Leto XLI s= Velja po pošti: = Za oolo leto naprej . , K 28'— Z5i en mesoo „ . . „ 2'2Q za Nemčijo oolcletno , „ 20' — En ostalo Inozemstvo , „ 35'— V Ljubljani na dom: 2n culo leto naprej . . R 24'— za en moreo „ . . „ 2'— V opravi preleman mesečno „ 1*70 — Sobotna izdaja: === za celo leto........ 7'— za Nemčijo celoletno . „ 9'— a ostalo inozemstvo . „ 12'— Iuseratl: Enoitolpna pautmta (72 mm): ca enkrat .... po 18 V la dvakrat .... „ 15 „ la trikrat......13 „ za večkrat primaren popust. Prta KNiUuiM. Dsmrtnfcs lil: enoatolpna petltvrata po 2.vin. s^r^rrr; POSlaOO: —===— enostoljina petKvrsta po 40 tln. Izhaja vsak daa, lzvzemšl na-dalja ln praznike, ob 5. url poj. Bsdca letna priloga Vozni red U.sr Uredništvo Je v Kopitarjevi nliol štev. 6/111. Rokopisi se ne vračajo; natrantirua pisma se ne = sprejemajo. — Uredniškeca toleSoua štev. 74. s aa na atnwiami M a Opravuižtvo je v Kopitarjevi allol it 6. — Račun poštne hranilnice avstrijske št. 34.797, ogrska 26.511, bosn.-hero, št. 7563. — Opravnlakega taleloaa »t. 188. DUNAJSKI GLASOVI O IZPREMEMBI V ZUNANJEM MINISTRSTVU. »Reichspost« : Berchtcldovega naslednika čakajo velike naloge in vsi oni napori, ki bodo spremljali zaključek vojne. To delo bo zahtevalo jeklenih živcev in železne volje. »A r b e i t e r Zeitung« pravi, da ima ljudstvo pravico, da se mu pojasni, zakaj se je umaknil Bei-chtold. >-N e u c F r e i e P r e s s e« pravi, da se tc izpremembe ne more ločiti od Tiszo-vega potovanja v Nemčijo in njegovih dunajskih avdijenc. Nič bi se ne bilo čuditi, če bi mesto Berchtolda prišel Tisza sam. Temelji zunanje politike pa ostanejo ne-izpremenjeni. Burian je zaupnik Tiszov, dober diplomat in poznavalcc Balkana. Imel bo najbrže po končani vojski voditi mirovna pogajanja. Ustavljati se bo moral močnim strujam, biti trden in obenem prožen. Kot naslednik Kaunitza, Metter-nicha, Andrassyja, Kalnokyja in Aercn-thala pa v trenutku, ko prestopa prag stare državne kanclije, jenja biti zastopnik ene države (Ogrske) in postane minister monarhije, ki si mora iskati zaupanja tudi v Avstriji in ne sme dopusti Li, da se skupnost in enotnost zunanje politike razdrobi. Izpremenilo se ne bo nič in smer bo določeval Schonbrunn (cesar). KAJ PRAVIJO MAŽARSKI POJ,STIKI. Dopisnik »Az Esta« jc obiskal veq vplivnih politikov, da mu povedo svojc mnenje o imenovanju novega zunanjega ministra. Izjavili so se sledeče: Grof Julij Audrassy: Sedaj se še vzdržim kritike o zunanii in notra.nji politiki in to radi tega, ker je prišlo do izpremembe v zunanjem ministrstvu. Vendar pa si pridržim pravico, da se na to vprašanje pozneje povrnem. To se razume in je brez vsakega dvoma, da bo Burianovo stališče ostalo neiz-premenjeno kakor njegovega prednika. Kajti ta politika izvira iz ekzistence monarhije, da, o kaki izpremembi se sploh ne more govoriti. Naloga zunanjega ministra je dana in obs'oji v tem, da v sp-stni diploma Lični taktiki naš položaj zboljša s tem, da si poišče novih zaveznikov in obenem tudi prepreči, c!a ne nastanejo nova nasprotja in da v popolnem sporazumu z nemško vlado pripravi mirovne predloge. Novi zunanji minister stoji pred velikansko