neko 81etno deklico v gozd in jo posilil. Dobil jc dve leti težke ječe. CELJSKA POROTA. Celje, 13. septembra. Drzen rop pred štirimi leti. Hudodelstvo, radi katerega je bil danes pred porotnim sodiščem 441ctni Rok Pilko, oženjeni čevljar iz Cerovca, izvira šc iz preobratne dobe. Dne 18. julija 1919 okoli 22. sta prišla v Voučkovo gostilno v Poklck, okraj Sevnica, Janez Čeč star. in Viktor Čeč ter naročila liter vina. Ko je bil Čcč star. v pogovoru z gostilničarjem, jo zapustil Viktor Ccč gostilno pod pretvezo, da gre na stran. Kmalu pa se je vrnil v družbi dveh po obrazu namazanih mož, ki sta stopila takoj oborožena z dolgimi noži vsak lia eno stran Voučka, pred njega pa Viktor Čeč s sekiro, katero je dobil v spalni sobi. Janez Čeč star. je zapahnil hišna vrata in stražil pred njimi, pred hišo pa sta pazila Janez Čcč ml. in Rud. Pepelnak. Nato so z grožnjami, da uporabijo nož iu sekiro, prisilili gostilničarja Voučka in njegovo ženo, da sta jim pokazala denar, srebrnino in razne druge stvari. V mlinu so si napolnili dve vreči z bc!o moko, na podstrešju ugrabili slanino In plahte ter se nato vrnili zopet v sobo. Čeč star. je pristopi! sedaj k Voučku ter mu nastavil nož, rekoč: »Kje še Imaš več.« Ostali trije, Janez Čeč, Lcskovšek in Pilko so odpeljali nato gostilničarja v klet ter zahtevali od njega, da jim toči vino. Zaklali so tudi tri race in tri purane. Rop je trajal od pol 23. do 3. zjutraj. Po drznem dejanju je roparska d rtih al Izginila preko Save na Kranjsko ter si razdelila ugrabljeni plen, pri čemer je prišlo celo do spora. Dočim so bili ostali roparji pred celjskim porotnim sodiščem žc kaznovani dno 18. junija 1920 na večletno težko ječo, je Rok Pilko po dejanju pobegnil v Trst In prišel šele danes pred sodišče. Obdolženec priznava, da je rop Izvrsn kakor ga obremenjuje obdolžnlca, zanika samo, da bi bil oborožen In črno nama. zan. Obdolženec je tudi tekom današnje ob. ravnave priznal svojo krivdo, kazal ni nobenega obžalovanja. Porotniki sop0 trdili vprašanje glede ropa, nakar jc bil Rok Pilko obsojen na 12 let težke jece< Objave X Pevska šola prof. dr. Kozinc, v oblastveno priznanem pevskem zavodu so prično rodni pouk petja v pondeljek dno 17. septembra. Poučevalo so bo so-lopetjo za koncert in opero in (pri z o, dostnem šlevilu gojencev) tudi skupin, sko potjo v treh oddelkih: I. oddelek za dečke iu doklice do 10. lota; II. oddtH za isto do 14. leta; III. oddolek za od. rasla (v večornih urah). Ukovina po dogovoru — event. tudi brezplačno. ptj. glasitvo se sprejemajo vsaki dan od 2. do 3. ure popoldno v Beethovnovi ulici št. 9, I. nadstr. X Podružnica Jugoslovanske Matice v Litiji opozarja že danes na veliko prireditev, ki se vrši dne 7. oktobra v Litiji z zelo bogatim sporedom, ki so pravočasno objavi. Okoliška društva prosimo, da z ozirom na veliki pomen Jugo-lla-tico ta dan opuste event. Bvoje priredit-ve in posotijo našo slavnost. Vsled zelo ugodno železniško zveze Je zasigurans polovična vožnja ter vabimo 6osednja| društva, da prijavijo svojo udeležbo, da so jim dopošljejo legitimacije. Torej dna 7. oktobra vsi v Litijo, z geslom: Od. stranimo mejniko v tužiiem Korotanu in naj zašije solnce svobode zasužnjenim bratom v Primorjul — Odbor. X Cercle Francals v LJubljani bo Ime) svoj redni občni zbor z običajnim sporedom v četrtek dno 20. septembra ob 18, uri v prostorih realne gimnazije v Beethovnovi ulici. X Nedeljska tombola Športne zvezt obeta biti zelo interesantna ter je prodaja tablic v polnem teku. Dobitki so prvo. vrstni ter si lahko vsakdo za malo srečko pridobi visokovredno darilo. Srečke razprodajajo športniki sami, dobe se pa tudi v trafikah in