Št. 8.
V Gorici, dne 28. januvarja 1898.
Tee^j XXVIII.
SOČA
(Izdaja za deželo).
Uredništvo in odpravništvo
se nahaja v Gosposki ulici St. 9 v Gorici v II. nadstr,
zadej. — Uvodnik sprejemlje stranko vsak dan od 11.
do 12. uro predpoldne.
»opisi naj se pošiljajo le uredništva.
Sfavogmiia, reklamacijo in druge reči, katero no spadajo v delokrog uredništva, naj se pošiljajo le upravništvii,
Neplačanih pisem ne sprejemlio ne uredništvo ne tipravništvo.                  ______
Oglasi in poslanice
se računijo po petit-vrstah. ee tiskano 1-krat 8 kr.. 2-krat 7 ki;., 3-krat (i kr. vsaka vrsta. Večkrat po pogodbi. — \ečje Črko po prostoru.
Naročnino in oglase je plačati loco Gorica.
„UoriSka Tiskarna« A. ftabršfcfe tiska in zalaga razen <^oee;> m »Primorca* ko „Sloya:isko knjižnico"' katera lznaja mesečno v snopičih obsežnih 5 do (i pol ter staiio vseldno 1 gld. 80 kr. - Oglasi v .Slov. KiijisHiicis ko računijo po 20 kr. pelit-vrstiea.
Odgovorni  urednik  in  izdajatelj .Fran  Strel v Gorici,
Odborovo poročilo
o delovanju „.SK<e' od 1. okl. lSiMi. d.» 20. jan. ISilS. (Konec.)
Od zadnjega občnega zbora do danes jo bilo v deželi lepo število polili.ških in poučnih shodov, toliko, kolikor nobeno leto poprej. Ne le pred in med volitvami, tudi po volitvah in zlasti Ivtošnjo zimo je bilo veliko shodov, na katerih se je razpravljalo o politiškem položaju, pole/ tega tudi o zavarovalnicah za govejo živino, o raznovrstnih zadrugah, o vipavski železnici in sploh o s a m o p o m o e i naroda. — Shode, katere je priredil g. deželni odbornik dr. Henrik T u ni a, je sklical z vednostjo in privoljenjem »Sloginega" odbora, ki uiii je hvaležen za vsestranski pouk našega ljudstva v raznih krajih dežele ! — Tako se je torej prav živahno delovalo tudi na to stran, na "kateri se je pred leti čutila prav živa potreba, da so se tudi na občnem zboru »Sloge" oglašali rodoljubni možje in prosili, naj bi se prirejali shodi po deželi, češ: živa beseda tipliva na naše ljudstvo bolj nego pisana!
V preteklem letuje bilo .še dvoje važnih volitev: v trgovinsko in obrluijsko zbornico v Gorici in v zavarovalnico delaveev prof' nezgodam v Trstu. Volit.-v v trgov, in obrt. zbornico se nismo udeležili, deloma ker je bilo istočasno drugih bojev prvobilo. deloma pa tudi zatega,!el, ker že imamo jasen pogled v vse podrobnosti in tajnosti, ki držita aparat po koncu. Zbrane imamo vse podatke, s katerimi dokazujemo ob vsaki možni priliki, kako krivičen je volilni red za ogromno vecmo slov. trgovcev in obrtnikov. — Na podlagi teh podatkov bomo delovali dalje v dosego splošne volilne pravice vseh trgovcev in obrtnikov brez ozira na visokost erarne prittolMiiiie. - Da Slovenci v tej zbornici nismo niti zastopani, proti temu moramo profe.stovati ob vsaki priliki!
Volitev v delavsko zavarovalnico proti nezgodam smo s- pa udeležili. 'likom volilnih priprav smo spoznali, da moramo tudi na tem polju šele ledino orali. Nevednost v dolžnostih in pravicah delodajalcev in de-lavicv je bila velikanska. Vendar je večina naših volilcev izpolnila svojo dolžnost. Ako '.¦i bili enakomerno nastopili vohlci i/, drugih dežei, bi bdi zmagali v ta/.uih skupinah in no ie z dvema kandidatoma. — Toda vsak pričeiek jo težek, tako se lahko tolažimo tudi tukaj. Drugič, upamo, bo že bolje!
Tudi drugo, toda veliko nalogo, ki je naložena na-'emu društvu, je odbor skrbno opravljal. Te je vzdrževanje slovenskih učnih in vzgojevaluih zavodov. — Šolsko leto 1 $'.»>.'7 je dokončalo v našo popolno   zado-
-»»  Bog I rt narodi  <««•                .Gor. Tiskarna. A. Gabršček (odgov. J. Krmpotic) tiska m zal.
voljnosl v vsakem 07,11-11. — Šolsko leto ISU7/S pa nam je naložilo še novih skrbij, ker se je zopet pomnožilo število otrok, Toda te nove skrbi jo odbor rad prevzel na svoje rame, saj pomonjajo le nov napredek našega življa v goriškem mestu. •¦— Letos vzdržuje  »Slogu* te-le zavode:
1. Tri otroške vrte, in sicer v Pristavi pod Kostanjevico (pod Kapelo), v ulii sv. Klare in ulici Ikirzellini, Vrlnarice so g.čne 1' o d g o mik Marija, I, i k a r Ana in Jajae Kalinka. - Otrok je vpisanih okoli 200.
i>. Pel razredna mešana ljudska šola s pravico javnosti. Ta šola pa ima d e s e t razredov in je nameščena v ulici Barzejliui in v ulici sv. Klare. Otrok ,e vpisanih nad r>1u. • Učiteljsko osebje'je; V ulici BarzoUini: voditelj g. Josip Itro-v a t i n, učitelj g. Kdiuniid 11 r o vali n, učiteljice: g.čne Dovgan Ana, L e b a n Pavla, K o r š i č Lavoslava, K I a v ž ar Irma.
V  o dopi vec Krnili ja, Plohi Olga. _•-- V ulici sv. Klare : K r j a v <• c Ljudmila in Š a u-tel Avgusta.
::. Dekliška in strokovna šola za umetno vezenje. Voditeljica je g.čuu A r ti o Krnu; drugo učno osebje je; prof. P. e r b u č Ivan, Do v ga u Ana, Koršič Lavoslava in Šalile l     Avgusta.            Verstvo    poučujeta
časti:., gospodu Ivan Koršič in dr. Ili-iarij  Z o r 11.
\. V neposredni zvezi /. našim diušl-voiii je tudi J) hrt n o - n a d a 1 j ovalna Šola- za ob tu«' učen,.«, ki ima nad seboj sicer poseben kuratorij in ima poseben račun. V k u rut o r ij u so gg.: predsednik <Ir. Anton O re gorčic, zastopnika ..Sloge" Alfred grof C.oronin i in Franc V o doli i vec; zastopnik obrtnikov Andrej G a -bršček; zastopnik deželnega odbora dr. Henrik Turna; zastopnik vlade je umrl in iiii mestni k   še   ni    imenovan.            t "čile) jsko
osebie   pa    je:   voditelj    g.   ees.    svetovalec
V  od op i vec, dalje prof. Ivan D e r b u č, Josip Uro v a t i u, Kdvard P r i u č i č, Vinko L e v i č n i k in Kruosl Š i r r a.           Šola je danes popolna z dvema tečajema in pri-pravljavnim razredom; učencev jo vpisanih do  100.
Slavni zbor!   Vse   to   je   velik   aparat, naložen našemu   društvu,   v   čemur   se   pač zelo   ločimo   od   drugih   društev.   Kako   pa moremo   vzdrževati   toliko   raznovrstnih   zavodov, boste slišali   pozneje   pri   pokladunjn I društvenih lačunov. Kuo pa   moramo nagla-I siti tudi na tem mestu, namreč, da požrtvo-I valno.šl našega  ljudstva je bila   prav v preteklem letu uprav občudovanja   vredna.   Le n a r u d o d a r n i b d o n e s k i h j e p riši o
BEM<
H UR.
naha-
Roman iz časov Kristusovih.
ANGLEŠKI SPISAL LPDVIK \VAI.LACK.
Poslov. Podravski.
PRVA KNJIGA.
K r i s t u s  se  je   rodil.
i haljo).
Zvezde so zginile, svetloba je prihajala kakor iz odprtega okna v nebesih.
»Zbudite se. vslanile!' jame klicati osuplo stražnik.
Psi so začeli tuliti.
Zavladala je zmešnjava.
Vse nebo se je zdelo, d; jalo v ognju.
•ledni, zakrivajoči si oči, na kokma, drugi prestrašeni na tla.
Nakrat se je zaslišal od zgoraj glas:
»Ne bojte se! Ne bojte *e, kajti prinašam vam veselo novico, ki napolni z veseljem vso narode!«
Ta glas, tih in stadek, glas nebeški, je segal do globin  ter napolnil  srca s tolažbo.
Vstali so s tal ter gledali in začudeni zapazili v žarkih svetlobe svetlo postavo v beli obleki s snežnobelimi krili, a nad glavo je imela zvezdo, svetlejšo od domanta; obličje
so se spustili so   popadali
ji je bilo milo in nebeško ,:alo, desnica vzdignjena nad njimi, kakor iU jih blagoslavlja.
Pastirji so se večkrat pomenkovali med seboj o angelih in sedaj, gledaje to bitje, so bili prepričani, da je to poslanec iz neba, ter sklonivši se s čelom do bil, so dejali:
»Ljubezen Gospoda našega je nad nami; to je on, ki se jo prikazal preroku nad reko daj«.
Angel pa je dejal:
»Vedite, da se je nocoj rodil v mestu Davidovem Odrešenik sveta, ki je Kristus Gospod. Kvo vam znamenje, po katerem ga spoznalo : Našli bodele dele v plenice povito in položeno v jasli!"
Po teb besedah je svetloba strepelala, nastal je šum kril, svetla bilja so se pomikala po nebu in nebeški glasovi so zapeli soglasno:
»Slava Bogu na višavah in na zemlji mir ljudem svete volje!"
To pelje se je ponovilo mnogo, mnogokrat . ..
Potem je nebeški poslanec dvignil kvišku oči, kakor pričakuje od ondot daljših ukazov, razprostrl je krila, bela kakor sneg, leskoča se kakor zvezde in zatočivši ž njimi širok kolobar, dvignil se k prostranstvu.
Svetloba jo polagoma ginila. Čim dalje; lom više, tem tise so bile slišali besede nebeško pesmi:
do UOOO gld. Slava tolikemu rodoljubjii! Dokler bo naš narod tako požrtvovalen, ni se mu bali pogina, še več, on bo napredoval vkljub vsem oviram od katerekoli strani. Odlična hvala vsem dobrotnikom in prijateljem naših učnih zavodov! Naprej po tej poti, in zmaga bo naša!
Kako je z bojem za slovensko ljudsko šolo, s katerim je naše društvo v'neposredni zvezi, ne bomo In razpravljali, saj jo vsem zborovaleem znano iz točnih časnikarskih poročil. Naglašamo le, da vsled formalnih pogre.škov od strani deželnega šolskega svet;i je moralo iznova začeli vse postopanje o izbiranju šolskega poslopja aH kraja,, kjer naj se olvori zakonito ustanovljena šola. Zanimiva pri tem dogodku pa je okoliščina, da Ne pomankljivosli v postopanju, katere so dale povod obnovljenemu postopanju, so bile naštelo že v našem utoku takoj po prvem uradnem ogledu bivše Oatinellijeve vojašnico. Nafti razlogi niso obveljali, pač pa so nasprotniki prodrli z istimi razlogi pred upravnim sodiščem in s lom zavlekli vso reč za dobri »Ivo leti in morda še več. — Vsekakor pa moramo tu javno in neustrašno naglušuli, da merodajne šolske in druge oblasti niso kazale preveč naklonjenosti Ioni propravičuiiu zahtevam Slovencev v <Jorici. Ko je šlo za nemške šole v Ljubljani in v Pragi ali v pražkih predmestjih, posebno na Kralov^ch Vinogra-decb, tedaj je šlo vse hitreje, tedaj je pomagal celo brzojav, da se jo ustreglo Nemcem kar čez noč. Z nami Slovenci pa ni lake sile, mi naj plačujemo šole sami aH pa • iitV; bralo naši otroci brez šole. — Ali ni dovolj to, marveč, še ovire se nam delajo v izvrševanju naloge, katera nam je po krivici naložena, namreč delajo se nam ovire pri izbiranju učiteljskega osebja, (»d začetka leta smo imenovali učiteljem g. Josipa S o r č a i/. Doloa, a deželni šolski svet imenovanja ni potrdil, češ, da g. Sorč je prejemal v Kopru nekaj podpore iz državne blagajne, Aa ;:.ora zalegadel služili na javnih ljudskih šolah. Potem pa smo imenovali g. Kdmunda II rov ali na, ki ni dobil v začetku šolskega leta nikjer službi1. Toda proskrbni c. kr. deželni šolski svet išče zdaj sredi šolskega leta celo tam po Istri praznega \r.-ia, kamor bi poklical g. 11rova t in a, češ, da ima do njega pravico, ker je prejel par slo-lakov podpore. - Ako bi g. llrovatin ne imel u i k a k e službe, tedaj ne vemo, ali bi se dež. šolski svet brigal zanj, naj bi tudi umiral za pomankanjom. Ko pa si je službo priskrbel, in sicer pri »Slogi", v šoli s pravico javnosti, katera v resnici uadomestuje javno šolo, mu išče drugo službo, kamor  bi
»Slava Pogu na višavah in na zemlji mir ljudem svete volje!"
Ko so pastirji prišli k zavesti, je dejal najslarši:
»To je angel Gabrijel, poslanec božji8.
Drugi so molčali.
»Kristus se je rodil! Ali sle slišali?"
»Da, tako je rekel",
»A rekel je tudi, da se je rodil v mestu Davidovem, ki jo JJellehem, tam za tem gričem".
»Povedal je še, da Ga najdemo zavitega v plenice".
»In da bo ležal v jaslih",
Drug drugemu so segali v besedo.
Najstaršije pogledal zamišljen na ognjišče, naposled je dejal :
IV jednem samem mestu, v Bellehcmu, so jasli: v stari votlini »khana". Bratje, pojdimo in poglejmo, kaj se je zgodilo. Pismo-učeni čakajo že davno prihoda Odrešcnika".
»Odrešenik se je rodil in Gospod nam je dal znamenje, po katerem ga spoznamo!"
»Pojdimo in se Mu poklonimo".
»A naše črede?" omeni nekdo bojazljivo.
»Gospod bo čuval nad njimi".
»Pojdimo urno".
In vsi so vstali, zapustili »marfih" ter so napotili v Betlehom.
moral iti, -- mi pa bi ostali brez potrebnega učitelja. — Tak6 daleč sega skrb velosl. e. kr. deželnega šolskega sveta za pouk slov. mladine v Gorici! — Dogodek jo preznači-len, da bi ga ne omenjali, govori pa o razmerah v deželi tako jasno, da morejo uuieli tudi poliliški otroci, ki. ;o /oporno jo nekaterim krogom vse, kar je slovensko! in da store za nas lo toliko, kolikor prav morajo.
Naj končamo, ne da bi omenjali šo drugih manj važnih dogodkov, ki so z našim društvom v zvezi. Iz vsega tega, kar smo povedali, bo slavnemu zboru jasno, kak6 obsežno in raznovrstno je delovanje našega društva in odbora. Odstopajoči odbor si je v svesli, da je vcslno vršil svojo nalogo, Zalegadel mirno pričakuje ubsoltitonij današnjega občnega zbora!
Slavni zbor! Odstopajoči odbor jo ves čas od zadnjega občnega zbora pa do danes vedno složno, solidarno postopal v vseh vprašanjih. V odboru jo vladala vedno iepa sloga, vredna prelepega naslova, kateri nosi naše društvo. Vse, kar se jo zgodilo in storilo, se je storilo v. vednostjo odbora. — In kakor je bil odbor solidaren v dosedanjem delovanju, tako jo solidaren tudi danes, ko sloji pred sodbo občnega zbora. —
To izjavo naj blagovoli sprejeti slavni občni zbor uvaževaje na znanje ob morebitnem presojovanju odborovega delovanja in tega poročila.
