KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KAKO SO ZIDALI SEMENIŠČE V LJUBLJANI MARIJAN SMOLIK Lanska 250-letnica postavitve temeljnega kamna stavbi, ki zdaj nosi hišno številko 4 v Delničarjevi ulici v Ljubljani, in letošnje adaptacije iza zgraditev velike Centralne tržnice v pritličju iste stavbe nam nare- kujejo, da se nekoliko seznanimo z zani- mivo gradbeno zgodovino semenišča. Gre za eno največjih stavib baročne Ljubljane, ki je sad prizadevanja članov Akademije operozov, da bi Ljubljano v gradbenem in kulturnem pogledu olepšali. Pričujoča štu- dija je prvi večji poskus v slovenščini, iz arhivskega gradiva ugotoviti posamezna ob- dobja zidave. Gradivo, ki je bilo deloma lani razstavljeno v semeniški knjižnici oib proslavi 250-letnice, je prineslo več jasnosti glede poteka zidave semenišča. Opustiti mo- ramo mnenje, ponavljajoče se v večini pu- blikacij, ki omenjajo semenišče, da je bilo postavljeno v letih 1708 do 1714, kar bi za tako veliko stavbo pomenilo rekorden čas. V resnici so jo z daljšimi presledki zidali od 1708 pa do 1760 ali celo 1770.* 1. Stavbišče Na prostoru, kjer danes stoji semenišče, je nekoč stalo več hiš. V grobih obrisih jih lahko vidimo na dveh velikih Valvasorjevih slikah Ljubljane XVII. stoletja, v »Slavi« in na risbi za veliko sliko Ljubljane, ki se hra- ni v Zagrebu.^ V treh hišah, ki so bile last stolnega ka- pitlja, so stanovali stolni vikarji in leviti, v dveh mestnih .hišah pa je bilo stanovanje za stolnega cerkovnika in organista, ki je bil hkrati učitelj. Na zemljišču sedanjega vzhodnega semeniškega trakta je stalo ko- pališče, ki je bilo tudi kapiteljska last. Se- verno, ob obzidju, je bilo mestno skladišče, orožarna, pa tudi skladišče stavbnega in mostnega lesa.' Vrstni red pri kupovanju posameznih de- lov stavbišča kaže, da so že v začetku mislili na postopno zidanje. Ko je cerkvena oblast sklenila zidati se- menišče, je škof Ferdinand Kiienburg dne 23. aprila 1708 od Magistrata dobil pravico podreti obe mestni hiši. Obvezal pa je sebe in svoje naslednike, da bo učitelju in cer- kovniku preskrbel dostojno stanovanje v no- vem semenišču in da bo tisti del stavbe, ki bo stal na mestnem svetu, postavljen na elope in oboke. Zemljišče pod njimi ostane še naprej mestna last, kjer imajo skladišče stavbnega in mostnega lesa.* Od tod last- ninska pravica do štirih prostorov v prit- ličju, ki jo je za semenišče odkupil škof Anton Alojzij Wolf šele 20. januarja 1853, ko je mestni blagajni plačal 2000 gld.' Stol- ni organist in cerkovnika pa so stanovali v semenišču do leta 1893 oziroma 1894, pa še potem je semenišče (do 1945) plačevalo na- jemnino za njihova stanovanja v drugih hišah.' S podobno pogodbo je dne 26. aprila 1708 škof Kiienburg dobil pravico podreti tudi kapiteljske hiše, zato pa sprejel obveznost v novem semenišču preskrbeti stanovanje dve- j ma stolnima vikarjema in levitoma.' Ti so v semenišču stanovali do jeseni 1825, ko je bilo zanje postavljeno sedanje stolno žup- nišče.^ Kopališče je od kapitlja kupila bratov- ščina sv. Križa in sv. Filipa Nerija za osta- rele duhovnike. Hoteli so postaviti dom osta- relim duhovnikom, le da prvotno še niso ve- deli, ali bo to posebna stavba ali pa v sklopu novega semenišča.' Skladišče, ki so ga imenovali »Zeughaus«, ter svet, na katerem je stalo, in trg ob njem, je dobilo semenišče v last šele 11. avgusta 1729, ko ga je škof Sigmund Felix Schrat- tenbach kupil za 2400 gld. Magistrat si je pod novo stavbo izgovoril samo prost dostop do vode ob požaru." 2. Prva doba zidave (1708—1730) Končni sklep o postavitvi novega seme- nišča so sprejeli na generalni sinodi v novi stolnici dne 30. avgusta 1706. Takrat so se posamezne cerkvene pravne osebe (župnije, cerkve, beneficiji) zavezale dajati določen letni prispevek (alumnatikum)." 