nekaterih trgovinah, Ne zamudite ugodne prilike ter segajte pridno po tabliaah, ki vam lahko prinesejo lepo korist obenem pa pomagat« zvišenemu namenu. X Sokol I. Pevski odsek vabi vse br pevce na sestanek, ki se vrši v soboti dne 15. septembra ob 8. uri zvečer ' društvenih prostorih na Taboru. Razgc vor o pevskem programu In določite rednih pevskih vaj. Zdravo! X Učni tečaj za babico na državni ba biški šoli v Ljubljani so prične dne I novembra 1923. Natančnejše v »Uradnei listu« št. 81. X Sokol Stopanja vas priredi v nodi Ijo dne 16. septembra javno telovadi pri Ivanu Briceljnu v Stepanji vasi, zdr ženo z vrtno veselico, srečolovom, šal; vo pošto in plesom. Veselica so vrši i vsakem vremenu, članstvo ljubljansk in okoliških bratskih društov, kakor t di Sokolstvu naklonjeno občinstvo so v bi k obilni udeležbi, da društvu po mo nosti pomoro do zgradbe svojega dom Zdravo! — Odbor. X Za dom Sokola I. na Taboru so d rovali namesto vence na krsto poki bratu Lco Maccorattju: Peter Koša Ivan Jakopič, Polde Zupančič in Jos Turk po 100 Din in dr. Fettich 20 Din. Skupaj 420 Din. Iskrena hvala in v p snemanje. X Javna zahvala. Čutim se primci nega, da izrazim tem potom posebno s hvalo »Savi*, občni zavarovalni drui v Zagrebu, ker mi jo ob priliki požJ mojo hiše v Vratno Gornjo najkulantm in brez zavlačenja izplačala odškodn1 v znesku 138.187.50 Din ter zamorem < tično družbo najtopleje vsakemu pri] ročati. — Štefan Jurkovič, trgovec, Vi no-Vinica. X Darovi za Slov. Rdeči Križ. D štvo Slov. Rdečega Križa v Ljubljani prejelo povodom praznovanja društve ga dno Crvencga Krsta, od podružu v Kamniku (drugič) 402 Din 50 par od podružnice v Novem mestu 1086 1 95 par. X Mariborske drobtlne. Prodaja s! korčkov na razstavi v prid društva podporo revnih učencev je dala čist dobička 5858 Din. Najprisrčnejo so bvaljujemo tvorniei papirja Ludovik ki nam jo brezplačno podarila ves pi za vrečice in pa tvorniei kanditov I man, Aleksandrova cesta, ki nam jo jako nizki ceni prepustila sladkorčke Društveno vodstvo. X Vsem turistom ln zlmskošportnil v vednost! Koča na Veliki Planini, I stovska koča v Kamniški Bistrici, h Sv. Janez in Zlatorog ob Bohinjskeir zeni ostanejo otvorjoni in oskrbovani di čez zimo. Z nedeljo, to je dne 1' m. se zatvori vsled prestalega po Orožnova koča na Črni prsti. Alok drov dom pod Triglavom ostane o do dne 2o. septembra, v slučaju ugo ga vremona tudi daljo. Vodnikoya . na Velempolju ostane do nadaljnjega prta. Vrše se pogajanja, da ostane i ta celo zimo. X Večerni komercljalnl tečaji. Di oktobra otvori zopet prof. F. Sič večerna komercijalna tečaja za ba knjigovodstvo in splošno trgovsko govodstvo. Predavanja so bodo vrš prostorih Glasbene Matico. Prijavo jema in tozadevne informacije daj' 15. septembra do 1. oktobra od 1. 1 poooldno v Gradaški ulici 18, I. m Domače vesfi PRED PETNAJSTIMI LETI. 14. septembra 1908. Pod liajburuej-fini vtisom ptujskih dogodkov so spontano mod vso slovensko narodno - zavedno javnostjo organizira z geslom ,Zob za zob!» bojkot nemških in nem-jkutarskih krogov, posebno trgovcev In obrtnikov. Vrhu nemškutarskih ba-tln udaril po Ciril-Metodovi družbi šo »Slovenec« in znova proglasi, da za liberalno škrince* no mara in da bo Ciril • Metodovo družbo tudi v bodočo pobijal. Zato pa napredno Časopisje prinaša fulminantne pozive na slovensko javnost, da naj so najdoslednejo Izvaja parola: »Svoji k svojim!