Slavni zbor! Ravnokar minulo leto z vsemi svojimi presenečenji, katero nam je prineslo, abstinenca slov. deželnih poslancev , v Gorici in Trstu, obupen položaj našega naroda v Istri, vse lo nam je dokaz, da živimo v resnih časih, ki zahtevajo na naši strani celih mož in složnega delovanja najprej za nujne potrebe.... V okrilju našega društva je dovolj prostora in dela za vsakogar, k» čuti v sebi voljo in sposobnost za resno in trezno delovanje. Združimo se torej pod »Slogino" zastavo vsi, ki dobro mislimo s svojim narodom, delajmo neumorno in požrtvovalno, in — zmaga bo naša!
Tiskovna obravnava
preč. gosp. Budina proti »Oorrieru" in »Seniinelli"
na Dunaju. Ta obravnava jo bila določena >:a dva dni 2o. in 2G. t. m., toda dovršila se je že v torek pozno Rvečor. Končala je z obsodbo »Corriera* na 200gld., »Senlinelle" pa na 100 gld. globe in oba v povračilo stroškov, ki so naravnost ogromni. S to ob-
Dospevšt čez grič in mesto, so se vstavili pred vralmi »khana".
»Kaj hočete?" jih vpraša stružnih.
»Nocojšno noč" — odvrnejo — »so gledale naše oči velik čudež in ušesa slišala sveto novico!"
»Tudi mi lukaj smo videli nenavadne reči, toda ničesar nismo slišali. Povoji^ nam lo novico?"
»Popelji nas poprej v votlino v skali in sam zagledaš*.
»Prišli sle bržkone ob pamet?"
»Ne. Hočemo se pokloniti Kristusu?"
»Kristusu? A kje je in kako Ga spoznate?" vpraša porogljivo stražnik.
»Rodil se je to noč ter leži v jaslih. Saj veš, da v vsem Bellehemu so samo v tem prostoru jasli".
„V votlini?"
»Popelji nas vanjo".
Stražnik, še zmerom ne verujoč, jih pelje čez dvorišče.
Duri v votlino so bile odprte.
»Mir bodi z vami!" reče vstopivši stražnik ter, obrnivši se k Jožefu in njegovemu tovarišu, nadaljuje:
»Ti ljudje iščejo lukaj neko dete ter pravijo, da leži povito v plenice v jaslih".
Raz Jožefovo lice se je čitalo veliko začujenje.
(Dalje pride).
sodbo sta dobila imenovana lista vsaj enkrat primerno lekcijo, da so minuli časi, ko sta smela brezobzirno blatiti poštenje in ime vsakomur, ki ni Ijnb neki kliki v Gorici. Zmagala je pravica nad židovsko lokavostjo in nad lahonsko drzovitostjo. In tega uspeha se lahko veselimo po vsej pravici!
Citali smo že v dunajskih listih, pa tudi v „P i c c o 1 u" in v „C o r r i e rus, poročila o tej obravnavi. Toda izjaviti moramo, da niti eno poročilo se le približno ne zlaga z resnico, vse je zmešano ali zavito. Ocividno je, da najeti poročevalci polovice niso razumeli druge polovice pa niso hoteli razumeti; od tod zmešnjava in neresničnosti —
Najlepše pa je citati, kakd se zvija ubogi wGorriere", ki bi rad natveznil svojim bralcem, da je pogorel prav za prav preč. g. Buditi^ in da je inorJna zmaga na strani'~Cr in „S.8 Ua je Taka pisanja ie slab> tolažba, to bo pač vsakdo že nam verjel. Vendar moramo odločno zavrniti »G." zavijarstvo, kar nam ne bo težavna naloga, ker govore lahko suha dejstva ...
„C* je natisnit z debelimi črkami, da je bil v nekaterih točkan oproščen, in izvaja, da je vsled tega moralno propadel preč. g. Budin.
AH kaj je resnic«? Evo! ,0." in „S.* sla bila obsojena v vseh glavnih vprašnnjih, ki so se tikala časti in poštenja preč. g. B u d i n a, ker nasprotniki bodisi niso niti nastopili dokaza resnice, bodisi so s s v o j i m i dokazi popolnoma pogoreli.
Le poglejmo pa točke, v katerih sta bila »C.* in ,S." oproščena! Iz našega poročila bo razvidno, kako ničevo je besedovanje „Gorrierovo".
Preč. g. Budi n je tožil „€." tudi zaradi nekega članka (o lovu na slov, otroke), v katerem ni bil ne imenovan ne kako drugače označen. V Gorici smo sicer vsi vedeli, da nesramni napad meri na preč. g. Bud in a, toda vsakdo lahko veruje, kar hoče. — In predsednik obravnave je tudi tako poučil porotnike in jim položil na jezik, naj na to vprašanje odgovore z: ne, kar se je tudi zgodilo. Porotniki torej niso rekli, da preč. gospod Budi n bi bil razžaljen, a da je „C." dokazal opravičenost svojega napada! Le v takem slučaju je dobil g. B. moralno zaušnico, drugače pa je tudi ta verdikt porotnikov zanj ugoden!
Drugo vprašanje se je tikalo trditve „C.", da g. B. se je pregrešil proti § 303. fca*.. zak. — Zagovornik dr. K o p p je zastopal stališči*, da taka trditev ni še ža-Ijenje časti; le kedar koga izrecno doižimo teh in teh nečastnih lastnostij ali dejanj, se pregrešimo zoper varnost časti. Tudi predsednik je poučil porotnike, da v tem pogledu v resnici vlada med juristi dvojno tolmačenje In prepustil porotnikom, naj si izberejo eno ali drago. Načelnik porotnikov je bil odvetnik dr. Ko lis k o, ki j«> najbrže mnenja dr. Koppa — in porotniki so izrekli, da ona trditev „C." še ni razžaljen je časti. Niso pa rekli, da „C.K je res razžalil g. B. in da je imel v to tudi dovolj opravičenih razlogov. Le v takem slučaju bi rek porot- j nikov ne bil ugoden za g. B.!
Tretji slučaj se tiče vsklika: „Ž i v i o Gorica slovenska!" z Budinovega okna oni večer, ko se je vršila na ulici škandalozna demonstracija pred hišo Mara-
nijevo.----Da je bila ona demonstracija izzi- !
vajoča, to je predsednik obravnave dognal in predočil tudi porotnikom; ako je pa za-donel tudi oni klic z okna Budinovega stanovanja, je bii le odgovor, kateri se more smatrati le kot malo neprevidnost ne pa za nečastno, sramotno dejanje. In predsednik sam je dal porotnikom razumeti, kako sodi o tem kot jurist, — a temu nazoru so se pridružili tudi porotniki z rekom, da ono očitanje g. Budinu ni v nečast. Niso pa rekli, da g. B. je bil sicer razžaljen, a je to razžaljenje zaslužil, ker je dognan dokaz resnice... Sicer pa je reč še vsa drugačna, o čemur bomo še govorili!
kinematograf"
(Spisal prof. J. Čebular).
Že nekoliko časa se kažejo na trgu poleg ljudskega vrta v 'Sonci v temnem, nalašč za to prirejenem prostoru, podobe oa belimi platmi, katere kažejo čudovito naravno različne prizore iz vsakdanjega življenja. Zdaj imamo pred seboj na zaslonu kopališče. Skakači .skakajo z visokega v vodo. nekateri se celo med skokom v zraku preobračajo. Voda pluskne pri vsakem skoku visoko navzgor. Kopajoči se potapljajo, plavajo in zopet povračajo na suho. — Zdaj se nam kaf.e zopet drug; . prizor. Deklica pripelje voziček, položi otroka vanj in ga odpelje. — Po kratkem odmoru vidimo na platnu areno. Mk prikoraka in z bliskajočimi se očmi opazuje borišče. Borilci pridejo in začno bika izzivati ali dražiti. Kot strela plane besna žival nad boriloa, ki mu vrže suk'io na glavo in si tako resi življenje. — Zoaj prihaja vlak na postajo. Kondukterji stopajo po desk-h ob vozovih in odpirajo duri. Ko se vlak ustavi. izsropij,-) jedni, drugi zopet vstopijo v vozove, ju na peronu je veliko vrvenje došlih in odhajajočih. Šj drugo prizore na trgih in cestah, kakor n. pr. sprevod, ruskega carja na Dunaju in v Parizu, nam kažejo te podobe, in to tako plastično in tako nepopisno naravno, da človek misli, da so vse to istinilo pred njegovimi očmi vrši. Mikalo bode peto ve- čifatelje izvedeti, kako ie mogoče opisane prizore iz d.;jan.>kega življenja tako posnemati, da vidimo ljudi gibajoče iu delaioče, kakor so se gibali in delali pri resničnih dejanjih." To se doseže, dragi čitatelj, s pomočjo hipnih ali momc-nhiiu fotografij iis s kinematografom ali gibokazom. Hipne fotografije se narejajo s fotografičnim stroioiu, ki se odlikuje od navadnih fotografskih strojev* v tem, da ima močno izbočeno leče, ki narejajo vsled tega, brez oziri na daljavo fotografovanega telesa, na nasprotni strani blizu leč majhne  podobe. S tem strojem je zvezana
Evo, takošne veljave je eni .assolto" (oproščen), kateri je natisnil »C.* z debelimi črkami. — No, zato je pa lepo skril vse ono, radi česar je bil obsojen. Obsojen pa je bil radi vseh n e-častnih dolženj in obrekovanj — intojeglavno!
Ako bo Ie mogoče, dodamo prihodnji teden prilogo in prinesemo vso obravnavo po hitropisnem zapisniku, kateri sta napisala dva slov. gg. visokošolca. Vendar naj omenimo nekoliko zanimivostij že danes.
„C.a je napadel g. B., češ, da je v cerkvi sv. Ignacija rotil stariše, naj vpišejo otroke v „Slogino" šolo, in jim grozil z večnim pogubljenjem, ako tega ne storijo. Na to so sledile razne psovke in trditev, da zlorabi cerkev itd. — Nasprotniki niso niti nastopili dokaza resni e e, pač pa sta^dve pričr od strani g. B. izključili, da bi b:l kaj takega govoril. Zmaga g. B. v tej točki, ki je ena glavnih, je bila popolna. To je tudi naglašal predsednik v svojem pouku in naravnost rekel, da je potrditi stavljeno jim vpr.išanje. Porotniki so ga tudi potrdili z 10 gl.tsovi proti 2. (Jako zanimivo! Ukljub temu. d.i „G." ni niti nastopil dokaza resnice in sta dve priči nasprotno potrdili, kar ni bilo niti potrebno, vendar sta bila dva porotnika, ki sta »verjela" suhemu članku v »Gorneru". Kolikor nam znano, je bilo med porotniki več nemških nacijonaleev; jeden teh je kazal že med obravnavo neko nasprotnost do naše stvari).
Kar se tiče znanih dogodkov v cerkvi sv. Antona in sv. Ignacija s katehetom Na-nutom, moramo najprej povedati, da je bil Nanut glavna priča. Ali če tudi se je N a n u t povsem identifikoval s »Gorrierom* in »Sentinello8, kakor bi šlo za njegovo kožo, vendar niti on ni mogel potrditi onega, kar sta pisala ta dva lista. Iz vsega, kar je cel6 on povedal, je bilo jasno, da „Cor." in ,Sent." sta pretiravala in lagala, da so torej neopravičeni tudi napadi in psovke na g. B. — Tudi priči Vida in "deček Se ga t ti nista mogla potrdili nič tega, kar je pisal aCorriere". — Najhuje pa jih je lopnil dr. Stanič, ko je pripovedoval porotnikom, zakaj niso poklicali na Dunaj glavne priče, namreč cerkovnika. Z dokazom resnice so pogoreli popolnoma.
O lovu na slov. otroke z grožnjami večnega pogubljenja so poklicali na Dunaj uličnega pometača Urbančiča, njegovo ženo in nekega Pa d o v a na. Toda vsi ti so — Slovenci, ki so — reveži! — sami izjavili, da pošiljajo svoje otroke v laško šolo le iz strahu, da bi ne zgubili službe. Te priče so bile tožencema bolj v škodo nego v korist. — Naj omenimo še to, da te slučaje, ki so se dogodili zunaj cerkve, so spravili razni listi v zvezo s pridigo v cerkvi.
Da bi se opravičili, so morali skušati dokazati nečastna dejanja g. Budina (g. 41)1. k. z.) — V ta namen so poklicali na Dunaj: Kurnerja, pokopališkega čuvaja Ongaro, znanega Rešena, magistralnega uradnika Pri masa, ter dva agenta Ippavitz a in Boisattija. Vsi ti so izrekli pod prisego, da Budin in nikdo drugi ni zaklical skozi okno: „Živio Gorica slovenska!* Ongaro, Resen in Borsatti so trdili celo, da je večkrat zaklical tudi: »d—k", ki je Lahom tolikanj priljubljena beseda! Toda ti poštenjaki niso slišali ne enega klica: „Evviva Gorizia i t a 1 i a n a!" Edini Resen je potrdil te klice! — Toda nastopil je za pričo tudi č. g. Dermastia, ki je pod prisego izključil, da bi bil zaklical one besede g. B., marveč je potrdil (kar je bilo sicer znano), da jih je zaklical on sam, razdražen vsled nesramne lahonske demonstracije .... (Isto je potrdi; kot priča g. B.!) Toda tudi v obraz g. Derm. so laške priče ostale pri tem, da je klical g. B. in ne g.. D. — Najhujše pa se je ujel mestni podžupan in lekarnar Kurner, ki je tudi izrecno trdil, da je klical g. B. Dejal je, da g.   Dermastia   ima  brazgotino   na
priprava, ki ima na valju 3 cm širok iu več metrov dolg trak od p r o z ¦> r u «• ga k o I o d i j a, na kojega površju je tenka pust b r o m o v e g a s r e b r a. Ta priprava, ki se goni .Vii z roko ali pa kakor pri žepnih urah s pomočjo močnih vzmetij. poni"., trak sunkoma naprej. N'anj se vtisne ali fotografuje vsako sekundo po 15 .-lik onega predmeta, ki je pred Fotografskim aparatom. Ako stoji prod njim na platno slikajoč človek, dobimo od njega l."> slik v sekundi. Ali te slike se razlikujejo draga od druge, ker nam kažejo slikarja zaporedoma v onih različnih položajih, v katerih je bival v onih trenutkih, ko ga je poobrazil fotografski' si roj na trak. Xa drug popolnoma jednak trak se naredijo potem od teh negativnih slik positivne slike, katere imenujemo diapositivne. ker so nasproti navadnim fotografijam na papirju prozorne „li svetlobi prehodne.
|            Da nam bo jasno, kako je možno s pomočjo takih
slik gori navedene prizore iz življenja tako čudovito naravno posnemati, moram omeniti nekatera svojstva naših očij. Da vidimo razločno, je potrebno, da padajo podobe predmetov, katere ogledujemo, na mrežnico, katero nareja v notranjosti očesa vidni živ e c. Te podobe morajo pa tudi ondi nekoliko časa trajati, vsled tega mora tudi predmet nekoliko časa pred očesom ostati. Ta čas pa je zavisen od svetlosti predmeta. Čim svetlejSi je predmet, lem manj časa je tudi potrebno, da ga razločiso vidimo. Ali podoba na mrežnici ne zgine v tem hipu, ko smo oči od opazovanega predmeta kam drugam obrnili, ampak ostane še potem nekoliko časa in sicer skoro osmino sekundi.1 na mrežnici nespremenjena. Ti dve posebnosti naSih očij sto vzrok, da vidimo dejanje, katero se je fotografovalo zaporedno, kakor so je vršilo pred fotografskim strojem, kadar nam kinematograf one slike zopet v istem redu iu brzo na belem platnu v temni sobi razkazuje. Kakov je kinematograf
• in kako on to nalogo izvršuje, bodemo kmalu videli; ali poprej hočem omeniti nekatere prikazni, ki se i.sto tako na on.cnjoni dve lastnosti  naših očij opirajo,  iu
1 to zato, da nam bo delovanje kinematografa tem jasnejše.
vratu, oni pa, ki je kričal, je ni imel. — Dr. S t a n i č je imenoval to trditev »eine kindisehe Behauptung*, češ: kakd je mogel videti Kurner v III. nadstropju brazgotino na vratu.... Tako je i !o laško pričanje! (— Čudno, da ni videl uknje v desnem ušesu g. Budina, saj je tako velika, da bi šlo pšenično zrno skozi! Ako bi bil to potrdil, tedaj bi pa res moral vsakdo njemu verjeti! — Hudomušni stavec.)