90 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA Škof Ferdinand Kiienburg je dne 5. aprila 1708 imenoval gradbeni odbor pod vodstvom operoza dekana Janeza Antona Dolničarja, ki naj v njegovem imenu vodi zidanje. V odboru so bili še prost Leopold Kobenzl, Ja- kob Schell pl. Schellenburg, Peter Codelli pl. Fahnenfeld ter dva zastopnika mestnega sveta.'* Iz prve dahe zidave nam je poleg uradnih zapiskov in računov največ beležk ohranil Janez Gregor Dolničar, ki je kot brat pred- sednika stavbnega odbora in navdušen član Akademije operozov in ljubljanski kronisl pozorno spremljal rast nove stavbe. Dne 5. maja 1708 so začeli kopati temelje po načrtih arhitekta Marka Martinuzzija." Vanje so 9. maja položili temeljni kamen z latinskim napisom na bronasti plošči.** Te- melje so postavili globoko in trdno, kot je zahtevala višina stavbe in bližina Ljublja- nice. Med obnovitvenimi deli 1959. leta so jih pregledali do globine 2.50 m, ne da bi prišli do dna. Prvotni načrt stavbe ni ohranjen. Na ka- piteljski seji dne 26. maja 1708 so soglasno sklenili, naj se gradi po načrtih arhitekta Martinuzzija, ki naj popravi samo še stop- nice, da bodo »udobne, svetle in veličastne«.'* Značilno je, da Ljubljančanom Martinuzzi- jeve stopnice niso bile všeč; rotovža zaradi njih niso zidali po njegovem načrtu." Naj- starejšo risbo (iz dobe okr. 1714), na kateri se vidi glavna fasada in zahodni trakt, je narisal Gregor Dolničar, ko je pripravljal osnutke za spominske svetinje ob otvoritvi semenišča.'^ Na njej vidimo trinadstropno dolgo stavbo s tremi portali, kot jih je se- menišče res imelo. Zahodni trakt je slikovito razčlenjen, kot je bil do 1.1893, ko so prazni prostor zazidali. Iz slučajnih zapiskov je razvidno, da niso vse stavbe zidali hkrati. Najprej so posta- vili zahodni in deloma južni trakt, ki je bil namenjen zavodu — semenišču. Vmes pa je nastalo nekaj zapletov, ki so zidanje ovirali. Po pogodbi z magistratom bi moral szh. del stati samo na slopih in obokih. Arhitekt pa je zaradi varnosti zunanjo steno stavbe po- zidal prav do tal, pustil je le troje širokih vrat za dohod k mestnim skladiščem. Ta del stavbe je segal namreč že skoraj do Ljub- ljanice, tako da so se prebivalci šempetr- skega predmestja onkraj Ljubljanice bali po- plav zaradi zajezene struge. Dne 4 avgusta 1708 je posebna komisija ugotovila, da te nevarnosti ni, pač pa so naročili, naj se od- Dolni£arjeTe medalje iz leta i7H strani naplavljeni otok pred frančiškanskim samostanom,'' kar se je zgodilo 14. septem- bra." Strah je bil brez dvoma prazen, saj je med stavbiščem in strugo bilo takrat še mestno obzidje. Hujša pa je bila v tej zvezi pritožba mestne uprave, ker se arhitekt ni držal prvotnih načrtov glede slopov in obo- kov in še malo predaleč v mestni svet je postavil temelje. Maja 1709 so morali za ne- kaj časa delo ustaviti.^" Po daljši razpravi je magistrat končno popustil in dovolil zi- dati dalje, ko je dobil ponovno zagotovilo svojih pravic.^' Poleti in jeseni 1709 so pokrili prvi del stavbe^2 ju imeli trden namen prihodnje leto stavbo že dozidati.^^ Med Dolničarjevimi za- piski je tudi list z napisom, ki naj bi se 20. oktobra 1710 vložil v dovršeno streho.-'* Vendar seznami porabljene opeke, ki sta jo dobavljala Chrisai in Menegaglia, kažejo, da so zidali še tudi v poletju 1711 in 1712.