*, ki bo nemškutarijo zadela v Ahilovo peto, da naj so prirejajo shodi in se vse slovensko ljudstvo organizira za bojkot. V Ljubljani se pripravlja volik javen ljudski shod. Mladina pa so organizira, da ob prvem javnem nastopu nemšku-tarjem vrne milo za drago. Pričenjajo se vrstiti manjši, toda ostri incidenti na ulici in v javnih lokalih. Na Hrvatskem bije istočasno srbsko-(irvatska koalicija najostrejšo borbo proti absolutizmu bana Raucha in pu-blicira komunikč, s katerim sklicuje plenarno zborovanje koalicije radi splošne ohrambe proti Rnuchovcmu režimu, ki »vlada brez sabora in proračuna, zabranjuje poslancem prirejanje shodov, zapira osebe pod lažnivo iretvezo velikosrbskc propagande ter ;rši najsvetejše institucijo ustave.* Prihajajo nove vesti o aretacijah srbskih akademikov na Hrvatskem in gonji proti Srbom. * Izredni občni zbor Slovenskega trgot skrili društva »Merkur* v Ljubljani se jo vršil v sredo zvečer v društvenih prostorih v Gradišču. Zborovanje, ki je bilo lepo obiskovano, jo olvoril predsednik društva g. Lilleg ter pozdravil zboroval-ce. Za zapisnikarja sta bila imenovana gg. Kovač in llribor. Prva točka dnevnega reda je bila izročitev častnih diplom častnima članoma društva gg. Andreju šarabonu, velctrgovcu v Ljubljani in Francu Golobu, tovarnarju na Viču. Predsednik jo v nagovoru poudarjal, dn se vrši izredni občni zbor v slavnostnem razpoloženju, ko se proslavita dva za društvo in trgovstvo sploh veleznslužna društvena člana. Po nagovoru jo izročil obema ličui diplomi, ki ju je izdelal gospod V. Bohinc, gojenec srednje tehnično šole. GG. Sarabon iu Golob sta so za izkazano odlipovanjo zahvalila b toplimi besedami. Odlikovanca sla pozdravila tudi zastopnik ministrstva za trgovino iu industrijo dvorni svetnik g. dr. Marn in v imenu Zveze trgovskih gremijev gospod Jelačin. Nato se je razvila živahna debata glede spremembe nekaterih točk v pravilih. Sklenilo so je med drugim, da se sprejmejo v društvo kot članico tudi ženske. Nadnlje je bila zvišana članarina. Končno je tajnik prečital kratko poročilo o izletu društva v papirnico Vevče. Društvo namerava taldh poučnih izletov v naše industrijske kraje priredili še več. * Proti penzijonlranju slovenskih oficirjev. Na soji načelstva JDS dne 12. septembra so je vršila daljša debata o izvršoni nenadni upokojitvi mnogih starejših, a tudi mlajših slovenskih oficirjev. Vojna uprava o nagibih teh dalekosežnih ukrepov ni dala javnih pojasnil, i»a6 pa je odredbe sporočila v zadnjem hipu deloma brzojavno, vsled Cesar so mnogi stavljeni no lo moralno, ampak tudi eksistenčno v nevzdržen položaj. Načelstvo jo sklenilo neposredno in potom demokratskega kluba protestirati proti pavšalnim ukrepom vojne upravo. Izločevanje Slovencev iz oficirske službe ima samo otl sebe najnovamejše politične posledice. Obsoja se radikalce, ki so istočasno, ko so v Ljubljani s klerikalci slavili katoliške prireditve, izdali vse te odredbe zoper častnike, vojake, orožnike in zoper razno civilne nameščence. Ukrepi radikalov so v stanu silno otežiti že itak težko stališče državotvornih elementov v Sloveniji. Naročeno e centrali, naj z vso brezobzirnostjo nastopi proti radikalskiin zlorabam ne-lontrolnega stanja, ki je nastalo, ker o SLS pri vladarju preprečila z grožnjami ustanovitev koalicijske vlade in tahtevala samoradikalsko vlado. * Ožja volitev v zdravniško zbornico ta Slovenijo med dvema Slovencema iu dvema Nemcema se vrši dne 24. t. m. Slovenski zdravniki naj takoj pošljejo zdravstvenemu odseku pravilno izpolnjene in podpisane glasovnice. Napišejo naj: Dr. Benjamin Ipa-vic, član, in dr. Viktor Kac, namestnik, oba v Mariboru. Je-li med sioven ekimi zdravniki kaka poturica? * Ukinitev višje pedagoške šole v Zagrebu. V Zagrebu je že pet let prav uspešno prospevala višja pedagoška £o!a, katero so obiskovali dijaki iz cele naše države. Zavod se bo sodaj ukinil, kar povzroča v celi javnosti