Sicer pa bi ne bili Lahi še ničesar dosegli, če bi bilo tudi dokazano, da je klical g. B., — ker s tem ni še dokazano nič tega, kar so pisali... (O tem smo govorili že spredaj!)
Toliko naj za danes zadošča! Dostavljamo, da dr. Stanič je briljantno govoril v gladki nemščini nad poldrugo uro. — Od dr. Koppa pa so več pričakovali oni, ki so ga najeli.
Več pride.
DOPISI.
Iz šempaske županije, 25. jan. •-Nekedo zahteva v predzadnji „Soči", naj zastopniki šempaske in prvaške občine ukrenejo potrebno, da se „čim preje zgradi toli potrebna ces* od šempasa do Prvačine čez Bezevlak". Bum! Dotični g. dopisnik naj mi dovoli, ako mu pripomnim, da je imel pred očmi, ko je zahteval to cesto, jedino le koristi onih Šempascev, ki imajo vinograde na Bezevlaku, in onih Prvačkovcev, ki imajo tam posestvo, a na splošno korist niti mislil ni, kakor tudi ni pomislil, da za njegovo cesto bi se ne dobilo od nobene strani niti novčiča podpore.
Naj odgovorim na dopisnikova izvajanja. Kar se tiče vipavske železnice samo opomnim, da Šempasci, ako gredo v Gorico, ne pojdejo še-le v Dornberg, da bi se tje peljali z železnico, ampak bodo, kakor do-sedaj, hodili ali se vozili po sedanji cesti. Kadar pa bo vipavska železnica zvezana z Ljubljano, gotovo Šempasci ne bodo hodili na postajo v Dornberg marveč v Batuje.
Ozeljanci in Sv. Mihael so odločno proti cesti coz Bezovlak. Ta cesta iz trnovskega gozda radi strmine ne pojde skozi Šempas ampak skozi Ozeljan na državno cesto. Šempasci tudi ne vozijo drvi.
Dopisnikovo zadiranje v nameravano cesto, on pravi nepotrebno, % Ajšovice po Lijaku čez Vogersko do Ovčjedrage je popolnoma neopravičeno. Ta cesta ne bi šla od Ajšovice, nego bi pričela ravno nasproti Ozeljanu, in bi ne prišla na Ovčjodrago, nego bi se zvezala pri Dobravi z Dornberško cesto. To črto je že sama narava določila za cesto, ne glede na droge tehtne nzroke, katerih nočem omenjati, (Zakaj ne? Le s prijavo „drugih tehtnih uzrokov' utegnete pomiriti nasprotno stranko. Ur.) ki kategorično zahtevajo zgradbo to ceste. Gesta čez Bezovlak je nesmisel, in za njo gotovo ni nikjer denarjev, ako si jo interesovani šernpaski in prvaški posestniki sami ne zgradijo, dočim se za cesto od Otave do Dobrave zanimajo odločilni faktorji.
Da bi ta cesta koristila k večjemu le dvema posestnikoma, je največja bedarija. Zanjo fcj Ozeljan, St. Mihel, Ajševica, Gora, Krom-berg, Solkan na eni, Renče, Bilje, Miren itd. na drugi strani, ne oziraje se na višje razloge. Dopisnik je hotel tudi znanemu posestniku na Vogerskem dati zaušnico, a se je spekel, kajti uprav ta posestnik bo imel, ako se zgradi ta cesta, več zgube in škode kakor
Naredimo na jedno stran koluta od belega papirja pokončno, na drugo pa povprečno progo, ter ga potem s pomočjo privezanih nitij hitro obračamo, vidimo križ na kolutu'; ako pa kolut počasu obračamo, vidimo progo za progi). Ako je na jedni strani kolutovi ptič. na drugi pa kletka, pokaže se nam pri hitrem obračanju ptic v klelki, pri potVsnem pa v.-aka podoba posebej. Opozarjam se na takozvani stmboskopični \.ilj. Ta priprava je podobna navadnemu reSetu, ima na obodu pokončne liniee ter je vrtljiva okoli pokončne o*:. Postavimo v ta valj papirnat trak s podobami, ki v.-im kažejo polena /agajočega drvarja pri delu v tolikih zaporedoma sledečih položajih, kolikor ima obod linie. ter zavrtimo obod, vidimo, ako gledamo skozi liniee. kako drvar drva žaga. Ako pa obod počasi vrtimo, kaže se nam slika za sliko, kakor da bi gledali trak se Pikami brez strohoskopičuegu valja.
Pri vrtenju kaluta in stroboskopičnoga valja stopa podoba za podobo na mrežnico. Vrši se to tako hitro, da poprejšnja podoba ne zgine, dokler ne stopi mva na mrežnico, zlijete se obe podobi v jedno, in tako * i;'tmo namesto povprečne iu navpične proge križ, iii.i,. To ptiča in kletke ptiča v kletki in namesto slik drvarja v različnih položajih, vidimo žagajočega drvarja. Zdaj nam je Se opisati, kakosen je kinematograf, iu kako ta stroj spreminja momeutne fotografije v prizore na platnu, v katerih se gibljejo ii: delajo osebe, kakor se se gibale in delale, ko jih je fotografoval fotografski stroj. '
Kinematograf je -Camera magiea» boljše vrste, združena s pripravo, katera razmotava ali odvija trak od kalodija, ca katerem so omenjene hipne fotografije. '¦.'•. ga goni od zgoraj d.iti vsporednu s povečatnimi lečami. Slika za sliko stopa pred loče, katere narejajo ali vzbujajo od majhnih z električno lučjo razsvetljenih slik na belem platnu ali zaslonu jako povečana podobe.
Trak s slikami se ue razmetava uepietrgoma. ampak sunkoma ali s prestanki. Stroj pomakne namreč v jedni tretjini petnajstega dela sekunde trak vedno le
dobička. V bodočo naj ostaM" »Kirehthurm-politik" rajše doma?
Iz Komun, 25. januarja. — (f Anton Alojzij Bandel). —
„A cvetju so le  kratke ure dane*. Fr. Levstik.
Zopet moram poročati o zgubi mladega, nadobudnega bitja. Zares »cvetju so le kratke ure dane", — tako je peval bistroum in pesnik Levstik, kajti včeraj smo izročili materi zemlji v črno naročje mladega 14-letnega dijaka III. giim;. razreda goriške gimnazije, Antona Al. Bandel, kateri je v tako mladostni dobi svoji zapustil to dolino solza. Umrl je 23. t. m. po šestmesečnem bolehanju za sušico tukaj na svojem domu pri ljubljeni mu materi gospi udovi Viktoriji Bandel, porojeni Strausgitl iz obče znane narodne rodbine iz Bolca.
Bandel je bil edini sin matere udove gospe Viktorije Bandel, tukajšnje posestniee, krčmarice in mesarice. — Veliko upanje je imela blaga »r ;«.i v lega sina, kajti imel je biti svojedobno -- kot edini otrok gospodar temu imetju. Zato je skrbna mu tnali prav dobro skrbela zanj. Izšolavši ga na tukajšnji štirirazrednici poslala ga je na goriško gimnazijo, da si prouči razne znanosti, ki so pridnemu in modremu gospodarju potrebne, ako hoče prej ali slej nastopiti v javnem življenju. Prišel je naš »Mini", tako so mu rekali do III. gimnazijalnega razreda. Bil je up in nada ljubeče ga matere, a človek obrača in Bog obrne. Hudo .se je bil pre-hladil ter začel hirati, Vsa zdravniška pomoč je bila zaman. Ljubeča ga mati se ni branila stroškov in je vse, kar je bilo možnega, vpo-rabila, da bi edinega svojega otroka rešila smrti. — Pa nič ni pomagalo, kajti neskončno modri in ljubi Bog ga je hotel imeti k sebi po izreku: »Kogar Bog ljubi, umrje mlad*. In tako se je zgodilo, da je umrl vos udan v voljo božjo previden s sv. sakramenti za umirajoče.
Včeraj popoldne ob 4. uri je bil pogreb, katerega so se vdeležili vsi sorodniki iz Bolca, Sv. Križa, Proseka, od tukaj itd., vsa tukajšnja inteligenca, obstoječa iz vseh slojev: c. kr. uradniki, g. župan, obč. svetniki, učiteljstvo, žandarmerija in ogromno ljudstva. Krasno rakev so nosili domači fantje in lope vence z umestnimi napisi so nosila domača dekleta v beli obleki. — Pred rojstno mu hišo na dvorišču, v cerkvi in na mirodvoru so mu zapeli domači pevci lepe žalostinke. — Rosilo se je marsikako oko. In kaj bi ne? Kmalu bode pomlad razgrinjala svoje cvetje po livadah. Vsa narava se bode vzbudila iz zimskega spanja, vse bode cvelo, raslo in se oživljalo; povsod probujeno življenje, a ti blagi HMini" si legel ob tem času v svoji porniadinski dobi v hladni grob.
Vroče solze toči ob tvojem grobu ljubljena ti mati in rodbina tvoja.
„Na grob lijo grenke solze, V nebo gorke prošnje". —
Neutolažljivi materi, kakor tudi vsej rodbini, naše najiskrenejše sožalje!
Ti pa ljubi »Mini* sladko počivaj in
,.....blagor, blagor tebi,
Tam dobro je za te! Zdaj bivaš vrh višave jasne, Kjer ni mraka, kjer ni noči; Tam solnce sreče ti ne vgasne".
Večna luč naj ti sveti!
Pr. na „T."
za jedno sliko naprej ter postoji dve Iretjini seknndine wruajstM.e s s!i!:o pred lečami. Vsled teua imamo tudi pedobo za podobi, teh slieje v istem redu. kakor s„ se — na trak fotografovale. vedno po dve tretjini petnajstim« sekunde mirno na platnu, in med podobo za podobo preteče vedno jedna tretjina petnajstim« sekunde, predno jo na platna za naprejSnjo zagledamo. Ker zagleda opa-zovatee. tako hitro 'podobo za podobo, ima (o vsled omenjenih očesnih svojstev posledico, da se zlije vsaka sledeča padoba z naprejSnjo v jedno. in ker slede te podobe v istem redu. kakor jih je fotografoval fotografski stroj pri kakosnem dejanju n. pr. pri kopanji: ali pri liuritu z biki v areni, vzbuja to pri gledahu prevaro, kakor bi se vršila dotična dejanja  resnično  pred  uje-
(\u>t iznajdbe kinematografa se pripisuje Amerikama! Kiiisonu, slavnoznauemu izumitelju različnih priprav, kakor n. pr. žariSniee. fouografa itd.; ali Franeozi trde. da sta njih domorodca, brata Avgust in Alojzij Lumiere, izumita najboljši kinematograf." Stroj, ki nam v Uorici razkazuje takorekoč žive fotografije na nlatuu. je tako urejen, da služi tudi ob jedneiu kot fotografski stroj, ki prireja take hipne fotografije različnih prizorov. Omenjam še. da se skuša združiti kinematograf s fono-grafom, ki piše govore, petje, godim in druge glasove, \n tudi vse to reprodueira. ali iz katerega zopet vse to odmeva, kedar je nam všeč. Ako se ta misel posreči, da bo.-ta predstavljala združena stroja na platnu ne samo gibajoče se in delajoče, ampak tudi ob jednem govoreče in pevajoče osebe, potem Se le bodo take predstave za-niiiii<-e in mikavne.
Kakor se hranijo imenitni rokopisi v arhivih, tak sr. bodo hranili po fonogramih in hipnih fotografijah pevci in govorniki, in svet. bo njih petje, govore in kretanje občudoval, kedar o^ njih samih že zdavno ne bode več ne duha ue sluha. Oas in minljivost izgubita svojo uničevalno moč, kadar se /družita fonograf in kinematograf v skladno ali harmonično delovanje.
Iz Ponikve na Krasu, dne 12. jan. — Pred nekaj leti smo imeli občinske volitve, ki so se tako slabo končale za nas, da to sedaj bridko obžalujemo.' Naša občina šteje 88 posestnikov in od teh naša vas Ponikve 38, t. j. skoraj polovica. Pa v Avbem je 8 odbornikov, v Ponikvah pa le štirje in še ti so mali davkoplačevalci, tako dane dosežejo prav nič pri starašinstvenih sejah.
Pred letom je sklenilo naše starešinstvo v redni seji, da moramo Ponikovci napraviti nov vodnjak:, kateri :bi stat po načrtu J3aksa; 2.500 gld. Od vlade bi dobili 700 gld. podpore, primanjkljaj pa da bodemo morali pokriti sami in sicer takole: 1. skupina bi pla-< čaja "» izravne davke 300 per 100, 2. skupina 500 per 100 in 3. skupina 700 per 100. To bi bilo strašansko hudo za nasTVrifožilTj smo se na deželni odbor v Gorico, in ta je starašinski sklep razveljavil in našo pritožbo ugodno rešil. Sedaj je sklenilo naše stara-šinstvo zopet, da moramo delati nov vodnjak. Dobili bi podpore 700 gld., primanjkljaj pa bi skladali na izravne davke vsi jeduako. Toda pomislite: naša vas daje izravnih davkov 250 gld, i'n tem bi morali mi doložili 1800 gld.! Da bi se pokrila ta svola, treba bi bilo dokladali na. davke po 000 per 100. Naša vasica šteje 200 duš, imamo pa 1» zasebnih vodnjakov, kateri merijo nad 2500 hI. in 3 občinske z 4500 Id. Toliko vodo bi gotovo zadostovalo za 200 ljudij. Ceslo naj bi rajši« nam popravil«, ker plačujemo 25% in imamo skoraj nerabno ceslo.
Našo starašinstvo naj se ozira na naše letine, na peronosporo, žuga nam tudi trtna uš in še posebno lani, ko je nam huda toča skoraj vse posebno pa vinski pridelek- uničila, tako da nam ni mogoče na noben način davkov plačati. Vse to ve dobro naše županstvo, kev je ono delalo prošnjo za celo občino, da bi se davek odpustil. A ker ni bila uslišana zadnja prošnja, so biii prisiljeni zasebniki vsak svojo prošnjo vložiti.
Vložili smo drugo priložim na deželni odbor v Gorici. Izmed 3S poseluikov se nas je priložilo 32, <la ne sprejmemo podpore in da nam ni mogočo pokriti ostalih stroškov ne z denarjem in ne z robolami, ker smo preubogi.
Ajdovščina,, 25. jan. — Bralno in pevsko društvo v Ajdovščini je priredilo dne 23. t. m, plesno veselico, pri kateri je svjjr.il vse hvale vredni ajdovsko-Sturski tamburaški zbor. Ples in srečkanje sta se vršila z ozirom na tukajšnje ja':;' tužne razmere še precej po-voljno. Sicer pa, odkrito rečeno, v Ajdovščini bi se bilo še vse kaj več nadejali. Toda, ravno tam, kjer bi bilo največ pričakovali, in sicer od naše inteligence, izvzemši par častnih izjem, imamo prav pošteno smolo. Lo-ta se sploh pravih domačih veselic navadno ne vdeležuje: kaj še, da bi sodelovala, pač pa narobe. — Reditelje in vdeležnike veselic k večemu počaščujejo s prostaki, ne-oiikanei in z drugimi psovkami. Res se nahaja žalibog - med nami še precej neizobražene« v ; ali gospoda i ako želite biti spoštovani, dajte nam vzgledov! Ponižajte se, stopite med nas, in povzdigniti vas hočemo v deveta nebesa!