^5 j^^- zen velike množine kamenja, obočne, zidne in strešne opeke so porabili tudi veliko ko- vanih železnih vezi, s katerimi so povezali zidove. Večinoma so skrite v zidu, kjer jih odkrije le slučajno kopanje, vidne pa so v knjižnici. (Po potresu 1895 so tem vezem do- dali še veliko novih.) KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO Situacija semenišlcega okoliša pred zidavo stavbe (črtkana!: 1 stolnica, 2 kanoniške hiše, 5 oratorij sv. Rešnjega telesa, 4 frančiškanski samostan, 5 kopališče, 6 kapiteljske hiše, 7 »Zeughaus«, 8 mestni hiši?, 9 hlevi?, 10 škofijske hiše, 11 mestni svet, merilo 1 : 2000 Sezidani zahodni in južni (sprednji) del stavbe so v naslednjih letih opremljali, kot kažejo računi za kamnita vrata in okna, ki jih je izdelal kamnosek Bombasi,^' računi kamnoseka Luka Misleja za veliki portal z gigantoma (20. junija 1714),^' ter drugi drob- ni računi in seznami zaposlenih delavcev.^' Dela je v tej doibi vodil stavbenik Janez Krstnik Schnediz, ki je podpisan na mno- gih računih in dobavnicah. Sredi dela je umrl glavni voditelj pod- jetja Janez Anton Delničar (19. aprila 1714).^' Ob njegovi smrti omenimo še imeni dveh delavcev, katerih smrt je zapisal kro- nist Gregor Dolničar: 8. oktobra 1712 je umrl ročni delavec Tomaž Korbič iz Mengša, ki je 10 let zidal stolnico in semenišče, 24. ja- nuarja 1714 pa Francesco Bombasio, kam- nosek.'" Po Delničarjevi smrti je prevzel vodstvo zidave kanonik in operoz Jurij A.ndrej Gla- dič, ki je takoj začel zidati vzhodni trakt, namenjen za stanovanje uslužbencev pri stolnici." Pri tem pa je zadel ob nepredvi- dene težave. Vzhodni trakt je postal nam- reč sosed starega frančiškanskega samosta- na, ki se je nove velike stavbe bal iz več ozirov. Kmalu po Delničarjevi smrti se je uprl nadaljnji zidavi ter celo zahteval, da že zgrajeno podro.'^ Zapisnik kapiteljske seje sicer trdi, da se njihove ugovore usino zavrnili, a spor le ni bil končan. Dne 8. avgu- sta 1714 je bila na magistratu sodna raz- prava, med katero so zastopniki semenišča ovrgli ugovore sosedov in zlasti poudarjali. da bi se nasprotniki morali ozirati tudi na korist, ki jo bo javnost imela od nove stavbe.'' Zidanje pa je kljub temu ostalo pri prvem nadstropju (pritličju), ker se stolna vikarja še leta 1720 pritožujeta, da se morata poti- kati po tujih stanovanjih, čeprav imata pra- vico do lastnega v semenišču. Oviralo jih je tudi mestne skladišče, ki ga še niso ku- pili.'* Vse kaže, da so zidali naprej po letu 1729, vsaj viri šele takrat spet spregovorijo. Pač pa se se jeseni 1717 v zahodni trakt vselili gojenci-štipendiranci posameznih usta- nov. Najprej je bile 12 Schellenburgovih, nato stalno 16 do 20, največ jih je bilo 25.'^ Večinoma so obiskovali jezuitsko gimnazijo, nekateri pa so nadaljevali filozofski in teo- loški študij. Gregor Dolničar je popisal tudi notranjo ureditev stavbe, javno knjižnico in študijski program." Njegove zapiske in navdušene opise lepega zavoda so vsi dosedanji opiso- valci cenili kot opise dejanskega stanja. Toda iz teksta samega ni mogoče dognati, koliko opisuje resnična dejstva, koliko pa razlaga le jvoje načrte ali načrte drugih članov aka- demije operozov. Saj n. pr. že 1. 1714 opi- suje ureditev knjižnice in prostorov, ko ve- mo, da je bila knjižnica dokončana šele 1725, gojenci pa so prišli v stavbo šele 1. 1717, to- rej malo pred njegovo smrtjo (1719). Sodob- nih beležk o resnični ureditvi stavbe ni, če- prav Dolničarjeve navedbe slonijo na podat- kih o že dezidanih prostorih. Popraviti moramo tudi. običajno mnenje, ki je povzeto po Delničarju, da so se v no- vem »Collegium Carolinum Nobilium« pla- čujoči gojenci mogli izobraževati v modro- slovnih, pravnih in zdravstvenih vedah, ra- zen tega pa še v berjenju, jahanju, drama- tiki, petju in glasbi." Noben uradni doku- ment (razen napisa v temeljnem kamnu) ne pozna imena »Collegium . .. Nobilium« niti ne Delničarjevemu podobnega namena. Naj- Stavbne faze semenišča: A 1708—1714, B I. nadstropje 1714, II.—III. nadstropje 1729-1731, C 1756—1758, C 1893—1894 92 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA lx)lj običajno ime je Colleg-ium Carolinum, Karolinisches Alumnat ali Seminarium Epi- scopale, kakor ga naziva tudi uradni seznani vseh gojencev od 1. 