upravičeno ogorčenje in protestiranje. Vso za prebško časopisje posveča vprašanju dolge članke in odločno obsoja sklep prosvetnega ministrstva, ki kažo popolno nerazumevanje za naša kulturna stremljenja. * Proces radi napada na Clrllovo fiskarno. Danes prične pred mariborskim okrožnim sodiščem, št. 53, proces proti 19 mariborskim Orjunašem radi napada na Cirilovo tiskarno. Zagovorniki obtožencev so odlični mariborski odvetniki. Razprava bo trajata dva dni. * Poroka na našem dvoru. »Politika* Poroča iz Londona, da se končane priprave za poroko kneza Pavla Knragjorgjevi-'a, kraljevega bratranca, s princezo 01 §o, hčerko grškega princa Nikole. Po želji našega dvora se bo poroka kneza Pavla s princezo Olgo vršila v Beogradu. Dan poroke še ni določen. Smatra pa se, da bo meseca oktobra. Princ Pavle se je v sredo odpeljal v Pariz. * UTcdba žonilbene kavcije za oficirjo. ^ vojnem ministrstvu pripravljajo uvedbo, po kateri bodo morali položiti nižji častniki do majorja v slučaju ženitbe kav-% v toki višini, da bi od dohodka te kavcije dobil podporočnik 2500, poručnik J200, kapetan II. ki. 1500 in kapetan ki. 1000 dinarjev mesečno. Višji častmi se bodo mogli ženiti brez kavcije. * Smrtna kosa. V Begunjah je umrl 10' t. m. g. dr. Jurij Catti, primarni "'ravnik bolnice na Keki v p., častni član travniškega društva za Hrvatsko, Sla-vonijo in Medjimurje, sotrudnik »Slovenskega sadjarja* in posestnik v Begunjah, 'okojnikovo truplo prepeljejo na Reko. - Včeraj popoldne je umrl v Ljubljani P° težki bolezni, v starosti 75 let, ljubljanski meščan, trgovec in posestnik, go-'Pod Leopold Simončlč. Pogreb bo jutri jajoči faktorji zdravniku, ki bi kompetl-ral v Cerknico, z vso uslrožljivostjo na roko in so vsi očitki na naslov zdravstvenega okrožja ncosnovanl. — Antou \Ver-11, tačas. nač. zdravstv. okrožja Cerknica. * Učiteljska vest. G. Josip MeSnnrk, dosedanji učitelj v Sv. Juriju v Slov. goricah je premeščen v Beltince, Prekmurjo. * Mednarodni vsouiiliškl tečaj na Dunaju. V torek jo bil otvorjeu na Dunaju mednarodni vsoučlliški tečaj. Slavnostne otvoritve so so udeležili učenjaki iz vseh držav. Nnšo kraljevino so zastopali univerzitetni profesor dr. Pitamic iz Ljubljano ter univ. prol. dr. Stojanovič in Zivauovid iz Beograda. ' Težaven položaj orožništva. Iz orož-niških krogov smo prejeli: Meseca juniju ja vlada sklenila zvišati orožnikom dra-fiinjske doklade, da se njihov težki položaj vsaj nekoliko ublaži. Sklep jo bil objavljen tudi v javnosti in so bili orožniki že takrat — po nepotrebnem zavidanj. Nahajajo se namreč še vedno v težkem pričakovanju. Povišica bo jo pač izplačala orožuikom v Srbiji žo pred enim mesecem, slovonsko orožništvo pa so očlvidno prišteva v samoupravno slovensko avtonomijo, ker zanj ni novca. Dolžnost me-rodajnih krogov je, da izposljujejo udojst-vitev vladnih sklepov in upoštevanje popolno enakopravnosti. * Kazensko postopanje proti izrofo-nim radičevaklm poslancem se je pričelo in kot prva osumljenca sta bila včeraj zaslišana pred zagrebškim preiskovalnim sodnikom posl. Krnjevič in Košutič. Gospodarstvo * Davek ra poslovni promet za I. ln II. pridobninski razred za dobo 1. oktobra 1921. do 81. decembra 1922. jo od-merjen. Tozadevni izkazi so na vpoglea pri davčni administraciji na Bregu, pri mestnemu magistratu ln pri davčnemu uradu za mesto do 20. septembra 1928. Več nn mestni uradni deski! Predavanja poslanca prof. Reisnerja o službeni pragmatiki v Colju in Mariboru. Sestanek javnih nameščencev v Celju se je vršil v torek, dne 11. t. m. v mali dvorani celjskega Narodnega doma V nabito polni dvorani je poročal narodni poslanec prof. Reisner o novi službeni