Eden izmed priproslih.
m razne novice.
Osebne vesti. — Poročil se je 10. t. m. v Vedrjanu učitelj g. Ivan Vuga z gospo-dičino Frančiško Cepič. Srečno!
.laven shod. — Deželni poslanec in odbornik dr. II. Turna priredi dne 30. t. m. ob 3. popoludue v prostorih županstva v Sezam' javen shod s sledečim sporedom : 1. Gospodarski položaj naše kronovine. 2, Gospodarske i» pridobitne zadruge. 3. Zavarovalnice za govejo živino.
Deželni zbor goriški se ne snide več — bko čitamo v laških časopisih — ker so se razbila pogajanja med obema stMilkama. Krivi so seveda edino le Slovenci s svojimi »pretiranimi" zahtevami. — Kolika »skromnost« na laški strani!
„teh hi o BOrgeriitclstct' der Stadt borz*'. (Jaz sem župan goriškega mesta) — s temi besedami je podal naš' magnilico sior podesta dr. Venuti sodnemu služabniku svo< račun o potnih in drugih stroških- k tiskovni obravnavi na Dunaj. Toda nič ni pomagalo to zatrjevanje, kajti tudi njemu so račun znižali, kakor drugim, Jn sicer njemu so odbili aajveč, ker si je bil največ naračunil. — Tu torej ni bilo mašče! Na stroške goriškega mesta se potuje bolje!
Dr. Vciuitl in statistika. — Pri porotni obravnavi na Dunaju je bil poprašan dr Vc nit t i med drugim tudi to, kakošno jo razmerje narodnostij v Gorici. Župan je odgovoril, da natančno tega ne ve, da pa je
bilo ob zadnjem ljudskem štetju okoli 17,000 Lahc-v, 2000 Nemcev in 3000 Slovencev. Prejasni podesta je povišal število Lahov za 2500, število Slovencev pa ponižal. — Dalje je dejal, da v župniji sv. Ignacija utegne biti ena d v a n a j s t i n a Slovencev. Ali predsednik sam ga je opozoril, da je priznal celo »Corriere« vsaj eno šestino. — Mi pa pravimo: nad polovico je Slovencev!
Kdo ,|e vsemu kriv ? — Mestni podžupan goriški, lekarnar Kurner, je bil tudi za pričo v tiskovni pravdi na Dunaju, in sicer proti p reč. g. B u d i n u. Vprašan od predsednika : „od kedaj. pa' so*'narodnoslni "'¦"prepiri v Gorici ?" j%»govork»pa4 prisego tako-le: Naši predniki so vedno1 v miru živeli s Slovenci; vladal je lep mir. Tudi mi smo živeli v prav prijaznih odnošajih s Slovenci. Vsi razpori med Slovenci in Lahi, vsa zla za nas Italijane pa so pričeli z onim časom, „ko je prešla BSo"čaB v toke mladega moža, nekega Gabrščeka" (eines jungen Mannes, eines ge\vissen Gabršček). — Navzoči g. Gabršček je seveda takoj primerno rea-goval, — Mi bi g, Kurnerju pripomnili le tole: „Soča* je prešla v roke g. G. 1. 1880, AH se g. Kurner ne spominja, s kakošnimi sredstvi so za prečili Lahi (in med njimi tudi sam K.) hlagoslovljeuje slov. zastave že l. 1881? — To je zopet doka/., kako neljuba je Lahonom uprav —  ,Soe,a*.
Ong;aro*Uiikraut. — Sodni sluga pri tiskovni obravnavi je klical pričo: llerr U n-g r i s c h ! - Župan dr. V o n n l i popravlja: Nieht Ungriscli - t) n g a r o ! — Solini sluga zakliče na ves glas: Also — llerr U n-k r a u t! — Splošen smeh ! O Unkraul, Uukraut!
Finančno ravnateljstvo v Trstu naznanja, da je ininislerstvo rok za vlogo napovedi v odmero osebne dohodarina, plačarine od višjih službeuth prejemkov in dohodarine za leto 1808. podaljšalo do 15. lebru-varija 1808.
Velika tatvina. — Doznajemo, da se ie odkrila velika tatvina v M o s e t o v i pro-dajalnici. Ukradeno j* do 700 gld. blaga. Upietene so nekatere goriške rodbine. Zaprto je več oseb. — Več prihodnjič.
Izredni radodarni doneski za „Slo-Slne" zavode. Da si goriški Lahi prižgejo bakije in svuliljke s (lirilo-Melodijskimi u/.i-galieami, —- veseleč se zmage „C.omeraw in .Senlinelle" nad č. g. Hudinom - so poslali ti gld. od Sv. Lucije: Vuga, Miku/, Fabijan, Gerželj, Kovačič in Munih. (Ta znesek je prejel društveni denarnica«'). —- V isto s v r h o zbrala mala družba pri »Treh Kronah* gld. P20, a dva rihemberška sorodnika sla darovala 3 gld.
Čarovnika prelistava, katero je priredil v sredo v »Čitalnici" brat Celi gosp. Vaclav llorky (Kdvard Krause), je bila dobro obiskana in je gosp. llorkv s svojimi čarovmškimi izvajanji iznenadil občinstvo, kateremu ostane gotovo v spomin ta i/.boren večer. — Gosp. llorkv je razlagal svoja izvajanja v češčini, katero je občinstvo popolnoma dobro razumelo. — Priporočamo gosp. Ilorkega Slovencem na deželi, kamor se misli podati.
Kolesarsko društvo,,Gorica" je imelo svoj redni občni izbor 23. januarja, pri kojem so bili izvoljeni v novi odbor za leto 1808. gospodje: A. Jakončič, predsednik, A. Pečenko, podpredsednik. A. Pezdič, tajnik, R. Riessner, blagajnik, K. Sirca, redni k, Ev. Klančič, pod-rednik, Ign. Saunig in Jos. Dekleva, namestnika. Društveno shajališče »Tri Krone". Društveni večer vsak četrtek zvečer. Zdravo!
Kolesarji! Prihodnjo nedeljo dne 30. (. m. priredi naše društvo izlet. Snidite se zatorej istega dne pri »Zvezdi!" Odhod točno ob 2. popoludne.
Odbor kolesarskega društva. V Peviui je bilo včeraj vse po koncu. Vas okrašena z zastavami, zvečer vse hiše razsvetljene: od daleč se je videlo, kakor da je vsa vas v ognju. Ljudstvo jo dajalo od-dušek veselju na razne načine. — Po vrhovih briških gričev so goreli kresovi; najlepši je bil nad Št. Ferjanom. — Pevci iz Gorice so poveličevali veselje v Povrni s svojim ubranim petjem. Svirala je godba h Prvačine.
„Katol. bralno društvo" v Opafjem-selu bode imelo dne 30. januarja t. 1. ob 3/„ uri popoludne svoj prvi občni zbor v prostorih g. And. Jelena hšt. 38. Uljudno se vabi vse gg. društvenike k ustanovitvi tega društva in k izvolitvi stalnega odbora. Osnovalni odbor. Podporno rokodelsko društvo v Lo-kavcti pri Ajdovščini bode imelo 30. t. m. občni zbor in pregled polletnih računov.
Zgubila je danes 27. t. m. o poludne na poti od nadškofije do Allemsove palače na Komu neka uboga služkinja denarnico z jednim desetakom in še nekaj drobiža in s neko svetinjico. Kedor bi jo bil našel, naj bi jo oddal v našem upravništvu.
/manjkalo je v četrtek 20. t. m. na potu iz Gorice v K o b a r i d nekemu vozniku 1 komad sladkorja in 1 zavoj obstoječ iz 2 komadov usnja. Kedor bi bil te reči našel, naj to prijavi našemu upravništvu.
Dopisnico s fotografijami. — Fotograf Anton Jerkič v Gorici izdeluje dopisnice s fotografijami trgov in zanimivejših vasij na vsem Goriškem. Kedor jih hoče imeti v .razprodajo, naj se obrne naravnost do gosp. Jerkiča.                                       45 10    1
„Sato senza Fudin". — M?čna pesmica v furlanščini, v kateri so opisuje nastop »Corrierovih" prič na Dunaju — prinese prihodnja „S o č a" kot najlepši odgovor na »m o r a 1 n o" zmago.
75.00O kron je glavni dobitek srečk za spomenik princa Eugena. Opozarjamo eilatclje, daje žrebanje že 11 februvarja.
Razgled po svetu.
Zavoljo razžaljcnja nemškega cesarja Viljema II. je bilo prisojenih nemškim državljanom leta "1897. — 2250 let joče. Razžaljenja se vidno množe, ker v lotili 1S89. — 1893. so dobili obtoženci le 1239 let ječe. Med..obsojenci, prejšnjih let je sedem otrok pod 15., in 28 ljudij med 15. in 18. letom! To vse se godi „im Reiche der Gottesfurcht und frommen Sitle", kjer so državni pravdniki in sodniki menda — petolizci.
Velik dobrotnik, —• Poljski trgovec Vavelberg v Varšavi je daroval jeden milijon rubljev za ustanovitev tehniške šole v Varšavi, za katero bode vsakoletno skrbel še s 100,000 rublji. Daroval je tudi še 300.000 rubljev za razno druge prosvetne namene.
Guverner na Kreti postane menda drugi sin gi-škoga kralja — Jurij. Ker črnogorski knez ni hotel dovoliti, da poslane njegov vojvoda in minisl r Dozo Petrovič guverner na Kreti, je l io treba poiskati drugega kandidata za to mesto. Rusija jo sporazumno s Francijo in drugimi velevlaslmi določila sedaj princa Jurija. Da pa se pridobi tudi turški sultan za lega kandidata, predlagajo vjevlasli, naj sultan kol gover-nerjevega namestnika imenuje kakega višjega turškega častnika. Princ Jurij je svojčas spremljal sedanjega ruskega čara, ko je bil še prestolonaslednik, na potovanju po vsločni Aziji in mu v Tokiju rešil življenje.
Razgled po slovanskem svetu.
Družba sv. Mohorja v Celovcu. — V
kratkem, črez jeden mesec, se sklene nabiranje udov družbe sv. Mohorja. Lansko loto je, žalibog, palo število udov od 75.22? na 71.515, to je za celih 3087 manj kakor leta 189«), Res je, tla so bile temu uzrok razne nezgode kakor potres, povodnji, suša m druge uime, toda manjka jeiliuo Ie agitacije, manjka človeka, ki bi ljudem razjasnil namen in pomen družbe in ki bi nabiral udnmo. V goriški nadškollji je bilo lansko leto 100 udov manj nego leta 189(i. Dolžnost naša je, da letos ne le teh 100 društvenikov nadomestimo nego vsaj še jodenkrat toliko novih pridobimo. — Vidi se, da bi bilo lahko v marsikateri občini ali župniji veliko več društvenikov nego jih je v resnici. Torej rodoljubi, na delo!
Nemški list »T a g e s p o s t" v Gradcu, ki bi nas Slovence rad potopi! v žlici vode, se silno raduje, da je lansko leto padlo število društvenikov sv. Mohorja. „Tagespost* upa, da je naša družba prišla do vrhunca, in da se bode število udov redno krčilo, ker se je navdušenje za družbo med Slovenci jelo hladili. Rotimo rodoljube na Goriškem: Storite vendar vsak v svojem delokroga svojo dolžnost, da se število društvenikov ne zmanjša še bolj. Ne privoščite peklenskega veselja našemu smrtnemu sovražnih!!
Na Koroškem so osnovali Slovenci novo posojilnico v Železni Kaplji.
Slovencem pravičnega okrajnega komisarja barona Lazarinija je premestila vlada i/. Beljaka v nemški Št. Vid.
Slovenska slikarica. — Sarajevski katoliki so poklonili svojemu nadbiskupu dru. Stadieru ob njegovem povratku iz Rima krasno sliko, ki predstavlja njega samega v biskupskem ornatu. Izvrstno pogojeno sliko je izdelala naša domača umetnica slikarica gospodičina Kobiljca iz Ljubljane.
Dijninantna -sv. maša največjega, najslavnejšega Jugoslovana — škoia Josipa Jurija Strossinayerja. — Prvi Jugoslovan, Josip Jurij Strossmayer, je izdal malo okrožnico, v kateri naznanja duhovščini in ljudstvu svoje škofije, da dopolni 4. februarija 83. leto svoje starosti, 10. febru-arija pa OG letnico svojega mašniškega stanu
—  in pravi: „To je za me izredna milost, ker sem bil vsikdar precej slabega zdravja, in še tudi zalo je to posebna milost božja, ker se obhaja moj dijamanlni mašniški jubilej v tistem letu, kakor oni našega slavnega vrhovnega pastirja Leva XIII." Priporo-čuje se svojemu duhovništvu in narodu v molitev dostavlja k sklopu okrožnice željo, naj bi se povsem opustile kakoršnekoli svečanosti ob tej priliki. — Ker diki Jugoslo-slovanstva del njegovih rodnih bratov Hrvatov z nehvaležnostjo povračuje njegova dobra dela in  ga  celo  zasmehuje  in  blati,
—  zaslepljene*! — zato pokažimo vsaj mi Slovenci, da vemo ceniti njegove zasluge, počastimo ga vsaj mi dostojno ob dijamanlni sv. maši 10. februarija t.. 1.! -— Kako malomarni so naši bratje Hrvatje v tej  zadevi
—  spričuje dejstvo, da noben hrvaški časopis do oedaj niti črhnil ni o biserni sv. maši svojega prvega in najodličnejšega rodoljuba!
Zopet pravda zaradi madjarske zastave. Pisaii smo že, da se je bila 10. t. m. začela v Ogulinu  pravda   zoper 09 kmetov
iz Plaškega. Obsojenih je 59 oseb, 10 pa oproščenih. Obsojeni so vsega skupaj na 49 let in 2 meseca ječe. Tužne razmere!
Ball-Seidenstoffc 45 Kr.
bis 14-65 ]). Met. — sowie selnvarze, iveisse und far-bige Henneberg-Seide von 45 kr. bis 11. 14'65 u. Met. — in den modernsten Geweben, Farben und Dessins. An Privatc porto- und steuerfroi ins Hans. Mustcr umgehend.
Seiden-Fnbriken G. Ifeirooucrgr (k. u k. HofU
t*)                           ZCRICH.
Zahvala.
Za mnogobrojne   dokaze   srčnega sočutja v bolezni in ob smrti nepozabnega mi_ -sina-------------------                   ""
Antona Alojzija,
z« krasne poklonjene vence in za obilno spremstvo drazega pokojnika k zadnjemu počitku, izrekam vsem p. n, sorodnikom, prijateljem in znancem, sosebno pa slavnemu občinskemu zastopstvu, c. kr. uradnikom, učiteljstvu, e. kr. orožntetvu, pevcem in vsem udeležencem svojo najiskrenejo zahvalo.
Komen, 25. januvarja 1898. 10                         Viktorija ud. Bandcl.
Zahvala.
Čut hvaležnosti v naših potrtih srcih izreka tem potom najlskrenijo zahvalo vsim domačinom ter prijateljem in znancem sosednjih vasi, sploh vsim udeležencem Žalostnega pogreba pozemljskih ostankov naše nepozabne soproge, malere, oziroma tašče
Frančiške Mrevtje.
Posebno so pa zahvaljujemo proč. domačemu g, župniku za slednje tolažbo, katero je ves čas dolge in mučne bolezni podeljeval predragi pokojnini, veleč, gg. prvaškima duhovnikoma, časlitemu učiteljskemu osobju, slavnemu dornberško-prvaškemu starešinstvu, domačemu veleranskomu društvu in eonj, pevskemu zboru za polnošlevilno udeleži tov, oziromn redile v in vodilev vsega sprevoda ter sploh vsim, kateri so nam v žalostnem slednjem opravilu pomagali z delom in nasvetom.