odgovornostjo in težko nalogo. Vsaka napaka bi se mogla za večno maščevati. Uspeli njegove delavnosti je brez dvoma tako važen, da imamo mi c>po-ziciocalci edino dolžnost, storiti vse, da sc doseže uspeh. Kljub vsemu temu je naše stališče nasproti Euriana tem trJ.je, ker je bil član onega kabineta, s katerim smo bil' v velikih bojih, Z upanjem nas navdaja to, da se jc Burian pečal z orientalskim vprašanjem, c'a pozna položaj, ker je že dolgo časa v cliplomatični slutbi >n pozna posebno do- j bro Orierit. V tem prizadevanju bo zunanji minister, pa naj bo že ta ali oni, lahko računal na podporo celega ogrskega naroda. Indi\ idualnost barona Buriana, ki se ni politično zaokrožila, ne daje nobenega povoda, da si človek stvori pravo sodbo, ali v zgoraj imenovani smeri — mislim — da se bo ohranila. Albert Berzeviczy: Ne poznam pobližje razlogov in povodov izpremembe, Vedno sem bil poln priznanja o delovanju in osebi grofa Berchtolda, Pa tudi z največjim veseljem in odkritim priznanjem moram pozdravljati imenovanje barona Buriana za zunanjega ministra, ki je odličen patriot in zelo sposoben politik. NEMŠKA DIPLOMACIJA O IZPREMEMBI V NAŠEM ZUNANJEM MINISTRSTVU. Berolin, li. januarja. (Kor. urad.) »Norddeutsche Allgemeinc Zeitung« piše pod nadpisom »Ministrska izpre-membra na Dunaju«, Cesar Franc Jožef je ugodil večkrat izraženi zasebni želji grofa Berchtolda in je sprejel njegovo prošnjo zu odstop kot zunanji minister. Grof Berchtold zapušča urad, ki si ga ni žojcl, a ga je. vodil s požrtvovalnim izpolnjevanjem dolžnosti v najtežavnejših okoliščinah častno za krono in državo. V srbskem vprašanju j« z ozirom na koristi Evrope dokazal potrpežljivost, dokler ni več dvomil, da namerava trojni spdrazum pod pretvezo, da čuva suvereni te t o Srbijo, oslabiti in ponižati Av^ro - Ogrsko v-življenjskem vprašanju. M"d utrudljivimi pogajanji o Albaniji i o branil grof Berchtold uspešno jadranske koristi habsburško monarhije proti pritisku Srbov in njih ruskih zaščitnikov in jc vzdrževal sporazum z I talijo, česar zahodne države niso pričakovalo. Zvesto je čuval zvezno razmerje z Nemčijo. Naši politični krogi .spremljajo njegovo ločitev s prisrčnimi simpatijami in z visokra spoštovanjem. Zgodovinsko ostane Berchtoldovo ime v zvezi z izkazano srednjeevropsko zvezo dveh cesarjev. Njegovega naslednika barona Buriana pozdravljamo kot državnika preizkušeno delavnosti in prepričanega pristaša avstro-ogsko zvezne politiko. Naj so mu posreči, da vodi zunanjo koristi monarhijo skozi nevarnosti velike Groi Albert Appoayi: Ker nisem i;«el nobenega pojma o vzrokih te velike krize, se ne morem točno j javiti. Nasproti politik'' grofa Berchtolda J-sem svoječasno na pristojnem kraiu izrc- f kel svojo kritiko, i/, tega sledi, da nisem j mogel njemu pri bdi H, čeprav sem priznal j njegovi os^bi spodobnost in moram vedno i k- to poudarjati, d« sc more človek v kri-u.?u'-U-furter Zeitung--. poroča iz Poierburgo: V opisu bitko ob Bzuri trdi polkovnik Mihaelo\vski v listu »Russkoje Slovvoc, da jo. Nemčija pred Varšavo glede arti-Ijerjje v veliki premoči nad Rusi. Nemci imajo na fronti pred Varšavo p^d 800 topov. ANSLEŽŠEO-RUSKA