pragmatiki ter obširno in stvarno tolmačil navzočim nameščencem po3ame7.no določbe novega zakona. Svoj referat je razdelil v tri dele: Govoril je o službeni pragmatiki kot taki, ki izkazuje mnogo dobrega, o gmotnem uspehu in o redukciji uradništva. Splošno depresijo jo izzvala odkrila izjava g. poslanca, da pred novim letom ni misliti na poboljšek, ki bo znašal po dosedanjih predlogih finančnega ministra v najboljšem slučaju 15 od-slolkov poviška dosedanjih prejemkov. Zasnovano 25 odstotno povišanje prejemkov je pogazila dosedanja naravnost brezglavim redukeija javnih nameščencev, katero je predočil na nekaterih zelo drastičnih slučajih. — Tudi v mariborskem Narodnem domu je predaval g. poslanec pred nabito polno dvorano. Pokazalo bo jo ponovno, da ima uredništvo v njeni najboljšega zagovornika svojih interesov v narodni skupščini. * Državna uprava južno železnice. Ker je prevzela proge južno železnice v Jugo slaviji državna uprava, so opozarja občinstvo, da v lastnem interesu kolekuje vloge in dopise, naslovljene na Državno upravo južno železnice v Ljubljani in tej podrejena službena mesta, tako, kakor na Direkcijo državnih železnic, oziroma njim podrejena službena mesta. * Spopadi med Orjunaši in komunisti v Ljubljani. V sredo zvečer je prispel pred ljubljanski komunistični dom na Turjaškem trgu oddelek Orjunašev, ki je zahteval, naj komunisti razobesijo na poslopju državno zastavo. Ker so to ni zgodilo, so jo razobesili Orjunaši sami, toda komunisti so jo kmalu potem odstranili. Orjuna je radi tega zahtevala, da morajo komunisti do včeraj ob šestih zvečer eil-stranjeno državno zastavo razobesiti. Komunisti pa so tekom včerajšnjega dno iz-ročili zastavo nepoškodovano policiji in sklicali za osmo uro zvečer shod v Mestni dom s političnim programom, ki pa je bil prepovedan. Komunisti so odšli nato v svoj dom, kamor je prispel kmalu nato oddelek Orjunašev, s katerimi je prišlo do živahnega prerekanja. Padlo jo z obeh strani tudi okoli šest strelov, vendar ni bil nihče ranjen. Policija, ki je zastražila Turjaški trg, je končno ločiln oba nasprotnika. V sosednjih ulicah je padlo pozneje še več strelov. Komunistični dom je bil zastražen od policije še pozno v noč. Aretiran ni bil nihče. * Za morilcem policijskega kontrolorja Galovica, Režekom, se vrši temeljito zasledovanje. Misli se, da je ali skrit v Zagrebu ali pa je pobegnil na Madžarsko. Očividci so Režeka še v soboto videli v Zagrebu, ko je bil v lokalu Hrvatske Zajednice, kjer je igral karte z nekim poštnim uradnikom. Isti večer se je morilec razgovarjal tudi z urednikom »Hrvata*. Hrvatska Zajednica je torej vldjub temu, da so je vedelo, da je morilec Ga-lovlča, dala Režeku zatočišče. * Zdravnika iščejo. Na dopis gospoda dr. J. G. iz Novega mesta o razmerah v Cerknici odgovarjam: »Vsesplošna stanovanjska mizerija tudi Cerknici ne prizanaša. V danih razmerih so je nakazalo zdravniku g. dr. J. G. najboljše stanovanje, ki je bilo sploh na razpolago. O kaki grozeči deložaciji ni nikomur ničesar znanega. Neresnično je, da bi tukaj nihče ne podpiral boja proti mazaštvu, žalibog pa je masa ljudstva povsod več ali manj slična. Dr. t'erveny, predhodnik g. dr. J. G. je vztrajal pri nas nad 23 let LUCIFER??? ob treh popoldne iz dkefne ~bolnko'"nii j k,Jub »nezdravim razmeram*. Kot načel-pokopališče pri Sv. Križu. Blag jima spo- nIk tukajšnjega zdravstvenega okrožja iz-toinl (javljam, da bodo šli vsi y poštev oriha- * Muslimansko versko volitve. Te dni so 6e vršile v Bosni in Hercegovini vo. litve v muslimansko vakufsko zastopstvo. Predloženi sta bili lista Jugosloven-ske muslimanske organizacije in lista Maglajličeve grupe. Vseh 48 