Rog naj mnogotero povrne!
V Lorn6ergu, dne 24. jan. 1898. Žalujoči ostali.
Zahvala.
Podpisana izreka tem potom svojo pre-srčno zahvalo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, kateri so se udeležili pogreba nje predrazega soproga
Mihaela Štrukelja
in tako ublažili bol po brilki izgubi. Posebno pa se zahvaljuje če. duhovščini, slavnemu starašinslvu, čilalniškim članom, pevcem in sploh ostalimi slavnemu občinstvu, kateri so s svojo navzočnostjo pripomogli, da se je pogreb tako sijajno izvršil. Od Boga jim plača I
V T o 1 m i n u, dne 27. januarja 1898. 49                     dosipina vdova Štrukelj.
Št. 03.
Razpis službe.
V občini Nabrežini se razpisuje služba občinskega redarja. Letna plača 300 gld. in stanovanje prosto. Drugi pogoji se poizvedo pri podpisanem županstvu.
Prosilci naj svoje redno opremljene prošnje vložijo pri županstvu v Nabrežini do dne 25. februvarja t. 1.
Županstvo Nabrežina dne 25. januvarja 1898.
Župan: 48 2—1                             Igu. Tanee.
Prodaja se po ceni
lep pes prepeličar
3 leta star, izvrsten aporler. Več pri uprav-47—1                     ništvu.
Trgovsko-siirfiia regisirovana zadruga v Gorici
P. 33, 2-1                     vabi                    S. 40, 7—4
Ha irri redni iltil zlar
trgovsko-obrtne registrovanc zadruge z neomejenim jamstvom v Gorici dne IO. februvarja 1898. .v prostorih »Slovenske Čitalnice-' ob
11. uri dop. s sledečim dnevnim redom:
1.  Volitev dveh overovaleljev zapisnika.
2.  Poročilo ravnateljstva.
3.  Poročilo o računu in bilanci.
4.  Volitev   dveh   članov   mesto   odstopivših ravnateljev.
5.  Prememba pravil.              Ravnateljstvo.
V načektvo so voljeni: Peter Med-v e š č e k predsednikom, Tomaž M r e v 1 j c podpredsednikom, R. Sin igo j tajnikom, Štefan BatiC blagajnikom, Kuro! Belja (odb. za M. Zabije), Kravo s Janez (odb. za Cesto), Jernej S i m on i C (odb. za Plače), Palek Janez (odb. za Dobravlje), Palek Andrej (za Velike Zabije). V nadzorstvo so prišli: Filip Trpin, Ivan Kodre in Jožef Volk. Društvenim oglednikom: Anton Z goni k, živinozdravnik, za celo občino, Anton Valič za Plače, Anton Stopar za Dobravlje, Alojzij Novak za M. Zabije.
G. župana T. Mrevlje se naprosi, da ostane društvena pisarna v občinski pisarni. Odbor je pooblaščen, da stopi v dogovor z »Zavezo", d?, preskrbi knjige in tiskovine ter da nalaga denar obrestonosno kjerkoli hoče.
Domače ia rane nivice.
Imenovanje« — Trgovinsko minister-stvo je imenovalo gosp. dra. Ivana Slejko koncipistom na tržaškem poštnem in brzojavnem ravnateljstvu.
Duhovnika sta „po !;rivcm. prisegla !*4 — Tako kričd zdaj irredentovski listi, katere urejujejo ljudje, ki sami ne verujejo ne v Boga ne v hudiča. — Dva duhovnika, čč. gg. Dermastia in Bu-d i n, sta prisegla, da je vskliknil prvi skozi okno »Ž ivio Gorica slovenska!" Onadva sta bila vendar za ta čin edini veljavni priči! Toda šest drugih prič je priseglo, da je zaklical č. g. B u d i n. Irredentovski listi torej pravijo: šest je več nego dva, ergo prisegla sta pokii-vem oba duhovnika! — »Sentinella« kliče na pomoč celo državno pravdništvo, češ: naj zatoži oba duhovnika radi krive prisege...!
Kolika lopovščina, kolika nesramnost! Dva duhovnika da pojdela na Dunaj po krivem prisegat za tako ničarijo, ki po nazoru sodnega dvora niti ni v ne-čast onemu, ki je odgovorit na demonstracije na ulici z onim vsklikom skozi okno ?! Lopov oni, ki tako govori!
Ako je šest. lahonskih prič trdilo tudi v obraz č. g. Dermastia, da je klical Budin in ne on, tedaj je to ie dokaz, — kateri noj si misli vsak čitatelj sam! Ne teh šest, še petdeset drugih prič bi bili lahko pripeljali na Dunaj in vse bi bile pod prisego trdile, da je klical Budin in ne Dermastia! Tudi take priče, ki niso bile zraven, bi bile potlačile č. g. Budina, ker za plačilo se dobi med Lahi krivih prič proti Slovencem vsak čas kolikor treba! O tem nas uči dosedanja zgodovina dovolj!    '
Teh šest prič pa so sami engažovani ljudje proti č. g. Budinu! Kdo ne pozna teh Ongarov, Resnov in drugih magistratovih vernih slug ? Komu v- Gorici sploh kaj im-ponuje beseda teh Ijndij ? Niti samemu „illu-atrissimussu" ne! — Kar so torej oni pravili, to ne prepriča nobenega pametnega človeka, ki bo verjel obema duhovnikoma! Vse te priče so bile pod Maranijevo hišo, a duhovnika sta bila v HI, nadstropju precej oddaljene hiše! Še celo ob belem dnevu bi se redko kdo upal priseči, da je videl kričati tega in ne onega, marveč dopusti možnost, da se je varal, da je vzel jednega za drugega! Ali oni ne, oni so videli Budina in basta! In to je bilo zvečer ob navadni razsvetljavi bakljade! — In kaj hočemo še več smešnosti nego je trditev Kur-nerjeva, da on bi bil spoznal č. g. Dermastia po brazgotini, ki je — čujte in strmite! — cele 3 centimetre široka. In to znamenje, katerega Kurner ni videl celo gori v tretje nadstropje, je bilo posebno odločilen
argument, da je pod prisego naznačil Budina in ne Dermastia za osebo, ki je zaklicala skozi okno!
Take gorostasnosti so se dogodile pri rečeni obravnavi na Dunaju! In zdaj imajo Lahoni še dovolj žalostne smelosti, da kličejo državnega pravdnika na pomoč proti obema duhovnikoma i
Mi bi vedeli vso ost tega vprašanja vse drugače zasukniti, a se ne maramo bojevati s takd ostudnim orožjem!
Kdo je bil glavna priča ? — V zloglasni tiskovni pravdi na Dunaju je bil glavna priča č. g. N a n u t. — Na dragem mestu smo že rekli, da pa niti njegovo pričanje ni niti od daleč potrdilo ali opravičilo pisarijo ;C." in ,S.» Ono, kar je pripovedoval Nanut, ni č. g. Budinu karnič v nečast pač pa v č a s t, ker Nanut je zaslužil še vse kaj drugega.... Po vspehu te obravnave zasluzi č. ir- B. le pohvalo,— kaj pa g. Nanut?! On je bil očividno v zvezi z onimi škandaloznimi napadi v ,C.» in ,S." ! I — In kako se je obnašal na Dunaju! Kakor oster tožnik je nastopil proti g. B. in celo pvoti g. Dermastia. Slovenski duhovniki se sploh pritožujejo, da jih Nanut ne pozdravlja, kakor je navada in tudi dolžnost. Poznamo več takih duhovnikov, kater«; Nanut žaljivo prezira. — Ko je prišla pred porotniki v razgovor tudi ta okolnost, je dejal z nekam čudno samozavestjo in z še bolj čudno duhovsko kolegijalnostjo:.. und wenn ich uberhaupt Jemanden nicht grfisse, yso i s t d a s d i e s e P e r s o n h i e ru — in obrnil se jo ter pokazal z roko č. g. D e r-maslia. „Diese Person hier!"— = pač lepo govorjenje iz ust duhovnika o svojem stanovskem tovarišu! V ostalem je imel Nanut vsak hip kaj šepetati z dr. Gra-ziadio L u z z a 11 o m. Mrmral je, kritikovai je, ko je kaka priča kaj nepovoljnega izrekla za „G." ali „S." — in zadovoljno se je smehljal, ko so Resen, Ongaro e compagnia bella tlačili č. g. Budin*. Revčka: ulični po-metač in njegova žena sta govorila v veliki zadregi, kar je  Nanuta strašno vznemirjalo,
da je šepetal,  kakor bi hotel pomagati-----
In ko so „C." ali „S." priče dovršile, usta l je uslužno s svojega sedeža in jim hitel pokazat, kam naj položijo trudne kosti počivat... Skratka: sila nervozen je bil ves čas ta častiti gospodič, kakor bi bilo šlo — za njegovo kožo! Morda je tudi šlo — kdo ve ? !! Ali naj rečemo še kaj? Gemu?! Pikal
„Pri fraku jih imajo !\ — Po Gorici se je širila tragikomična govorica, da ulični pometač je šel na Dunaj v fraku in cilindru, njegova žena in žena šolskega sluge Vida pa v svilenih oblekah in v klobukih, — da bodo bolj „iiiiponirali'*. Kajpada, grozen krohot po mestu. — Govorica je seveda predpustna šala! In tako srno imeli v Gorici vedno kaj novega za .,Htlz!" Eli, vse na stroške „C." in „S.", katera pa hlastno požirata „moralno zmago", od katere golovo ne bosta debela! Govor- se celo, da „Sea-linella" pogine za takim — „požiranjem slin", mrivi pa dolgov ne plačujejo!
Izborilo nemščino so govorile „Cbr-rierove" priče na Dunaju, — tako še hvalijo po Gorici! Evo cvetko take izbornosli, katero  je  izustil mestni župan   in   odvetnik
dr.  Venuti:___,.  „wir sind b e i   S e i n e
Excellenz gegangen und  er  hat  m i c h ge-
sagt....." Zares izborno !
»Nepričakovan izid'. — Irredentovski listi pripovedujejo, da obsodba »Co r-r i e r a* in »S e n t i n e 11 e" na Diu;iju je došla prav nepričakovano, ker vsakdo da je bil prepričan o resničnosti tega, kar se je pisalo proti preč. g. Budinu. — Lopovi grdi '.Lagali so škandalozno, lažejo tudi še danes ostudno, laž je njih edino orožje v »plemenitem boju za sveto italijansko stvar". Za najhujše trditve niso niti nastopili dokaza resnice, v drugih točkah
Izgovorivši te besede odpre jim vrata. Trije modrijani  stopijo na to v sveto mesto ter se nastanijo v gostilnici. XI. Priče pred Herodom. Tega samega večera pred solnčnrm zahodom je nekoliko žensk, stoječih na najnižji stopnjici stopnjic, ki drže  v ribnik Siloam, pralo perilo.
Kar prideta  iz  mesta  k  ribniku dve ženski s praznimi vrči v rokah.
»Mir z vami !" reče jedna od njih. Ženske prenehajo z  delom ter otiraje si mokre roke odzdravijo.
»Ali   ste   cule,   kaj   pripovedujejo   v mestu?" vprašata novodošli.
»Nič nismo cule; ves dan peremo tu perilo".
»Pravijo, da se je rodil Kristus". Radovednost in začujenje  se je  bralo poslušalkam raz obraze*
»Kristus!" zakličejb jednoglasno. »Tako pravijo". »Kdo?«" »Vsi!«
,,Ali pa kdo tO verjame ?e »Danes  po poludne so trije  neznani možje prekoračili potok Cedron na potu is
Seherna, Jezdar.i so na velikih belili vel-blodih. Tako zalih še nihče ni videl v Jeru-i zalemu. Morajo biti to kaj mogočni in bogati ljudje — sedeli so pod srebrnimi bal-dahini; zapone pri sedlu in franže pri uzdah imajo iz zlata, a pri uzdi srebrne kraguljčke. Nihče jih ne pozna, in tako se vidijo, kakOr bi prišli iz drugega konca sveta. Potuje so povpraševali vsakega, kogar so srečali, celo ženske in otroke: „Kje je On, ki se je rodil, kralj židovski?" Nihče ni mogel razumeti, kaj so hoteli. A oni so dejali, da so videli Njegovo zvezdo na vshodu ter so prišli se Mu poklonit. Rimljai., ki je stal na straži pri mestnih vratih, jih je poslal  k Herodu".
Ženske so poveznile vrče narobe, sedle na nje ter z odprtimi usti poslušale to mično novico.
»Kje so sedaj?" vprašajo.
»V gostilnici v Jeruzalemu. Ljudje se kar gnetajo tjekaj, hoteč jih videti".
»Od kod so ti popotniki?"
»Ne vemo. Pravijo, da so Perzijani — modrijani, ki znajo Citati iz zvezd. A nemara so preroki, kakor sta bila Elija in Jeremija".
»Kaj pomeni to: kralj židovski ?«
»Tako imenujejo Kristusa ter pravijo, da se je ravnokar rodil".                           *
Jedna žensk se nasmeje,
so grdo pogoreli, zdaj pa taka pisarija! — Lopovi! In s tako handitske sodrgo se moramo Slovenci boje.uli! Palica je najboljši odgovor!
Dvojna mera za Lahe in Slovence.
—   Odgovorna urednika »Corriera" in .Sentinelle", Candulti in Corsig, sta le navadna stavca v tiskarni. Vendar sta prišla pred porotnike na Dunaju, ker sta izjavila, da toženih člankov sicer nista sama spisala (caspite!), pač pa sta jih pred tiskom čitala in dala v Usek. — Predsednik sodnemu dvoru je poučil porotnike, da vsled take njiju izjave sta subjektivno odgovorna za vsebino toženih Člankov. In navajal je §. 10. k. z., po Laterem je urednik kriv, ako je rokopis, ki je dal povod tožbi, »v na -tis izročil". Onadva sta torej odgovorna za vsebino člankov itd.
Pri »Soči" in v Gorici je veljalo drugačno načelo, kakor je znano našim čita-teljem. Odgovorni urednik »Soče* je bil g. V. L., akademični kipar in učitelj risanja na zasebnih šolah, torej nekaj več nego sta Candutti in Corsig. Tudi g. L. je izjavil, da je tožene članke pred natisom čital, jih za tisek priredil ter jih priobčil v e d o m a in h o t o m a, da bi mu bila dana prilika, stopiti pred porotnike in dokazati resničnost tega, kar je „Soča" pisala.
Toda sodnik v Gorici ni priznal, da je g. V. L. odgovoren ze vsebino člankov, marveč ga je obsodil radi — zanemarjene dolžne paztiosti.
Zdaj naj pa človek timeje, kaj je prav in kaj ni prav! Saj je pravica le ena, ali pa
—  je ni!
Demonstracija spodletela. — Prodno smo šli na Dunaj k tiskovni obravnavi proti »Gorrieru" in »Se ntinel t i", so nam prihajali glasovi iz meščanskih krogov, da goriški Lahoni so popolnoma gotovi zmago in da se pripravljajo že na viharne demonstracije, ko brzojav polrdi resničnost tega, Česar se bili že naprej gotovi. Bakljada, godba, poulični škandali, kakor po sleparski zmagi v veleposestvu, — tak6 bi slavili novo zmago nad — »Slovenci* (in ne Ie nad preč. g. Budinom!). Goriški Slovenci bi morali zopet poslušati najostudnejša sramo-tenja v svoji domači hiši!
Toda — še je pravica na svetu, če tudi je pri Lahih nič več ni! Na Dunaju so sramotno pogoreli, v Gorici pa so ostali „con tanto d i našo", poparjeni in osramočeni ..... Lahonski porotniki bi bili seveda oprostili „&'• in „ŠV ter si pri tem veselo moli roke, češ: ,,paga — ščavo, to ti bodi za nameček za vsa žaljenja!" — Toda še je včasih nekaj pravice tudi za naše la-honske rokovnjače!