1717 do 1785. Videti je, da so hoteli imeti le stavbo za stanovanje tistih gojencev jezuitskih šol, ki niso hoteli ali mogli stanovati v »Seminarium paupe- rum studiosorum S. J.« Temu primerna je bila tudi boljša in lepša notranja ureditev. Stavba z velikimi sončnimi sobami, o ka- terih danes zaradi mnogih prezidav skoraj ni sledu, s krasnim razgledom preko Ljub- ljanice na polja in planine je bila res lahko v ponos mestu Ljubljani, kot so napisali leta 1717.88 Za Ljubljano je stavba dobila poseben po- men zlasti po letu 1725, ko je bila v njej urejena prva ljubljanska javna znanstvena knjižnica, dediščina operozov. Veliko dvo- rano v jzh. traktu je avgusta 1721 a fresco poslikal Giulio Quaglio oziroma njegov sin Rafael (pravilneje Domenico)." Leseno hra- stovo opravo pa je izdelal ljubljanski mizar Jos. AVer 1. 1725, kot priča napis (relief) nad vrati in oknom knjižnice. Istega leta so urejevali tudi mestne pro- store v pritličju szh. trakta. V njih so na- mestili novo skladišče tržnega blaga. Kot pričo zidave in lastništva so nad severni portal vzidali mestni grb z letnico 1725.*° Jugovzhodni del stavbe je ostal nedozidan do 1. 1729. Takrat je bil šele rešen spor s frančiškani iz leta 1714. Sosedje so dobili pisano zagotovilo, da jim nova stavba v no- benem pogledu ne bo škodljiva.*' Od ma- gistrata so kupili skladišče »Zeughaus«. Me- sto se je obvezalo, da ga bodo vsaj do konca fe^bruarja 1730 izpraznili in izročili novemu lastniku.*^ Na sinodah leta 1729, 1730 in 1731 ugotavljajo, da so obnovili gradbena dela pri semenišču in jih upajo kmalu dokon- čati,"" drugih zapiskov o teh delih pa v arhivih ni najti. Glavni del stavbe, namenjen semenišču in stolniškim uslužbencem, je bil končan. Ker so bile cerkve zaradi vojn s Turki zelo obre- menjene z različnimi dajatvami, je na sinodi leta 1733 škof zmanjšal obvezni prispevek za semenišče na polovico, leta 1738 pa ga je začasno popolnoma odpravil.** O stroških zidave v prvi dobi ni sodob- nega obračuna. Približno oceno nam dajo ohranjene knjige o plačevanju prispevka za semenišče. V letih 1707 do 1736 so iz tega, prvotno prostovoljnega vira dobili 18.451 gld. Posebni zvezek izkazuje do leta 1713 še /a 3152 gld. izrednih darov. Ni pa dvoma, da je ta vsota prenizka za vse stroške.*' 3. Druga doba zidave (1756 do 1760 ali 1772) Nedozidan je ostal še tisti del stavbe, ki so ga namenili za stanovanje ostarelih du- hovnikov in ki je zanj bratovščina sv. Križa in sv. Filipa Nerija kupila kapiteljsko kopa- lišče ter zbirala prispevke.** Na Florjančiče- vem tlorisu Ljubljane iz 1. 1744 vidimo še nesklenjeno stavbo.*' Ko je pozimi 1752 novi generalni vikar in vodja zavoda Karel Peer prosil cesarico Marijo Terezijo, da semeni- šču ne bi bilo treba plačevati novega davka, je navedel, da v zavodu poleg semeniščni- kov stanujeta še dva vikarja, dva levita, zakristan, katehist, knjižničar, učitelj s pevci-dečki in stolni cerkovnik. Ker ni sred- stev, en trakt sploh še ni dozidan.** Karel Peer se je kmalu nato odločil seme- nišče dokončati. Viri nam ne dajo podatkov, kdo mu je narisal načrt, niti ni mogoče ugo- toviti, koliko se njegov načrt loči od prvot- nega Martinuzzijevega. Izredno lepa dvo- riščna in zunanja fasada Peerovega dela stavbe, ki je v polni meri postala vidna šele po obnov^itvenih delih leta 1959, pa priča, da si je znal poiskati dobrega stavbenika.*' Začeli so zidati leta 1756 in zidarska dela končali v glavnem do konca 1758.*° Notranje Quaglieva stropna treska v semeniški knjižaici 93 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO opremljanje pa je šlo zelo počasi — zadnji računi so še iz leta 1772! V letih 1757 do 1763 so znašali stroški (po ohranjenih raču- nih) 12.144 gld." V tem delu stavbe je slikar Anton Cebej leta 1766/67 »po lastnih osnutkih« poslikal s freskami obednico in kapelo.