mandatov jo dobila Jugosl. muslimanska organizacija. Istočasno so se vršilo tudi volitve v kurijo hodžev, ki voli vrhovnega verskega poglavarja. Večino glasov jo dobil dose danji verski poglavar čauscvič. * Boj med Srbi in muslimani v Prije-doru. Po krvavih pretepih in bojih med Srbi in Turki na Kosovcm je prišla na vrsto tudi Bosna. V Prijedoru jo muslimanski trgovec Havdo Avdagič iztrgal svojemu pomočniku iz rok tobačno dozo s srbsko in državno zastavo, jo vrgel na tla ter gazil z nogami. To je dalo povod za krvav pretep. Pred prodajalno se je zbralo dosti Srbov in muslimanov, ki so planili drug na drugega. Streljalo se jo tudi z revolverji in ranjenih je bilo deset ljudi, več jih je pa bilo aretiranih, med njimi trgovec Avdagič. Sedaj so razmero v Prijedoru tako napete, da je bilo poslano v okrepitev orožništva celo vojaštvo. * Okrog treh ribnikov, ki idilično samevajo nad mariborskim parkom, Be potikajo običajno razen zaljubljenih parčkov tudi manj idealni ljudje, ki se boje dnevno svetlobe. Predvčerajšnjim bo bile pri raciji zasačene 4 zgubljene devico in dva znana gosta jetnišklh celic. Začasno so bili oddani vsi v policijske zapore. * Samomor ruskega generala. V Ze-munu se je ustrelil ruski emigrant, general Giesekovsky, ker nI mogel nikjer dobiti primerne službe. * Krasno Treme na Jadranu. Poslednje dni vlada v našem Priniorju prekrasno vreme in mnogo gostov, ki so radi neznosne vročine že zapustili letovišča, eu je zopet vrnilo. Kopanje v morju je omogočeno ves dan, toplina vodo variira izmed 21 in 25 stopinj C. * Mariborski drobiž. Razen že javlje-nih porotnih razprav za 17. in 18. t. m. so razpisane še sledeče: 19. septembra Ludovik Lah, umor; 20. septembra Kristina Bočkorec in Aleksander Siškin, umor; 21. septembra Pelicetti Guarino, goljufija. — Koncert profesorja Ličarja in gdč. BrandI je lepo uspel. — Po mestu kupujejo prijatelji tuje lastnine staro obleko, da so obenem informirajo za na-daljno poseto. * Tragedija prostitutke. Včeraj si jo 1 Zagrebu poskusila končati življenje prostitutka Ivana Volaj, doma iz občine Sv. Krištof na .štajerskem. Izpila je nekoliko lisola. V bolnici so ji izprali želodec in je sedaj že izven nevarnosti. Izjavila je, da je hotela umreti, ker ji je presedalo življenje prostitutke in ker bi mogla zaradi staro bolezni zopet v bolnico. * Aretiran špijon. Novosadska železniška policija je včeraj aretirala Šandort. Fasara, ki je brez vsakih listin prišel iz Madžarske. Pri njem pa so našli 210.000 madžarskih kron in nekaj vojaških spisov, ki ga kompromitirajo kot špijona. Izročen je bil mestni komandi. * Zeleni rob na zobeh odstranjuje in zobe krasno čisti znana «Ito*-pasta. Za htevajte »Ito*-pasto povsod. Glavna zaloga: Drogerija »Adrija*, Ljubljana, Se-lenburgova ulica. 157 * Od naših Triih gospodinj je odvisno, da ee pri nas uporablja domači izdelek, kakor so »Pekatete*. So najcenejše, ker so zelo nokuhajo. I84 * Higijenična česnlnica za dame. O. Fettich-Frankheim, Ljubljana, Kongresni trg 19. Negovanje las. Ondulacija. Barvanje z I/Oreal Ilenne. Električna masaža lica. Manikura, Izvršuje vsa lasna dela. Kupuje odpadeno ln odrezane lase pu najvišji dnevni ceni. Parfumerija. * Za tso, ki prihajajo v Ljubljano po zdravila, je najpriročnejša nova lekarn« Ramor. na Miklošičevi cesli v neposredni bližini olnvneffa kolodvora. 