Kaktf so gluhi, kedar hočejo! — Vsem goriškim Slovencem je znano, da naši L ihnm se sploh ne morejo izogniti demonstracijam proti Slovencem in da ob vsaki priliki kriče: »W. Gorizia italiana", ali pojo: »Nella patria di Favetti" ... Tako tudi nista bili bakljadi po Maranijevi in Verzegnassijevi izvolitvi nič drugega nego ostudna, izzivajoča in žaleča demonstracija proti Slovencem. — G. g. D e r m a s t i a je povedal na tiskovni obravnavi, da so ga posebno razgreli klici: Morte ai ščavi! — Poštenjak »Corriere" trdi, da tega klica ni izustil nikdo! Buggiardi di professione! - Vse ostale priče pa, ki so sicer tako natančno videle klicali Budina in na Dermastia, se niso prav nič spo-miiijale klicev: W. Gorizia italiana! Edini Resen se je spominjal in je te klice potrdil. (Ali mu je bilo pozneje kaj žal, da se je ».spomnil" teh klicev, seveda ne vemo!) —- Ongaro, Borsatti in še drugi pa so slišali iz ust č. g. Budina celo besedo — drek. — Kdo jim bo to verjel ? Nikdo! Sam illustris-simo jim tega ne verjame! Ako veruje, naj nam .pošlje popravek! — Evo proti kakošnim ljudem se moramo Slovenci v  Gorici borili!
»Prav, prav, verjela bom, kadar ga zagledam".
„Jaz pa tedaj, kadar bom videla, da obuja mrliče*.
»In jaz, kadar ozdravi gobove". ;     In pozabivši  na delo so govorile  tako toliko Časa, da je napočila noč ter jih je mrzel veter prisilil iti domov. *     * *
Pozno zvečer, po prvem menjanju straže, se je v palači na Sijonu zbralo okolo petdeset modrijanov, učenih doktorjev, egze-getov, saducejskih duhovnov, farizejev in modroslovcev. Zbirali so se oni navadno na odločen ukaz Herodov, in to samo takrat, kadar je hotel dognati kako skrivnost zakona ali zgodovine židovske.
Sedeli so v velikanski sobani z mra-mornastim tlakom ; njene stene, po rimskem vzoru, so bile pobarvane z žafranovo-žolto barvo* V sredi je stal naslonjač s svetlo-žoltimi vajšnicainr, zakrivljen v podobi črke V; njegova bedra so bila obrnena proti vratom. V zgibu je sbr. velik bronast tri-nožnik, umetno okovan z zlatom in srebrom. I/ad njim ob stropu je visel sedmoramnat svečnik s sedmimi prižganimi svetilnicami. ¦ Naslonjač in svečnik sta bila izdelana po I židovskem vzoru. Zbrani možje so sedeli po
In vi, ljubi rojaki na deželi, redite v Gorici na stotine podobne sodrge! Ali boste še dolgo pljuvali v domačo slovensko skledo ? Koliko časa še boste pitali najhujše sovražnike naše?!
„Neue fr. Prosse" je „Corrieru" ne-sumljivo n e p r i s t r a n s k i vir itd., zalč je prinesel iž nje v prevodu poročilo o znani pravdi.... Toda to poročilo, skoro gotovo naročeno, je povsem židovski zmedeno, neresnično in uprav grdo tendencijozno .... I In tako židovsko blago se prodaja v Gorici za suho zlald! Ubogo občinstvo, kak6 ga sleparijo!
Kam privede renegatstvo! — S. trgovcem Felice M o s e 11 i g-em, na levi roki koncem Korna v Gorici, smo se bavili Že večkrat, a moramo se, žal, tudi danes! Po znanem bojkolu lanske spomladi se je bil sicer malce prestrašil tudi on, kajti mnogo Slovencev ga je bilo opustilo, in brez Slovencev ne hiore živeti niti on! V onem strahu in trepetu za ljubi kruhek je bil vrgel doli napis »Felice ""osettig", in njegovi odjemniki so pričakovali novi napis »Srečko Mozetič".
Pa čujte še lepše! Ta trgovec se je poročil s hčerjo mnogoletnega prav pridnega odbornika »Slovenskega bralnega in podpornega društva". In ta mlada gospa je šla na Dunaj pričat zoper č. g. Budina! In pa še kakd pričat l Povedala je ce!6 na vprašanje zagovornika dr. K o p p a, da njen možje bratranec č. g. B u d i n a, a zadnji da je pretrgal s prvim vsako zvezo, ker se piše M o s e 11 i g in ne Mozetič. Ta vrla s o r o d n i o a, je doprinesla torej tako veljaven dokaz (!) o narodnem   fanatizmu  č. g, Budina!
—  Očividno je bila ta vrh«, gospa sorodnica dogovorjena s »Corrierom*...,.'
Torej: mož Slovenec, žena Slovenka, oba potrebna slovenskih grošev, najbližja sorodnika č. g. B u d i u a, ki jima lahko reče kako besedo (kar je pa č. g. B. zanikal, dasi ima v to vso pravico in . dolžnost!) — zdaj pa tako pričanje! Knk6 naj se imenuje tako početje ?
V odgovor na to pot vrle gospe so-roduice Budinove na Dunaj so zapustili šta-cuno g. Felice M o s e 11 i g-a razni odjemalci, ki so verjeli, da ni rcnegut pač pa Slovenec.
—  Prav gotovo je, da v kratkem času ne bo nobenega Slovenca v njegovo štacuno J Kodo bo temu kriv? — Ali zopet »Soča"?! Toliko na znanje Solkancom, Grgarcem in drugim hribovcem!
Velika tatvina pri Mosetu. — Ni toga dolgo, da je bil obsojen pred ljubljanskimi porotniki jeden bivšili Mosetovih pomočnikov (Ivan Žitnik) radi tatvine, danes pa je po Gorici splošna tovoriea o drugi tatvini — kateri je žrtva zopet g. Mose — v katero je vpletena rodbina Crassovitz, ozironia »Gras-sovicehio" (tako se nekdo v »Sentinelli" podpisuje), ki stanuje v prvem nadstropju v Moselovi.hiši in sicer tik sobe, v "-i je bila Mosetova zaloga. Govori se, da .. .»um-promitovanih mnogo drugih goriških rodbin, katere so kupovale ukradeno blago. Mnogo izgotovljenih možkih in ženskih oblek je zaplenjenih, katere bodo kot »corpus delieti" predložene glavni obravnavi, ki bode usode-polna'za obdolžence. Dokler ne konča preiskava, ni mogoče povedati nič natančnejšega. Razprava bo prav zanimiva.
Nič zaslužka! — »Reichsvvehr" od 20. jan. je govorila v nekem članku o nekem prečudnem duhu, ki se širi vedno bolj po svetu, namreč boj za to, da — nikdo nič ne zasluži. Ako • si kdo opomore s svojo izredno pridnostjo in nadarjenostjo, takoj ga gledajo mnogi po strani; sami so bodisi leni ali nesposobni za večja podjetja, zalo pa začno boj proti onemu, ki si zna pomagati. . . Res je to velika rana na človeškem telesu, katero m nože socijalisti vseh baž, tudi krščanski, — a tak boj vede v — k o m u n i z e m !
vshodnem običaju na vajšnicah; njih obleka je bila enakega kroja ; razlikovala se je samo po barvi.
Bili so to večinoma priletni možje Prišli so semkaj na sejo.
V zgibu naslonjača, pred trinožnikom, ta-. ko da je videl pred seboj na desni in levi vse druge, je sedel osiveli starec, predsednik seje.
Svoje dni je moral biti kaj krepke postave, a sedaj ga je bila sama kost in koža, ogrnena z belo, zgubano obleko. Sedel je nepremično, objemajoč z rokami, na pol skritimi v gubah obleke, koščena kolena; samo zdaj pa zdaj je dvignil palec desnice. Gola njegova lobanja, zdelo se je, da je izklesana iz slonove kosti, tako je bila koža na njej žolta in gladka; oči, dasi že onemogle od starosti, so zrle še bistro in razumno ; dolga, bela brada mu je segala do kolen. Pravcata slika očaka! Takošen je moral biti Aron.
Bil je to. Hilei Babilončan. Rod prerokov, ki je že davno v Izraelu izumrl, se je odrajal sedaj v modrijanih, sredi, kjer je on bržkone zavzemal prvo mesto. Dasi je doživel Že pozno starost (štel je namreč že 106 let), je bil Se neprestano rektor velikega kolegija.
(Dalje pride).
Boj proti kapitalizmu. — Krščanski socijalisti na Dunaju so vedno kričali proti velikemu kapitalizmu in s tem dražili manj premožne sloje. — Zdaj pa, ko je dr. Lue-ger župan, sami beračijo pri velekapitaliskih družbah. — Dunajsko mesto je prevzelo namreč plinovo razsveCavo v svoje roke; za novo plinarno pa je potrebovalo 60,000.000 kron, katere je Lueger dobil na posodo po kurzu 98 za lOO.in po41/2% pri nemški banki v Berolinu. Ni se obrnil, do naroda, naj bi ta sam podpisal*potrebno* svoto I .*; rTak6'J je! Eno je govoriti in drugo je it e lati!
Sodišče ali sodnija J — Zadnji leta so je uvel izraz sodišče zp. urad, češ, da* s o d n i j a pomenja le poslopje, kjer se nahaja okrajni ali deželni sodni urad itd. — Po novi 'terminologiji iz peresa'«- -baromv > IV t ti k I e r j a pa -• treba rabiti zopet s o d n i j p, kar se sicer strinja tudi s Ple-teršrtikovim slovarjem. — Končnica »išče" znaci res vedno neki kraj, kjer se kaj vrši; n. pr. gledališče, sprehajališče, ognjišče, kopališče, drsališče itd. Sodišče bi bilo torej tudi lo kraj ali poslopje, v katerem posluje okrajna, deželna, trgovska itd. sodni] a, — Roma locula, causa finila! Torej: sodnija za> urad, sodišče za poslopje ali kraj.
• Zadnjo »ter. ^BoeV* smo morali v soboto zope* tiskati. Le v Gorici so je pokupili okoli />00 iztisov. Že predpoldne smo imeli dvorišče napolnjeno z nestrpnimi ku-povalci. Ko je bil čas za prodajo, je pa nastal uprav nepopisen drenj, vsakdo je hotel prili prej na vrsto, v strahu, da bi je ne zmanjkalo. — Tudi današnjo številko smo tiskali 000 iztisov nad navadno število. Enako prihodnji petek, ki prinese izborili govor g, dr. Jos. Staniča, s katerim je dosegel pred izbran m dunajskim občinstvom velik uspeli, kateri sta morala pripoznati tudi goriška odvetnika Venulti in Graziadio Lužzatfo*      • - ¦ . "
Točno poročilo tiskovne pravde na Dunaju prinesemo prihodnjič, Danes smo morali odgovoriti na razne lopovščine, kar nam je pobralo mnogo prostora 1 Poročilo bo obširno in točno po hitropisnih zapiskih dveh slov. visokošolcev. — Tudi le številke bomo tiskali nad navadno število! Kdor hoče imeli ¦ pravo sliko obravnave, naj se požuri, da si preskrbi prihodnjo številko!
IHiinitiit v Kobičit. — Z ozirom na našo dotičuo novico v „Soči" smo dobili pojasnilo, ki pravi, da je bil pripeljal nek polir, doma iz Spehonja v Italiji, 15 zabojev iz Sediuograškeg.i, in da so radovedni otroci slučajno naleteli na patrone diua-mita, da so otroci skušali dinamit vžgali, da pa so to preprečili odrasli, prijavili orož-ništvu, ki je zaboje preiskalo in 1 kilo di-namTta* našlb'-^'inpolirja zaprlo.
Kje je Bovec? — To ve sicer poštni urad v Boleanu na Tirolskem, ne ve pa lega poštni urad v Trstu!! Ali- lo naj bi še bilo, toda ta poslednji poštni urad ne ve tudi tega, kje da je Fl it sch?!
Pred seboj imamo pismo, katero je odposlala neka znana tržaška tvrdka svojemu uradniku v Bovcu. Pisava je povsem jasna in slovenskemu krajevnemu imenu, je dodano tudi' nemško označenje. Lepo je zapisano: „V Bovcu — Flitsch".
In vendar je to pismo romalo v Bolcan na Tirolskem! In od tod so je srečno poslali v Bovec!!                                      »Edinost".
Iz Vrtojbe se nam piše: Dne 28. jan. t. 1. je umrl v tržaški bolnišnici Andrej Grne star 41 tet. Bil je trgovec in slara-šina vrtojbetraki. Ker mu goriški zdravniki niso mogli pomagati, šel je v Trst, kjer je med operacijo umrl. Zapustil je mlado ženo in štiri otročiče. N. p. v m.!
Sedaj se obhaja tukaj sv. misijon. Začel je 23. jan. v Gor. Vrtojbi in se bode zaključil v Dol. Vrtojbi dne G. febr.
Ne v Gorenji ne v Dolenji Vrtojbi ne dobiš žveplenk družbe sv. Cirila in Metoda!
Vrtojbenci, vzdramito se vendar. Osnujte kmalu zavarovalnico za govejo živino!
Z LbKa nad Kobaridom smo prejeli odgovor na županov dopis v 7. štev. „Soče". Odgovor je tako oster, da ga ne moremo priobčiti, ker predobro poznamo nekatere paragrafe kazenskega zakonika. Povemo le, da naš dopisnik ostaja pri svoji trditvi glede na zlorabo občinskega pečata in je pripravljen nastopiti tudi dokaz resnice.
Beneški Slovenci. —- Blažena Italija postaja čedalje bolj ognjišče barbarstva v vsakem oziru. Da se beneški Slovenci niso še poitalijančili, to vznemirja vso Italijo, katero je združila vendar le 1 j u b e z e n naroda do samega sebe. — Te dni smo Črtali, na kakošne načine si prizadeva italijanska vlada, da bi čim prej polaščila olovence. Poslala je namreč na Beneško :,a tisoče knjiga niJMj temi tudi mnogo - rno-,' J.e n«k o v. Torej „mašne bukvice41 naj f!uB0 »Huanski vladi, da ta Slovenca po-ltalijanči in jih spravi v tabor framašona-"Je-'t ~ ^ajožniki so d a r o v a 1 i te molit-vemke. — Tako „plemenito" deluje civiiižo-vana Italija proti „panslavizmu", kateri širi po. Beneškem družba "sv. Mohorja s svojimi Knjigami! — Ali je mogoče večje lopovstvb sredi Evrope?!
. . ^»Planice s fotografijami. — Foto-grat Anton Jerkič v Gorici izdeluje dopisnice s fotografijami trgov in zanimivejših vasij na vsem Goriškem. Kedor jih hoče imeti v razprodajo, naj se obrne naravnost dogosp. Jerk.ca.                                      45 10 V
Listnica uredništva — Gg. dopisnikom: Jz ljubljanske okolice« in „S Kranjskega* — prihodnjič. Tako tudi flanek „Sloveiir.i in mednarodni promet".
76.000 kron je glavni dobitek srečk za spomenik princa Eu g en a. Opozarjamo čitatelje, daje žrebanje že 11 feJnuvaija.
Radodarni doneski.