^^ Novi del stavbe, v katerem je bilo 16 so- bic, velika kuhinja, obednica in kapela, je pa ostal še dolga leta nezaseden, ker ni bilo dovolj sredstev za vzdrževanje ostarelih duhovnikov.5' To se zdi nekoliko čudno, ker je Jožef II. ob ustanovitvi generalnega se- menišča v Gradcu (1783) ukazal nanj pre- pisati 14.503 gld. premoženja ukinjene bra- tovščine sv. Filipa Nerija.^* 4. Doba prezidaDanja Več kot 50 let je trajalo, preden je bila postavljena ena največjih, če ne največja stavba stare Ljubljane, a že prav kmalu so jo začeli prezidavati. Jožefova generalna se- menišča so imela kratko življenje. Ko je Notranjost semeniške knjižnice nadškof Mihael Brigido zvedel za vladni ukaz 28. septembra 1790, da se škofijam vrnejo ustanove za semenišča, in ko je 10. ju- lija 1791 vlada dovolila v Ljubljani usta- noviti višjo teološko šolo, je začel priprav- ljati stavbo za večje število bogoslovcev.^^ Nekaj velikih sob so verjetno že takrat pre- zidali, čeprav točnih opisov v arhivih ni najti.^* Takrat so najbrž zazidali prvo nadstropje lepe Peerove fasade, ker je na načrtih -z leta 1819 ni več. V času francoske Ilirije semenišče ni več imelo posebnega knjižni- čarja, knjižnica je nehala biti javna in so zato zazidali (takrat ali pa še pozneje) po- sebni stranski portal.^^ Po odhodu Francozov je vlada zvišala do- voljeno število bogoslovcev najprej na 50, nato na 60.^^ Prostor so želeli povečati in že 1. 1816 so nameravali izvesti večja popra- vila. Leta 1819 pa je uprava semenišča pro- sila vlado, naj odobri kredite za večje pre- zidave.5' Pogajanja pa tudi dela so se vlekla dalj časa, vendar so bila končana do konca leta 1821. Prezidali so še nekaj večjih sob, s prezidno steno so pokvarili lep obokan prostor v szh. delu stavbe in popravili so zasute odtočne kanale.'* Jeseni leta 1825 so vikarji odšli stanovat v novo stolno župnišče.'* Njihove sobe v glavnem traktu so uredili za stanovanje teo- logov, katerih število je smelo narasti na 80. Opustili so staro kuhinjo^ v szh. delu stavbe in uredili sedanjo, ki je bila prej vikarska.*^ Ustanovitev realke v Ljubljani leta 1852 je povzročila prestavitev teoloških preda- vanj iz licejskega poslopja v semenišče. Za predavalnice so uredili severni trakt. Ta- krat so najbrž v prvem nadstropju s prezi- davami pokvarili lepo dvorano, imenovano »Kaminsaal«."' Prostora je bilo še vedno premalo. Že v osemdesetih letih so mislili dozidati 4. nad- stropje,"* čeprav tega takrat še niso naredili. Pozornost so obrnili na zahodni del, ki je bil po prvotnem načrtu lepo razčlenjen: med severnim in južnim krilom je bilo pre- cej veliko zunanje dvorišče. Koso 1882 podrli zelo nečedno stavbo med stolnico, škofijsko palačo in semeniščem, v kateri so bili škofijski hlevi,'^ so na omenjenem malem dvorišču (kjer je bilo gnojišče ali drvarnica) hoteli zgraditi tri prodajne lope." Poleti 1883 so res sprejeli načrt stavbenika Trea in jeseni so že stale tam tri mesnice."^ Izvršili so še nekaj manjših adaptacij, kar pa prostora ni povečalo.*^ Na vzhodnem podstrešju so leta 1886 hoteli postaviti veliko dvorano," na- 94 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA Načrt I. nadstropja semeniške stavbe iz leta 1819 mesto tega pa so se 1893 odločili zapolniti prazen prostor v zahodnem traktu v višini vseh nadstropij. Podrli so leta 1883 zgrajene mesnice in v letih 1893 in 1894 načrte ures- ničili. S tem so pokvairili prvotno obliko stavbe, toda dobili precej prostora.'" V istem času so nad vzhodnim krilom naredili novo ostrešje, v glavni v.^i s posebnim hodnikom povezali zahodno in vzhodno krilo stavbe in modernizirali straniščne naprave." Potres 1. 