FOROČaLA O BOJIH FREB VARŠAVO. Rotisrdam, li januarja. Lov.don-skim listom brzojavljajo i:-, Pnterburg« : Zadnjo tedne se je omejila ofenziva nemških bojnih si! na prostor širok kakih 10 milj, ki je oddaljen od Varšave 30 milj. črta se razteza na lovenj bregu Rav.ko in dalje mod Mogh«lyjom in Suho. Tu imajo X'-mci dva armadna zbora. Eden se nahaja v ognju, drugi jo v rezervi. Postavljenih jo tu tudi obilo topov. V tej okolici so raztezajo tudi bolymoWfki gozdovi. Zdi s<\ da Nemci zastavljajo vm> sik', da so pola- : sto. teh gozdov, iz poročil ujetnikov se 1 vidi, »ia up.ajo Nemci prodreti rusko , fronto, če bodo enkrat v posesti teh gozdov. Od i. januarja se vrše tu izredno hudi boji. V bližini Bolvmov, ;» je bilo reč postojank osvojenih in zopet izgubljenih. Nemško napredovanje nt velikega. pomena. BaiiiBiiieSia, li. jannario. -Nowoje Vromjc:.: se v prani i", če nima Rusija odgovornega vojnega. \od'dva. Nove. ofenzivi) nomško-nvs-irii. kih čet je ruske čete tako iznenadile, da sn sc moralo nanovo razvrstiti, čeprav so imele ugodne postojanke. Po dosedanjih dogodkih je skoro gotovo, da se bo morala v bližnjih dneh ruska armada zo- pet umakniti. »Mi čakamo,« piše list, »s tresočim srcem na to poročilo iz ruskega vojnega poročevalskega stana.« IZ VARŠAVE. Krakov, H. januarja. Varšavska »Pravda« poroča; Nemški letalci so metali bombe. Ena je padla v takozvan saksonski vrt (v sredi mesta ), druga pri železniškem mostu. - - »Kuryer War-s>:awski < poroča, tla jo prekinjen poštni promet, med Varšavo in provinco. Zveze vzdržujejo za- obniki. Na Maršal-ski cesti so iz neko izin/bc s silo odstranili siiko, prpdstev?.jajo?-o poljskd-rusko legijo. Odstranil jo jo neki ma-gistrafn' uradnik, član revolueijsk" zvezo, ki io razširjala letake, da je 300 teh l^giouašev obrnilo hrb«d legiji; ostalili 200 so i>a uvrstili v redim vojsko. Letak poziv;1. Poljake, naj se pridružijo gališki legiji, ki se vojskuje ; skupno v. armadf.hti zaveznikov s» • osvoboditev Poljsko. Zaplenili so varšavsko mostno plinarno, podjetje neke nemške družbe. Premoga zelo primanjkuje. kakor tudi petroleja, moke in drugih živil. Draginja i" velika. i RUSI K F; NAMERAVAJO DRSATI Eia&or, H. januarja. -Kurver Po | znan:.ki- poroča: Veliki kiioz Nikolaj | je sk'enil. ko se jo i>osv 'tcvtil / armad-!• nii>» poveljnikom, do, če pr;.^up Nemci j obstreljavutl VarSavo; me-to Rusi za-; pu;-te in zasedejo ob''f:mhno črto vzhod i no od Varšave. PO.MAFJKANJE PSEM06A V VARŠAVI. Krakov, 1'<. jrimarj.-i. :><}saa - •p;»sno-ma. iz varšavsko Gazoia -Paranne<-, da je o eseca »lovembrn namnstd potrebo-vanih n.k^on vfigonov. premoga dosjielo \ avo le 120 A'vgoijo.v in ravno toliko v decembru. Premog, ki jc bil šo v septembru naložen za Varšavo, So vedno ni dospel, tako da sc že v vseh obro di močno čuti. pomanjkanje, pro-■ moj.ii. Tudi 'iovoz lesa. moko in dtugih j najnujnejših potrebščin je docela no-i zatmsten. Varšavski lis« konštatira, da i ?.*» \ devotm.ilijoni-kega prebivalst-vji | na Huskom-Poljskem, ki jc po vojni I prizadeto, irpi največjo bodo. TUJI VOJAŠKI ATAŠEJI V NEMŠKI i AKSKADt NA VZHOD. NO BOJIŠČE, i BeroliU; lil januarja. (Kor. urad.) Wolffov ur.