181!) HMELJSKA KUPČIJA. Zadnja poročila javljajo, da so jo pričelo na svetovnih hmeljskih tržiščih živahno nakupovanjo hmelja, V češkoslovaški ceno čvrsto naraščajo, Istotako v Nemčiji; samo da jo v Nemčiji narašča-njo cen seveda tudi v zvezi z rapldnlm padanjem marke. V Savinjski dolini so jo cena, ki jo pred dnevi slabela, ven-darlo popravila; kljub tomu pa — tudi po vpoštovanju našega neugodnega tržnega položaja — šo preveč zaostaja za svetovnimi conami in baje celo za conami v južni Bački, ki pvidolujo kakovostno mnogo slabši hmelj, nego jo savinjski. V splošnem bo letos ccno hmelju v vseh državah visoko nad lanskimi; . to pa zato, ker jo letošnja svotovna hmelj-ska letina izredno slaba in najbrž no bo krila vso svetovno potrebo hmelja. Zlasti v Češkoslovaški jo letos inal prido-lek. Kakor so sedaj ceni, celo manjši, nogo so jo pred tedni pričakovalo. Ves letošnji pridelek v okolišu Zatea najbrž 110 bo znašal niti tretjino lanskega pri delka. Ugodno za savinjsko hmeljarje jo to, da jo pri svetovni slabi letini hmelj v Savinjski dolini letos dobro uspel, kar bo precej nadomestilo preveliko razliko med domačimi in inozemskimi cenami. Ako preračunamo cene na raznih huiolj-skih tržiščih v predvojno zlato krone, vidimo, da 60 so tako lepo ccno tudi pred vojno redkokdaj doseglo. Tako se cdaj plačujo v Savinjski dolini 1 kg hmelja približno po <5 predvojnih kron, v Zatcu pa celo po okrog 9 zlatih kron. Češkoslovaškega hmelja je letos malo, a jo zato blago zelo dobro kakovosti. Zaradi tega jo inozemskih interesentov za češkoslovaški hmelj mnogo. To jo največ povzročilo oživljenjo limeljsko kupčijo v Zatcu, kor bi sicer uteguill inozemski kupci pokupiti dobro domačo blago, da bi ga celo za domačo potrebo zmanjkalo. Verjetno jo torej, da bodo ccno češkemu hmelju šo naraščale, zlasti tudi zato, ker ima žuteškl hmelj žo itak svoj svetovni sloves. Ccno savinjskemu hmelju no tlači mogočo slaba kakovost, pač pa dejstvo, da na zunanjih trgih šo ni znan pod svojo marko. Vsako blago, ki nima svojo marke, so na zunanjih trgili rado podeonju-je. Zatoški hmelj gotovo ui vsako leto enako dobre kakovosti, a sloves, ki ga vživa po svetu, mu tudi preko kakovosti pribori višjo ceno, nogo jo ima hmelj brez imena. Cilj savinjskih hmeljarjev mora biti, da 6i savinjski hmelj pribori svojo ime. Prvi pogoj za to jo žo tu, in sicer njegova prvovrstna kakovost; drugi pogoj pa jo stanovska zavednost hmeljarjev, ki je, žal, doslej še majhna. Dokler ne bo naša hmeljarska organizacija močna, na večjo uspehe ui misliti. Prvo borbo za ime našega hmelja inoro pričeti lo krepka organizacija. lo o vprašanju izvoza vina. Konferenci se sostano ponovno in bo objavila za« ključke o podvzetju potrebnih korakov! za omiljen jo vinsko krize. = Naš izvoz preko Soluna. Tokom prešlega tedna jo prispelo iz našo državo v Solun: 1 vagon jcč.mona, 3 vagono moke, 1 vagon otrobov, 8 vagonov desk, 3 vagona oglja, 3 vagoni svilenih kokonovj 7 vagonov fižola, 5 vagonov konj, 8 va< gonov volov, 90 vagonov ovc, 2 vagona; sira, 2 vagona sadja iu 80 zabojev opija, = Obtok bankovcev v Angliji jo znašal po Izkazu 15. septembra 12-1,885.00(J funtov šterllngov. HMELJSKA TRŽNA POROČILA. Žalcc (Savinjska dolina). Tcudenca ista kakor včera). Cene nespremenjene. Nekoliko mirnejše nakupovanje. Žatcc (Češkoslovaška). Cene na kmetih 2800 do 3200 Kč za 50 kg, v 2atcu 3100 do 3300 Kč za 50 kg (to je po sedanjem stanju dinarja približno med fiOO in 700 naših kron za 1 kg). Razpoloženje milejše, a čvrsto. TRŽNA POROČILA. Novosadska blagovna borza (13. t. m.) P š o n i c a: baška, 79—80 kg, 2%, 1.5 vagona 3-12.5; baška, 79—80 kg, 2 %, du-plikat kasa, 2 vagona 350; banatska, 79 —80 kg, 2 %, Zcnta, 5 vagonov 847.5; banatska, 79—80 kg, 2%, 1 vagon 312. Ječmen: •baški, pomladni, 08 kg, ponudba 290. Oves: baški, ponudba 255. Turščica: baška, 3 vagoni 270; baška, defektna, 2 vagona 175; baška v stov-žih, 7 vagonov 120—125; banatska, 1 vagon 205. Moka: baška, «0», 4 vagoni 500—575; baška, «0», dvojno sipka, 5 vagonov 557.5; «2», 3 vagoni 487.5; »6», 6 vagonov 437.5; »0>, 3 vagoni SP5 —400; sremska «0>, sipka, J vagon 550. Otrobi: v papirnatih vročah, 1 vagon 140. Tcndenca mirna. Beograjska blagovna borza (13. t. ra.) ni poslovala, ker ni bilo interesentov. Zagrebška blagovna borza (13. t. m.) Pšenica: baška, 79—80 kg, franko vtovorna postaja, blago 350; slavonska, 78—79 kg, franko postaja, denar 312.5. blago 350; 78 kg, franko Vrbovae, 1 vagon 345. 