1895 semenišča ni bistveno poško- doval. Poleg manjših poprarvil so uredili se- danjo veliko obednico: podrli so vmesno ste- no in v manjšem, starejšem prostoru tudi oboke (enaka obokana soba je zdaj obnov- ljena v uradu Uprave trgov). Strop so kon- struirali na železnih traverzah.'^ V novejšem času so spet poskušali pove- čati zmogljivost stavbe, ker je bilo treba dati streho nad 100 gojencem. Leta 1934 so predlagali delno razširjenje semenišča v 2. nadstropje stolnega župnišča. Poseben most bi povezoval oba dela. Predlog je mestno poglavarsitvo zavrnilo iz konservatorskih in drugih ozirov." Nov načrt za izdelavo sobic v južnem podstrešju so predložili magistratu 30. marca 1937 in ponovno 31. maja 1937 in so do jeseni to tudi izpeljali. Približno ta- krat so zaizidali še drugi stranski portal.'* Pri izdelavi teh načrtov je sodeloval pokojni mojster Plečnik, ki je pozneje zamislil tudi zaščitno lopo nad glavnim portalom.'* Pro- stor pred zgodovinsko in zaščiteno knjižnico. kjer je bilo prej vratarjevo stanovanje, so adaptirali poleti 1957 po načrtih ing. arh. Toneta Bitenca." Leta 1957 so pripravili načrt za ureditev poslovnih prostorov podjetja Sadje-zelenjava v zahodnem delu stavbe, ki pa niso bili iz- vršeni." Sprožili pa so misel na celotno ure- ditev trgovskih in kletnih prostorov v pri- tličju semenišča v sestavu del Zavoda za ureditev stare Ljubljane. Investicijski pro- gram Uprave trgov pod naslovom Centralna tržnica je bil odobren 4. marca 1959. V zvezi s tržnico so adaptirali tudi nekaj semeniških prostorov (pralnica, kopalnica, kleti, obedni- ca in veža) in obnovili fasade, kar pomeni zadnji poseg v stavbeno zgodovino semeni- šča v Ljubljani, »četrt tisočletja stare stavbe med Pogačarjevim in Vodnikovim trgom«.'" OPOMBE 1. Prva -pttdlaga razpravi je zgodovina semenišča, ki jo je takratni vodja dr. Janez Knlavic prispeval za zbornik; H. Z^cliokke, Die Theologischen Studien und Anstalten der ka^tholiisohen Kirohe in Oesterreich, Wien und Leipzig 1894, 1235 str., pod naslovom: Das fiirstbifichofUche Priestersemi- nar und die theologische Lehransfalt zu Laibach, str. 803 do 816. — Pirecej obsežen povzetek (v nemščini) je objavila revija Argo 2 (1893), 234-^239. — P. v. Radies je v svojem delu: Alte Hauser in Laibaoli I, 1908, 64—69 Kulavičevim ugotovitvam dodal še nekaj arhivskih podatkov. — Alojzij Potočnik je napisal kratek pregled z naslovom: »Ljubljan- sko semenišče« v Slovencu 2., 3. in 4. marca 1937 (št. 50, str. 3; 51, 3 in 52, 3), še krajšega pa v Jutru 15. 12. 1942, št. 287, 5. — 2. iDie Ehre des Hertzogthums Grain, 1689, IX, pri str. 666. Gradivo iz Zagreba je oibjavil Stele, Valvasor- jeva Ljubljana, GMDS 9 (1928); oizomlje semenišča je raz- deljeno med slike št. 27, 53 in 34. — 5. Prim. Fabjančič, Knjiga hiš III, 735 — irkp. v Mestnem arhivu v Ljubljani (= MALj); Kulavilc, n. d. 807. — O kopališču prim. A. Koblar v IMK 10 (1900), 67 si.: Radies, n. d. 67; Piotocol-^ 95 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO lum capituli Labacensis IV, 194 v Kapiteljskem arhivu v Ljubljani '{=KapAlj); M. Kos, Srednjeveška Ljubljana, 1955, 28. — O stavbi za učitelja, v kateiri je bila verjetno t. i. šola pri sv. Nikolaju, prim. Kos, n. d. 27. — Orožarno, Zeughaujs, opisuje Valvasor, Ehre IX, 672. — 4. Pogodba v Škofijskem arhivu v Ljubljani (= SkALj), fasc. 51, mapa M2. — 5. Kulavic, n. d. 813—814. — 6, Pogodbe m računske knjižice v Semeaiškem arhivu v Ljubljani (= SemALi). — 7. Pogodba v KapALj, fasc. 259/10; objavil deloma Kulavic, n. d. 807. —' 8. Kulavic, n. d. 814. — Gradivo in načrti o zidanju župnišča v SkALj, fasc. 51/29 in v Državnem arhi- vu Slovenije DA-S), Gubern. arhiv, fasc. 45/95. — 9. KapALj, Prot. cap. Lab. IV, f. 14 — 1. 6. 