Za »Sloffine" zavode:
Upravništvo je prejelo: V profiavo ^moralne" zmage BGorrierove* nabral g! Reja v Fieglovi gostilni v PdvitlL gld. 4-04, k •i-temu je dodal še^ld.,5:UJiQt preostanek od zneska; "• nabranega v hjcgiuvi gostilni. — ~ Tolminski taniburaši 2 gld. — Nabrano v Hvulovi krčmi v Voiculi gld. 1*10. — Komet Franc 2 gld. - Ivan Vogrič, vpokojerii nadučitelj v Goric'-, gld. 1-50. — ivtiiikun Josip iz Z:ilobiiiiia 50 -kr. — V« sol.i družba pri Ani. Štruk- ljU ha Ajševici zlu/.ila gld. iHO mesto podpore »uiagnificusu" za pokritje potnih troškov s prošnjo, <!a s« u ni uničeval plevel (.Unkraul"), čeprav ga je povsod v obilici. - L .ion Gregorčič, vikar na Gradišču, 5 gld,, nabranih o priliki poroke Antonu Možina. učitelja v Brjah, z gospico Jos. Šlundcr iz Kobarida. — Andrej Mesar, vikar na Livkii, 4 gld., kot donesek in l gld. udnina za I. 1897. in 18«.KS. — J. G. v K. h gld. — Tomaž Lukančič, učitelj lia Gorenjem polju, t gld. — Peter Podgornik iz Cepovana i gld. — Kanalka-Kraševka 50 kr..—- Nabral Franc Koniol med veselimi pivci pri Luku Boneu gld. 1-10. —. Pri poroki Aniona .Suka v Višujeviku zbrano gld. 4-KI. Skupaj gld. Mm. ¦ ((Josp. Kr. ('.. v Pazinu ! Oul znesek ie bil izkazan pod drugim imenum).
Društveni denurnič.ir g. Kancler ji. sprejel: Plohi Kan. c. kr. profesor v Gorici, i gld. -- Ivan Mihelič nabral v veseli družin v gostilni Andreja Mrukiča v izvoru gld. H>:$.
Po d ru S t ve 11 i h položil icah je prišlo: K. Figel iz Tržiča 3 gld. -- Posla-jevodjii Vuga Igu. Malo.selo r>0 kr. -- Fr. Kranjec, /.upnik v Šmarjah, 1 gld. za udniiio. — Stari rudoljub v Lukih (Villu Viceulinu) "i gld. - Jos. Mlekuš iz Tr*U 1 gld. - -Knigelj Val., vikar v Trenti, :i gld. C.isa-grande Angelo v Ajdovščini "> g|,|. - - Ivan Karol Faganel iz Mirna :) gld. -— Colja Janez iz Hiliemlierga .*.() kr. za udiiino. ' - Marija Primožič iz Tolmina ."* gld. - - Andrej Konjedie iz Plavij l gld. |V|er .Š.uili <V-povan   1 glil.   —   Frane   Sandriu   iz   Mirna
a »iti.       ,
/m nSuhli'i tlom'' :
Sprejelo upravništvo: Josip Poljak 1 gld., in trije drugi v šmuiijskim župniku gld. :\-T,U. - Kadi razžaljenja časti V. Kožuhu   iz   O-ieku   plačal   Peter' Itemie.   !  gld.
Društvene vesti.
Vabilo. — Društvo „Šolski il o m" vabi k rednemu občnemu zboru, ki bo v četrtek 17. febniarja ob 11. uri predpolttdue v prostorih goriške Oilalnicc z naslednjim dnevnim redom: 1. odbomvo poročilo o dosedanjem društvenem delovanju ; ± društven račun za čas od ustanovitve društva do '.il. dee. 18'.J7; :i. določi se lisi za društvena oznanila v li-lu 1898: 4. volitev treh prt-gledovalcev računov; T)m volitev treh razsodnikov; 0. morebitni nasveti. Društven račun bo osem dnij pred občnim zborom razpostavljen drušlvenikoin na ogled pri denar-ničarju g. J. Kerhuču, Novi most št. ^<i. Občni zbor je pri.-topen vsem drušlvenikom; kdo sme volili in voljen bili ter glasovali, določujejo društvena pravila (g. !¦). V Gorici, .'!0. januarja 1SUS. Dr. A. Gregorčič, predsednik.
Telovadno dru>tvo .tiorlskl Sokol" vabi na koncert, kateri bode na Svečnico dne 2. februarja 1MKS. ob S. uri zvečer v vrtnem salonu »Grand Hotel Suda". Vspored:
1.  **. »Koračnica", tamburanje. ± F. S. Vilhar: Himna .Slovence in ilrvat", pelje. ?». M. pl. Farkaš: .Sretan imondan", tamburanje. 4. +\ ,Pomlad in ljubezen", petje. 5. M. Vilhar: Podoknic-i iz opore ,Teharski plemiči", taiv.biuv.nje. i'>. A. M. Alfous: Zbor satira iz djela .Dubrovka", tamburanje. 7. L pl. Zaje; »Hrvaticam", petje. 8. B. Ipavec: .Domovini", tamburanje. 9. Koc.jančič r ,Venec ; narodnih pesni?, petje. io. E. Sirca; .Sokolska koračnica", tamburanje. Vstopnina: 20 kr. za odraslo osebo. Dijaki in otroci 10 kr. Čisti dohodek je namenjen za telovadno orodje. K obilni udeležbi uljudno vabi                                                Odbor.
.Narodna Čitalnica* v Kobaridu priredi ples dne 0. februarja t. I. v prostorih g. Gabrijela D e v e t a k a. Vstopnina k plesu t gld. Vabilo služi kot izkaznica pri vstopu.                                        O d b o r.
Valil lo k veselici, katero priredi »Kme-tiška Čitalnica" v Podmelcu v proslavo 25-letnice svojega postanka v nedeljo 13. februarja 1898. z nastopnim vsporedom; 1. »Triglav*. — Za 0  glasov  iz   .Pesmarice*.
2.  Slavnostni govor. 3. .Himna" v proslavo" 25-leinice. — Mešan xbor. A. Plesničar. 4. Živa podoba. 5. »Kje dom je moj" in »Lepa-naša domovina". —- Tamburaški zbor. 6. Deklamacija. 7. »Davorija«. — Možki zbor: Fr. Vilhar. 8. »Po jezeru* in »Bralci veseli vsi*. — Tamburaški zbor. 9. »Ultra!" — Igra v 1 dejanju. 10. »Ženin kos". — Mešan zbor: Iv. Laharnar. 11. »Kovač si je prižgal tobak*. — Tamburaški zbor. 12. »Veseli pastir". — Mešan zbor: A. Nedved. 13. Srcčkanje, 14, »Večerna". — Mešan zbor: Fr, Vilhar, Po veselici prosta zabava, Čisti
dohodek je namenjen za tamburaški zbor. Ustcv-iina za osebo 20 kr. Začeiek ob 6. uri zvečer. K mnogobrojni udeležbi uljudno vafr                                 Čitalnični odbor.
. Vabil« k plesnemu venčku, kateri priredi' rok. bralno društvo v Tolminu v gosp. Podšolarjevi dvorani dne 6. februarja i898. Pri plesu bede udarjal tamburaški zbor. Začetek ob 8. uri zvečer. Ustopiiina za ude 30 kr., za neude 50 kr. K. obilni udeležbi vaW                 ...   "                       Odbor.
* Vabilo h konceuni veselici, katero priredi5 »Pevsko društvo v Šturiji*v nedeljo dne 6. februarja t. 1. v društveni dvorani. Vspored: Petje: Možki in mešani zbori. 2. Tamburanje. 3. Pelje s spremljevalnem tum-burašev. 4. S djivi prizor. 5. Šrečkauje. Prpst.i zaliiiv.-. Začetek točim ob 4. uri pop. Vstopnina 20 krV sedeži 30 kr. Čisti dohodek- j» inmnufen v društvene namene. K obilni udeležoi vabi                         Odbor.
Slovenski trgovski pomočnik! jest-vin v Trstu priredč v nedeljo dne G. fe-bruvarja 1898. v redutni dvorani gledališča .Ppliteama Hosselli«, vhod ulica Chiozza velik ples, Prične ob 9. uri zvečer in traja do 4. ure zjutraj. Pri plesu bode sviral vo-jušlu orkester pešp. št. 97. Ples bode vodil plesovodja g, Ivan U m e k, dvorana bode posebno krasno olepšana in razsvetljena.
Razijled po slovanskem svetu.
Numijskl Čehi so trn v očeh antise-mitov. laiegcMJanci ne vedo, kaj bi v občinskem hvelu in deželnem zboru sklenili, s čimer bi Cehe huj^e zadeli iu razžalili. Predlog Ko-liskov, ki naj bi udu^il vse nižjeavstrijske šole za Cehe, je znan. Obč. svet pa je sklenil, da' se ne sme pri mestnih službah nastaviti noben Ceh ler du se komunalna delane smejo oddajati Čehom. S tem so češki obrtniki jako zadeli. »Prvo politično češko društvo«, ki je prh :dilo že protesten shod proti predlogu ludisku, priredi 0 fehruvarja še drugi shod v llessourei poleg parlamenta. I/, vsega je očitno, da uiti židovski liberalci niso bili toli krivični iu Slovanom zagrizeno sovražni, kakor so krščanski socijalisti pod dr. Luegerjeni.
Gornje vrstice smo ponatisnili iz »Slov. Narodu-. - Isti dr. Kolisko (baje češki renegat) je bil načelnik porotnikov v Mudinovi tiskovni pravdi, torej prav odločen nasprotnik Slovanov. Ne varamo se, ako trdimo, tla ta okolnost je vzrok, tla ni.so Lahi še huje pogoreli.
. Kranjsko. — Za ustanovitev javne bolnice v Krškem v proslavo cesarjeve pedeset-lelnice je darovala gospa Hočevar 30.000 gld.
V  Vel. Trnu pri Krškem se je ustrelil vseučiliščuik Jos. Pelrič, ker zavoljo revščine ni mogel nadaljevali svojih šludij."
V  SI. IVI ru v Savinjski dolini so zmagali 22. jan. t. I. sijajno Slovenci, pri občinskih volitvah. Do sedaj je tam županova! nemški deželni poslanec Lenko.
Xasa bojna mornarica. — Iz vrste aktivnih ladij izbrisane so naslednje: oklop-nica »ll.ibsburg*, zgodovinsko-imenilua »Ferdinand Maks", ki je leta 1800. v bilki pri Visu navrtala laško oklopnico »He d' Italia* in jo potopila,   — in torpedovka   »Spalalo*.
Med tako z\.uie »hulk" so uvrstili artilerijsko šolsko ladijo Novaro, lorpedovko Fasani) in latlijo Narenlo, dočhn je stara litdija »Nadvojvoda Friderik* popolnoma iz-gitiila i/, izkazu ladij.
Itolgarskl častniki, ki so bili morali zapustili Pmlgarijo iu bežali v Kusijo, ker so ruvali zoper kneza Aleksandra in državo, so se sedaj vrnili v domovino in so vstopili v bolgarsko vojsko in dobili vsi primerno višje službe. Tako n. pr. je bivši glavni vodja tedanjih prekucij, major Gruev, sedaj polkovnik. Bolgarska vlada se je dolgo prolivila povrnitvi teh častnikov, a udali se je morala naposled pritisku od strani Rusije.
Sibirsko železnico stavijo Rusi s podvojenimi silami. Iz Pelrograda se je odpeljal minister za promet v Sibirijo, da si ogleda delo in da ukrene vse potrebno, da se z delom p.Cjžuri — s posebnim ozirom na zadnje dogodke v vshodni Aziji. Sibirska železnica je : na! 'nekaterih krajih za krajše proge že do-; dejana in otvorjena, cela proga, blizu 6000 km. deijave, pa bi morala biti dogolovljena do leta 1904.
Slovenci, rojaki! Kupujte le pri svojih somišljenikih! Nalagajte denar le v svoje denarne zavode! Spominjajte se povsod svojih učnih zavodov!
Satč senza Budin.
Mu se ti dotnandi socoors,
Da te jo dopri tros colors! ¦"     Dovi dipinzi un prozess
Di gran moral e irtteress. Si tratta prima del Gorrier, ¦
Cho dei ebreos Yb il gran guerrier;
E po de la Sentinella, •  A cui i trema la busignclla
Di dovfi cussi tra lus o scur
Tros boros sborza fur. Ah! chisc son i biei sogezz
Clie de lis lor burlis e disprezz
Jan dovut paja H fio
Tropp ?har, sangue mo di biol
La puartin ben zimade
Se angJie la jan petade;
E fevelin cussi
Parce che i bruse;
No le forsi ver
Chara la me Muse? Ma azin per progressi«n,
Disin ce che 1' e javignud
Alla stuzion. La jera za 1' Ungris e P Orsatti, — H
Lasšet ehe cun cliist? doi
Jo prima mi la disbralti.
Po il Pri—naš cil Dive,
Che a spesis di no sai cui
Ogni tant si bagnin la pivo.
Po il Seren e '1 Pipaviz,
Doi vevs furlans
Pel Munizipi plcns di slans.
Si -jhiate il Giattutti
Del'šciHiča'UorrTer redator
E duch i fan corona intor.
Ven finalinent il Dottor Sgrazznbio,
Che per ?lmsti di Dio
L' e a braz di Don Biondutti.
Riva pur il Podestat Carlutti
Cun un altri biel »lov
Plen di bon umor.
E.ca inehins o scapeladls
Senza nacuitrzisi
Che ju fan suiche al Scovastradis;
Che par di la veritsit
Anclio a chel puor Toni
Lu jan inipegiuit   .
A fn di testimoni.
15 di sior hi jim vislut
15 di ogni chossa provldut,
II ipial lienche SeoviiBlradis
A Vienna ^liatarii
Lujaniis irapit;hiuH». Ca il Podestat
Par paja ben i| so trlbut
I  preHciiz ja inviditt A elioli un Hpagimhit.
Ma      Krnila .. | dis il Toni,
La prei elie mi pordonl,
No eor che Bi Iamblclij,
Jo soi un.... che eielii. Oni »m ferment
Siizetl fra i convegnuH,
Dneh plen« son di spaveiU
>Tel vlodi
La      nnina di Tf>nl
Con    mi demoni
Kbertfdgi:   Se bou sli biuYuHn?
Cliel eiipot, ctit bragliessirt?
Dula mai lis jas compnulis?«
Oh! puore, i eliapa Hvonhiinnt!
Attor tli j« duch son
Fazind gran confusion. Ma il Sior Ruggero
Cussi profond in nddisine
Cussi pratic nclla so dotrine     ..., ,
Anche lui 1» č alla Stazion       '
Forsi por eombinazion V E, fate largo, al sberle,
Son q«a mi per piaeorle!
Fccc male alla pudica
LMngrato odor della ciea!
Tosto assaggiato a Vienna
Un poco di queJ Budino
Non staril piii eol capo ciiino.
Ma ducli son za in gropp E mdntin nel vagon Confidant nel Dottor Kopp E partissin cun speranze Della loro salvažion.
Let pur, let pur Sara doman la zornada Ctic chapares Una gran inc.. ada.
Ca a Guma intant Cliei poss interessaz Van fantasticant SulPesit del prozess,
II  qual a un dipress Pei soi talians Dovares jessi favorevul Che cui ebreos
Son i vers sovrans.
Budin, Stanig, Soče, Tribunal provincial...         -        '
U opinion universal... Oh Dio ? se mai nus toče ? Cuminin i telegrams E restin du^h come taneh salams! E il cur lor da un selopp Per la piardita del Kopp.
Nuja paura. Le salva !a moral!
Urla il Corrier. II qual
Bcnclic in arie di aflizion
Fi:iz di jessi ali' altezza
Della so missiou.        •  '        :
Interpretc della cosciehza ¦
Della citat,            •.;..    .
Crod di jessi ne avilid, ne umiliat.
Salva V u la moral!.
55a sin in carneval,
Che le di paia lis spesis
Per lis sos ;liutivis impresis. Un bon Budin
Uarcvin dunt^he mangia
E bevi del bon vin.
Ma come il Scovastradis
Devin ormai fa:
Nui altri che......cica.
Poslano.*)
Gospoda 6. Likarju, trgovcu \r Gorici v zadoščenje!
V  razkazu dobrotnikov zadnje ,BožičniceK ocenilo je podpisano šolsko vodstvo napačno Šolske reči, katere 'e ovi gospod podaril za siromašne učence, io bIa°-o je bilo lepo in dobro ter vredno   12 gld. a. v.
Toliko na znanje in v zadoščenje užaljenemu gospodu Likarju.
Šolsko vodstvo petrazrednice društva
„Sloga*
v Gorici, dne 2». jannvarja 1898.
J o s. Hrovatin. voditelj.