0 v o s: bosanski, rešetan, franko vtovorna postaja, denar 230, blago 235; slavonski, franko postaja, blago 240. Moka: baška, «0», sipka, franko baška postaja, blago 555. Otrobi: pariteta Zagreb, denar 155, blago IGO. Tendenca v pšenici in moki čvrsta. — Južna železnica. Z Dunaja javljajo: Uspeh posvetovanj med generalnim komisarjem dr. Zimmermannom in zastopnikom italijanske vlado o južni železnici jo, da je dr. Zimmermann odtegnil svoj protest, proti predložitvi akorda o južni železnici narodnemu svotu. Generalni komisar dr. Zimmermann je zahteval razno spremembo, ki so no dotikajo bistva akorda, temveč lo gotovih olajšav za Avstrijo, in je te spremembo sedaj dosegel. = Izvoz vina v Inozemstvo. Te dni se jo vršila v Beogradu v ministrstvu za poljedelstvo in vodo ožja konferenca predstavnikov ministrstva trgovino in industrijo tor ministrstva za poljedelstvo in vode. Na. konferenci so ic razoravlia- Domase borze 13. septembra: ZAGREB. Na efoktnom tržišču sol vsi tečaji oslabeli razen Hrvatsko ea« komptno, ki se nadalje živahno kupujo, Nokaj več povpraševanja jo bilo po Šo« čeranl, dočim sta danes znatno oslabela tudi Gutmann in Slavonija. 1'romot maj« hen. Na deviznem tržišču jo po nekoliko dneh minimalnoga poslovanja zaradi judovskih praznikov prišlo danes do pokrivanja nagomllane potrebo deviz. Zato tečaji niso daljo padali, čeprav jo bil dinar na zunanjih tržiščih daljo čvrst. Poslovalo so jo zaradi toga na včerajšnji bazi. Povpraševanjo jo bilo pokrito, ket je tudi Narodna banka izdatno interveni« rala. Razpoloženje jo bilo ves čas mirno, Notiralo so devize: Amsterdam O— 8060, Dunaj 0.13—0.181, Budimpešta 0.50 —0.53, Italija Izplačilo 404.5-400, Italija ček 402.5—101, I.ondon izplačilo 421 —• ■122.5, I.ondon ček 420—121.5, Nowyork ček 92—93, Pariz 530—535, 1'rnga Izpla« čilo 270 — 278, Praga ček 275.5—270.5, Švica 1065 — 1070, Švica čok 1062.5 — 1607.5, Varšava 0.045; valute: dolnr 91.25—92, češko krono 272—274, liro 398 —100; efekti: Hrvatska eskomptna 170—180, Kreditna Zagreb 155—159, lli-potekarna 145—117.5, Jugoslavenska 159 —161, Ljubljanska kreditna 0—225, Pra{ štodiona 1170—1172.5, Slavonska 109— 111, Eksploatacija 210—215, Scčcrana Osijek 2270—2290, Našička 155—100, Gutmann 1525-1550, Slavonija 234—210, Trbovljo 0—950, 7 % investicijsko 70—-71. BEOGRAD. V deviz a h so jo danes poslovalo nad pariteto na bazi (i Švicar, sluh frankov za 100 Din. Ženeva jo osta* la nepokrita, dočim jo vse drugo pov« prnševanje krito tudi brez udeležbo Narodno banko. Notirale so devize: Am« sterdam 3825-3660, Dunaj 0.129—0.1295, Berlin 0.000125—0.00015, Budimpešta 0.53 —0.50, Bukarešta 43—M, Italija 405—. ■105.15, I.ondon 420.25—120.5, Nowyor!c 92.25—92.5, Pariz 528-532, Praga 275.2.1 —275.5, Sofija 89.5—91, Solun 16,">—170, Švica 1005—0. Tisk Delniško tiskarne, d. d. v L)ubl)anl, Lastnik In Izdajatelj Konzorcll »Jutra«. Odgovorni urednik Pr. Brozovl& Pisalni stroji, potrebščine Mehanični dci.-vrslca (nopravjjalnica) I.JCBi JANA feniiiipa ulico G/L L. BARAGA. lili mmm Aš Telefon 70, 349. leBMBgBMnMMMgBMPgMgMjMMal' Zahtevajte povsod samo los-sin mili, katero so prodaja v korist 48f>r» MJuaoslovensl