1708. — 10. Po- godba v SkALj, fasc. 51, mapa 1/4. — //. SkALj, Prot. off. erpisc. 37, str. 414 — 30. 8. 1706; SkALj, Registrura pensionum Seminarii Episcopalis Laljacens^is in še poseben zvezek izrednih datov; KapALj, fasc. 259, št. 13/1 — seznam obligacij. — Znesek denarja ob koncu tega poglavja. — 12. Listina v italijanščini v KapALj, fasc. 259, št. 8. — n. J. Gr. Dolničar, Vita Joannis Antonii a Thalberg, cap. 7 v Semeniški knjižnici v Ljubljani! (= SKLj) rkp. 15. — 14. J. Gr. iDolničar pravi v svofjih Annales urbis Labacen- sis, f, 64' :(rkp. 11 v SKLj - prevod glej V. Steska, IMK M 11901], str. 158), da se je to zgodilo že 3. maja, vsi drugi zapiski pa imajo za to datum 9. maja, n. pr. že omenjeni življenjepis Vita Joannis Antonii a Thalberg, cap. 7; dalje istega avtorja Historia Cathedralis Ecclesiae La- bacensis str. 185 (rkp. št. 5 v SKLj, ali v tiskani izdaji leta 1882 str. 72) in vpis v uradni knjigi prispevkov Regi- strum ... t SkALj, pa tudi drugod. — 15. KapALj, fasc. B59, št. 13/3. — 16. Dr. Sergij Vilfan, Zgodovina ljubljan- ske mestne hiše, 1959, str. 38. — /r. Medalien auf dem Collegiujm Carolinum Nobilium gerusfet, rkp. v Miscellanea II, SKLj iS II 4 in na posebnem listu. Deloma objavil V. Steska v IMK 10 (1900), 118. — }8. KapALj, Prot. cap. Lab IV, f. 17*. — 19. SKLj, rkp. 11: Annales urbis Labacensis, I. 64. — 20. KapALj, fasc. 259 št. 15/4 in Prot. cap. Lah. IV, f. 30'. — 21. Več spisov v KapALj, fasc. 250 št. 10. - Mestni sejni zapisniki za to leto niso ohranjeni. — 22. SkALj, Prot. off. ekisc. 38, str. 346 — poročilo na sinodi 5. 5. 1710. — 23. KapALj, Prot. cap. Lab IV, fasc. 72' — po- ročilo v Rim 11. 7. 1710. — 24. Vložen v rkp. Historia Cath. Ecd. hah., SKLj, rkp. 5. — 25. KapALj, fasc. 250 št. 10/6—15; 1709: 20500 zidne in obočne opeke, 14000 strešne. 1710 : 39000 zidne in obočne, 23000 strešne. 1711: 55000 zidne in obočne opeke. — KapALj, fasc. 206 št. 15/5: 1712: IBOOO strešne opeke. — 26. KapALj, fasc. 206, št. 15/6. 7. — 2?. KapALj, fasc. 1206, št. 15/4. 5. — več o tem gl. Steska, ZUZ, 5 (1925), 14. — 28. KapALj, fasc. 206 št. 15/8—14; fasc. 207 št. 9/1 do 15 in 15; fasc. 208 št. 14. — 29. KapALj, Prot. cap. Lab. IV, ,176; J. Gr. Dolničar, Vita... in: Annales, f. 82. — 39. Historia Cath. Eccl. Lab., str. 190. — V tiskani iz- daiji i(1^2), ki ^pa ni zanesljiva, teh zapisnikov ni. — 31. KapALj, Prot. cap. Lab. IV, 399. — 32. KapALj, Prot. cap. Lafi. IV, 164 — 21. 7. 1714; MALj, Cod. I, št. 60, f. 127 si — cit. Radios, n. d. 67. — 33. Radics, n. n. m. — 34. KapALj, Prot. cap. Lab. IV, 599 — 8. 4. 1720. — 35. SkALj, Alumni Seminarii Episcopalis 1717—1785. Deloma objavil V. Steska v IiMK 15 (1905), il55 si. — 36. a) »iDiscursus privatusc — rkp. v Miscellanea IV — SKLj S II 4, ki ga je po rkp. v frančišk. arhivu v Ljubljani objavil p. Hugo Bren: K zgo- dovini ljubljanskega semenišča, Carniola (N. V.) 8 (1917), li5Q—145. — b) »Historia Cathedralis Ecclesiae Labacensis«, rkp. 5 v SKLj, str. .185—89; v tiskani iKdaji 72—75. — c) Doslej ne naljdeni rkp. iz leta 1715: »Instructio eorum, qui adolescentes CoUegio Carolino Nobilium Labacensi. . . in- stituendos committere voluerint<, ki ga je deloma objavil Kulavic. n. d. 808 si., več pa ga je prepisal v rkp. spisu iz 1. 1891, v SemALj. — č) »MedaJien auf dem Collegium Carolinum geriistet«, rkp. v Miscellanea IV, SKLj S II 4; deloima objavil V. Steska, Naši denajji in kranjske spomin- ske .svetinje, IMK 10 (1900), 118. - d) >Bibliotheca Laba- censis puhlica«, rkp. 14 v SKLj, objavil V. Steska v IMK 10 (1900), 154—140; 145—174 in F. Ks. Lukman v ZUZ (N. V.) 5/6 .(1959), 469—476. — 3?. Objavil Kulavic, n. d. 808 si. in za jnim vsi omenjeni avtorji. — 38. Prim. predgovor tiskarja J. Gr. Mayra v knjigi: Evangelia inu lystuvi, 1715. — 39. KapALj, Prot. cap. Lab. LV, 445 — 27. 