Poslano*)
Bivši podpisani obsojen v Tolminu pri tamoš-njcm okrajnem sodišču na 50 gld. globe, oziroma 10 dnij zapora radi razžaljenja .lasti Jožefa Spehonje bivšega župana v Sedlu, se je vršila danes (29. t. m.) vsklicna razprava pri okrožnem sodišču v Gorici, pri kateri je mene zastopal odvetnik g. dr. Sos p vitez Ton k M, mojega nasprotnika pa dr. Rajmondo Luz-zatto. Vsled tega, ker jo imel moj nasprotnik italijanskega zagovornika, seje vršila razprava skoraj popolnoma" italijanski s pomočjo slovenskega tolmačenja. Izid razprave je bil, da sem bil jaz »opolnonir oproSčen kazni, d očim je nasprotnik obsojen plačati vse stroške.                              ......
Obžalujem le, da moj nasprotnik, kot biv»i-u-pan tisto slovenske občine in trd Slovenec, ni vzel slovenskega zagovornika, katerega bi bil tudi lahko dobil v Gorici.
V  Gorici, dne 2!>. januvarja 18!»8.
J. Gašparut, župan v Sedlu.
*) Za sestavke pod tem naslovom je »redni^vo odgovorno 'e toliko, kolikor nalaga titkovni sakon
—' Op. vr.                    ___________________—
E
Dunajska borza
31. januvarja 1898.
Skupni državni  dolg v notah   .  .  . 102 gld.  »0   kr.
Skupni državni dolg v srebru .... 102    ,    i»0     >
Avstrijska zlata renta ....... 122    ,    L)     ,
Avstrijska kronska renta 4%  . . . 102    ,    7->     »
Ogerska zlata renta 1% ......121      »     .'!•">      ,
Ogerska kronska renta 4$     ....   !">     ,    «'-'>     »
Avstro-ojrerske bančne delnice  .  .  . ?30     ,     —      »
Kreditne delnice.........StiS     „     SO     ,
London vislr............120   ,     05     ,
Nemški drž. bankovci za 100 mark .  f;S    ,     7.»     ,
20 mark.............   11     ,     7."i     ,
20 frankov............    !)     ,     T>::       ,
Italijanske lire..........45    ,    31      ,
C. kr. cekini...........    5    ,    (iS      „
KedtS se naroči na »Brivca"!
Šaljivi »Brivec" brije vsaki deseti dan po vsem slovenskem svetu. Kosmatinci so ga zek> boje, posebno ne niču rji in lah o ni.
»Brivec" prinaša vsakikrat krasne šaljive slike. In sicer vse leto za samih pet kron. Slovenci, podpirajte «Brivca> z naročili.                   Naslov:
Upravništva »Brivca" v Trstu.
Št. G3.
Razpis službe.
V občini Nabrežini se razpisuje služba občinskega redarja. Letna plača 300 gld. in stanovanje prosto. Drugi pogoji se poizvedo pri podpisanem županstvu.
Prosilci naj svoje redno opremljene prošnje vložijo pri županstvu v Nabrežini do dne 25. februvarja t. I.
Županstvo Nabrežina dne 25. januvarja 1898.
Župan: 48 2—1                            Ign. Tiincc.
Tnjovsko-ourtno pospeševalno društvo
Mili! fohnilraii so znani kot dobri in po ceni: ItlUjI IdUl IKdll Remont. nikel. tete 32 ur. gld. 3'CO; remont, srebro, fcolekovan, zia-torez, gld. 6'—; ankerska budilnica, I. kakovosti, razsvetljujoča, gld. 1"G0; regulator v orehovom zabojčku, od gld. i 4-50 naprej. Cenik z 300 slik zastonj I in franko. Kar ne ugaja se z?menja f ali znesek povrne.                              47d
Suff. Kareeker
Taschenubren-Fabrik und Versandt-Gescbaft und Lie-ferant des Vereines fur Guterbeamte. — Bregenz am Bodensee Nr. 474. |flW    2 letna garancija. -"%|j§
tS          Pekovski mojster          |*
^JAKOBGERBECf
*|               Y Gorici               f*
*|       ulica sv. Antona štev. 6.        |*
*f                  PRIPOROČA                 §*
*|   raznovrstno   navadno  in  najfinejše  pecivo,  §**
*|                 kolače za birmance itd.,                  §*>
<{§          katero razprodaja po starih cenah.          L$
*i
—             ii »2-2    &*,
Zaloga vsakovrstne moke. s;
Trgovsta-o&rtna rs§istrovana zadruga v Gorici
P. 33, 2-1                    vabi                    S. 40  7-4
na um redni oMni zbor
trgovsko-obrtne registrovane zadruge z neomejenim jamstvom v Gorici dne IO. februvarja 1898. v prostorih .»Slovenska Čitalnice" ob
11. uri dop. s sledečim dnevnim redom:
1.  Volitev dveh overovateljev zapisnika.
2.  Poročilo ravnateljstva.
3.  Poročilo o računu in bilanci.
4.  Volitev  dveh   članov   mesto   odstopivših ravnateljev.
5.  Prememba pravil.             Ravnateljstvo.
43 6-f
Gorici
p reOni ott zbor
na dan 10. februvarja 1898.
ob 10V2 predp. v prostorih »Goriške Čitalnice". Dnevni red: t. Poročilo snovalnega odbora.
2.  Volitev stalnega odbora društva.
3.  Slučajnosti in predlogi.
Ker je društvo v najtesnejši zvezi str-govsko-obrtno zadrugo in je namen novoustanovljenega društva vzbujali k čilejšenm delovanju .rgovskt, obrtni in delavski stan, pričakuje obilne udeležbe
za snovaini odbor »r. Henrik Turna.
ŠpcMlicijska poslovnica
I Bašpar Hvalic v Gorici |
»¦»5«.-2    * »lici Morelli 12
so toplo priporoča Slovencem v i             Gorici in z deželo.
Naznanilo,
Naznanjam   s    tem   uljudno,   da    sem,  svojo
izdelovalnieo eerkvenih stvari/
preselil t ulico Morelli št. 12.
Zahvaljuje se za doslej mi izkazano  zaupanje, so priporočam za dobrotna naročila
z vsem spoštovanjem
Teodor Slaban ja,
.S. Xv fl—4-                srebrar v Gorici, ulica Morelli 12.
Hajlepše darilo!
f lešeien - Ioezije,
s sliko stavnega slovenskega pesnika. Vezenje je elegantno v usnji z zlato obrezo. — Cena samo gld. /•— s poštnino gld. 1'0S.
fenko
fesmi,
umori,
/. zvezek, s pesnikovo sliko in \ 9 družin krasno risanih slik; < vezenje je elegantno v usnji in \ s zlato obrezo. — Cena samo \ gld. f'— s poštnino gld. ž'OS.
Drugi zvezek, ki no obsegal do sedaj še ne ' izdane pesmi, izide v jeseni.
DTO FISCHER,
knjigotržnica v  Ljubljani S'I.ll~S.                 Komirexni tnf.
Anton Pečenko
GORICA - Via Giardino 8 priporoča
briških, dalmatinskih in isterskih vinogradov.
dom in razpošilja po železnici na *=c maje uvsiru-ogerskc   monarhije v sodih  od 56 litrov naprej. Na zahtevo pošilja tudi iizorce. Cene zmerne. Postrežba poštena.
Trgovina z jedilnim blagom
G. Ferd. Resberg v Gorici,
v Kapucinski itllel št. 11
ter podružnici na Kornu štev. 2
priporoča to-lo blago: Sladkor — kavo — riž - mast — poper — sveče — olje — škrob — ječme.. — kavino primeso — moko
— gris — drobne in debele otrobe — turšico — zob
—  sol — moko za pitanje — kis — žveplo — cement
bakreni vitrijcl itd.          3 20    l
Zaloga pristnega dalmatinskega žganja na debelo
ter pristnega črnega in belega vina.
****************
Krojaški mojster
<*
FRANC ČUFEKU
v Gorici                    <fc
v ulici
v Gorici
sv. Antona štv. 1,
mleluic VSAKOVRSTNE OBLEKE
L za moške ps meri, bodisi fine ali priproste
•J                            —           10 »i.....» #
**P Prip.'>r«M"'n so svojim rojakom v (inrici in na »ložoli, posebno pa iHnencom ljudskih in srednjih šol za obila naročila.
jftP^^^^^^^i*
Goriško pivo!
(na Gorižčeku II).

i nlc-«e v K(HU"t'kih jscbnili stcklc-miiiolem  letu
Podpisani pripororiim svojim p svojo posebno dobro uložano izvozno, žano pivo najboljše kakovosli. dobiva po Vi» "a» V* in '/« H. kakor tudi v ; nicab. Zujeiluo naznanjam, da som \ svojo pivovarno zitalno zboljšal in da suni uuiu/iii v«-renje dobrega piva lo nnjltoljSc bhvjcr. Zatorki hmelj iu banaški ječmen.                                                   « M- +
Proseč p. n. orljernabie. da se z niipaiijeni obračajo name in si obilno naročajo zajrolovljam, naj-točnejšo postrežbo   Z najodliericjSim sjioSlovanjern
(Justiiv Schol/,                  Fr. IVanck,
pivovarski mojster.                                  pivovar.
- Vinars!:o in sadjarsko društvo;
za Brda
pridelke ;
p3  Moga pristnih brhkih vin.
KS                DESERTNA VINA.
Razpošilja na vse kraje od 5(! litrov naprej.   L$ Uzorce vin pošilja na zahtevo.             *)/
i Sedež društva je v Gorici: ulica Barzeliini št. 20. m
^           Podružna klet: ulica Torrente st. 6.          *)i
Mladik . (sadike in odrezki) arnc-rikanskih firt
Ripria • Soliš - Rnpestris
za cepljenje, katerih so ne prime frtna uš, kakor tudi mladike drugih kakovosti]* domaČih in francoskih najboljše vrste izMastnih, trtne uši prostih nasadov, priporoča
G. G. Strechel,
velepos. v SemeniSki ulici v Gorici.
Frinz Eugen Denkmal-Lose.
24 10-0
Glavni dobitek
tede n
75.000 „,.„.
iFGGke po 50 to. priporočajo 6- Benfilli, i. I. Iona, MichlsfadtoF S 6.
Dr. Rosa balzam I Pražko hišno mazilo7
za želodec        ______    ,
^1 iz lekarne B. FRAGNER-ja V PRAGI pV-
-m\ -2G
je splošno, že 30 let znano domače zdravile.
katero uzroča tek, olajšuje prebavo in lebko odvaja. Pri rednemu vporabljanju ojiičiijo prebavne organe in jih drži v pravem toku.
Veiika steklen. 1 gld., mala 50 kr. S pošto 20 kr. več.
/^SL^S&s.                                ^}0Z0r !   Vs' tleli zaboji
H!     !¦ soprevideni
je staro, najprej v Pragi uporabljevano bišno zdravilo, katero vzdržuje čislc rane in jih tudi obvaruje nečistobc ter ullažujoče deluje na vročino in bolečine. V obrokih po 35 in 25 kr. S pošto 6 kr. vec.
natisnjeno   in   zakonito   jg/^^^                *^^p?^*
^^                                            priznano   zažritno   znamko.
Glavna zaloga: Lekarna B. FRflGNER-ja „pri arnem urlu" v Pragi, Mala strana, na voglu Spornerove ulice,
!«-¦ -TP°tem V G°riCI v Iekarnah Crlstotolct«, Gliiibich, Pontoni in p!. Gironcoli.
Seir/!icijoiieliio sladilo!!!
C UKER IN 350krat slajši od sladkorja kos za 2J/< kr. 200 „ . , , . , 1*/» . 180 , , , „ . , 1 . razpošilja najmanj sto kosov  povzetjem
JINDftlCH VOJTfiCH, Nusle-Praha. Prekupcem in stalnim odjemnikom veliki popust S. U 8-1                                   P. 34 fi-2
Bilfe in kolči
Rupesfris Monticola, Solcnis in Riparija
Porfalis
tor   velik   sortiinent   krepkih,   najmo-dernejih
VRTNIC
oddaja   za   ])olovir-no   vrtnarsko   cono
Josip Štrckclj v Koiniiu.
2fi '2:*»   0                Za pristnost jaruri.
PRISTEN
V   »vojo   l<iBtnQ  korW   nt) aiMn^o  In Jemljejo ,kf90VA(«I te Jak« Izvirni x»woJ«.
Zeta 1881. y "-rid uslanovljena tvrdka
E. Riessner, v Nunski ulici 3,
(nasproti nunski cerkvi)
priporoča piiir. dubovLrini in slavnemu obiMnslvu s-vojo laslno izdelovalnieo umelnili evetlic :;n \>ako-vrslne i-orkvcni! |>oirebe. Ima veliko zalogo nadrobnih vencev, za mrtvaške polrebc, V(jSfeno sivere ifil.. vse po zmerni i:eni. —¦ Naročila za deželo izvršnji^ točno in solidno. 1'riporora slav. obrinslvu tudi svoje (S. «¦!.)              tiskarno frk na perilo.               (P _»-!..
Pravi   trpntecv  sok je  j.'dii...  oni.
kati-ri   si-  pripravlja  v   lekarni   k  Zrinj-
skoinii.   II.   lSrmljovin,   Zsigrvh,   Zrinjsbi     I
trg štev. -m.
Trpotcev    sok   nepresežno    deluje
pri   vsih   prehl ajiMijih   dušnih,   organov.
ter je najboljše sredstvo za prsni katar.
kašelj,   prsobol.   hripavost   in   vratobol.
Tudi   zastarani   kašelj   se  s  tem   zdravi-
lom v raj kraj še m easu da odpraviti; bol-
niki dobijo tek za j,.|o.  lahko spijo in na
ta tiaC-in hitro okrevajo.   -   IzniM   mno-
gih zahval spominjam tukaj  samo eno;
Veleeenjeni »..spod lekarnik!
J                Pošljite-mi še tri st.-kl.Mii.-i«   Va-
šega   izrstno   ilelujoCega   trpotCeve-n
soka: potrebujem jih za moje poznane.-.
¦laz sem od dveh stekleni.- od   neznos-
1      m-ga kašlja popohu.ma (-zdravel. Hvala
\ am.   Priporoeil   bo.lem   ta   zdravilni
sok  vsim  prsobolnim.  S spoštovanjem
Kudolf A usin. Xa Dunaj u, 20. marea 1807.
Pazi  naj  se toraj,  da je   na  vsaki

1    bana   Nikole   Zrinjskega.   kajti samo oni
I    je    pravi   trpotcev   sok.   kateri   nosi   to
I    varstveno   znamko.    ,-   Cena   stekleniei
1    s toenim opisom je 75 kr.  — Kaiipošilja
1    se  vsaki  dan  s  po»to  na  vsa  mesta   in
1    sieer proti predplačilu  (priraeunavši i>0
I    kr. za zamotek)  ali  pa  po  poštnem  pov-
1    zetju.  —   Ceniki   raznovnstinh  domačih
1    preskušanih zdravil   razpo/.iljajo   se   na
I    zahtevo  zastonj in poštnine  prosto.   Le-
1    karna k  Zrinjskemu.   II.  Hrodjovin.  Za-
1    greh. Zrinjski trg štev. r20.            1  U\-S
j|-*«A-.A«,A Zittiinuuia: SIDRO. ^*A*A*A*i^
LINIMENT. CAPSICIGOMPOS.
iz Riehterjeve lekarne v Prag-I pripoznano kot izvrstno bol ublažujoee mazilo; za ceno 40 kr., 70 kr. in 1 gld. se dobi po vseh lekarnah. Naj se zahteva to splošno priljubljeno domače zdravilno sredstvo vedno le v orlg. steklenicah z našo zaščitno znamko, s »Sidrom". namreč, iz RICHTERJEVE lekarne in vzame kot originalni Izdelek le tako steklenico, ki je previdena s to zaščitno! 4 28—0       znamko.
Richterjeva lekarna „pri zlatem levu'
v PRAGI.
i