11. 1721. Objavil V. Steska v IMK 14 (1904), 143. — O freskah več V. Steska v DiS 16 (1905), 551; Iz. Cankar v DiS 25 (1920), 190 in v SBL II, 610. — O freskah posebej in o knjižnici: Fr. Stele^Plečnik: Projekt univerzitetne biblioteke ljubljan- ske, 1935. — 40. MALj, Cod. XIII, št. 142 b, f. 55—56 — cit. Radics, n. d. 68. — 41. KapALj, fa.sc. 267 št. 9. — 42. Glej op. 10. — 45. SkALj, Prot. off. episc. 49, 501 si.; KapALj, fasc. 146 — sinoda 1750; SkALj, Prot. off. episc. 50, 80. — 44. KapALj, fasc. 146 — sinoda 1755 in sinoda 1758. — 45. SkALj, Registrum pensionum Seminarii Episcopalis Laba- censis, in: Extraordinaria auxilia obtenta pro fabrica Semi- narii Episkopalis Labacensis. — 46. Glej op. 9. — 47. Dncatus Carnioliae tabula chorographica, 1744. — 48. SkALj, fasc. 31, mapa 1. — 49. Kar se dobro sklada s Kidričevo oceno Peeral kot bibliofila, SBL II, 1278. — 50. SkALj, f. 31, mapa računov: obračuni delavcev in seznami opeke za 57000 kosov {brez strešnikov). — 51. SkALj, Expensa aedificii pro pauperibus et emeritis Sacerdotibus s. Philippi Nerii in Seminario Labac. 1757. — 52. SkALj, fasc. 51, mapa raču- nov: računi za 450 gld. — Prim. V. Steska, Slovenska umet- nost I, 1927, 97, kjer je treba popraviti letnico in vit. Fresko v obednici so kmalu, verjetno ob prezidavah 1820 ali že 1791, prebelili, ker so obednico opustili in prezidali. Sele jeseni 1958 je bila deloma odkrita ter ugotovljena obli- ka lin velikost i(ca. desetkrat 5,5 m) slabo ohranjene freske. Oltarno sliko za kaipelo je 1. 1768 naslikal A. pl. Dahlstein, ki se je na zadnji strani podpisal. Popraviti je treba torej Steskovo trditev (n. d. 159), da jo je 1. 1775 slikal PucheL stein. — 53. iKapALj, fasc. 267 št. 10/1: načrt škofa Kaila Herbepsteina o novem semenišču iz novembra 1775. (Origi- nal v DAS, Ecclesiast. Lit. P, Num 5/1) in št. 10/9, odgovor semenlilškega ravnatelja Scasa 20. 5. 1774 na vprašanja dežel- ne vlade o stanju semenišča — 54. Navaja Kulavic, n. d. 811. — 55. SkALj, fasc. 58/semenišče, št. 938/1790 in 456/1791. — 56. Prim. načrte iz 1. 1819 v SkALj, fasc. 51/29/1198, ki imajo nekatere sobe že prezidane. — 57. Prim. Kulavičev rkp. iz 1. il891, str. 20 v Sem.ALj. — 58. SkALj, f. 51/39/36? in 1586. — 59. SkALj, fasc. 51/29/619 — 6. 5. 1819. — 60. Veliko gradiva v SkALj, fasc. 51/29 in v DAS, Gubern. arhiv, fasc. 45/95. Iz te dobe je že omenjeni načrt, popisov o delih pa niil najti. — 61. Glej op. 8. — 62. Po podatkih v Kulavičevem rfcp. iz 1891, str. 25 — SemALj. — 63. Kula- vic, n. d. 814 — prim. tudi načrt iz 1819. — 64. SemALj, Kulavičev rkp. 1891, str. 25. — 65. Vidna n. pr. na načrtu iz 1. 1831 v MALj, zbirka načrtov. — 66. SemALj, načrt iz novembra 1882. — 67. Načrti in akti v MALj, Reg. I, fasc. 99(2 št. 10501/1885. — 68. Prezidava vodjevega stano- vanja v 3. nadstr. leta 1885 in ^jrezidava drvarnice v pri- tličju v t. i. trgovino »Pri Janezu< leta 1885. Oba načrta v SemALj. — 69. Načrt v Sem.ALj. — 70. Osnutek v SemALj. Odobreni načrt in dopisi v MALj, Reg. I, fasc. 1158, šte- vilka 15515/1893. — 71. Načrti v SemALj. — 72. Podrobna dokumentacija v SemALj. — 77. Dopisi v SemALj in v MALj, Reg. IV, 5005/57. — 74. Dopisi in načrti v MALj, Reg. IV, št. 56505/57 in deloma v SemALj. Na prošnji 31. 5. 1957 v \lALj je zabeleženo, da se načrt takoj odobri, ven- dar je bilo formalno gradbeno dovoljenje izdano šele 11. 12. 1959! _ 75, Objavljen v knjigii: Stele-Plečnik, Napori, 1955, 21. — 76. Načrti iz 1. 1955, odobritev 15. 7. 1956 in ostali dopisi v SemALj. — 77. Načrti ing. arh. Toneta Bitenca v SemALj. — 78. Načrti Zavoda za ureditev stare Ljubljane (prof. ing. arh. Boris Kobe in ing. arh. Bitenc Tone) in dokumentacija t SemALj in v arhivu Zavoda za ureditev staxe Ljub^ane. 96