-hI poroča: Tuji vojaški atašeji. ki so se nahajali dozdaj kot gosti pri nemški zahodni armadi, so odpotovali na vzhodno bojišče. RUSKIH IZGUB. Donaj, 1'. januarja. Vojaški kritiki ; tukajšnjih listov, pišejo: Na južnem Poljskem, ob Nidi in v Galiciji sc zdi, -š) io na .topila mala bojna pavza. Zahodno od Kjolc in dalje proti severu oh vzhodnem bregu Pilice so Rusi pripravljajo na novo boje. Rusko izgubo ob Nidi in na črti Dunajec Riala se cenijo od sredo decembra clalje na 30.000 mrtvih in ranjenih. RUSKI SSNERAL HICHTER PADEL. Oarih, 14. januarja. Ruski general Richter je v bojih ob Pilici padel. X X X PO? OSA-I UJETNIKOV NA RUSKEM. l'oljski »Dziennik Kijowski« je dne 10. dcceml»ra 1011 izdal oklic, v katerimi opisuje veliko bedo ujetnikov. V nekem manjšem ruskem mestu (Kur-gan) biva nad 7000 ujetnikov, mod njimi jo večina Poljakov. Mnogi ujetniki nimajo niti ene srajce; manjka jim tople obleko, posebno čevljev. Tanki avstrijski čeveljčki no varujejo zadosti proti mrazu, ki jc dosegel že do 20 stopiti.! in iio šo hujše. Ujetniki spijo na golili tleh; nimajo niti slame, niti odejo. Med ujetniki je veliko inteligence. Ujetniki izvršujejo najnižja dela, da bi se preživeli; učitelji cepijo drva in uoclobno. V mostu se je organiziral poljski odbor, ki sc bo zavzel za ujct-nike-Poljake. XXX K BOJEM OS DUNAJSU. Krakoxr, 14. januarja. »No\vu Re-forma« poroča iz tarno\vsko okolice, da so v mestecu Bogumilo\vice in sosednjih vaseh ruski šrapneli in granato povzročili strašna opustošenja. A' Bo-gumilowicah jo hudo poškodovan kolodvor, potem pošta in več drugih poslopij. V \Vieczchoski\vicah je požar uničil tamošnji veleposestniški grad in mnogo kmečkih hiš; tudi hišo državnega poslanca Witosa in cerkev so granate močno poškodovale. Dalje so Rusi bombardirali kraje Rudka, Lestvice, Goslavicc in druge vasi, kjer je bilo porušenih večina kmečkih hiš. Del prebivalstva so začasno spravili na Češko, drugi del se je zatekel k znancem v okolici Bochnije in Biadolina. Ruski artiljerijski ogenj je ob Dunajcu opu-stošil cele kraje. KOLIKO ČASA BODO RUSI GOSPODARILI V GALICIJI? Kolin, 14. januarja. »Ivolnische Zci-tung« opisuje dosedanje operacije na severovzhodu in pravi, da je došlo do tretjega dela rusko-gališke vojske, v kateri so Rusi došli v bližino Krakova. Kmalu se bo pokazalo, da je bila strategija, kljub ogromnim žrtvam, ki jih je pretrpela Galicija, dobra. Če se ne motimo, bo padla pred Varšavo odločitev sedanjih bojev. Ko bodo Rusi potisnjeni od Varšave, jim bo nemogoče vzdržati svoje daleč naprej potisnjeno krilo v Galiciji. Umakniti se bodo morali splošno. Takrat se bo šele pokazalo, koliko je avstrijska hrabra armada storila, da je pritegnila nase in tudi uspešno zadržala številne ruske Čete. RUSI PORUSUJEJO GALIČANE IN BUKOVINCE. Krakov, 13. januarja. »Kuryer War-Szavvski« poroča: Poleg Lvova se ustanove januarja tudi v Samboru, Tarno-polu, Stanislavu in v Černovicali ruski tečaji, namenjeni učiteljem in učiteljicam. V drugi polovici januarja otvorijo v vzhodni Galiciji in v Bukovini deset vzornih šol z ruskim učnim jezikom. y Lvovu otvorijo v kratkem podružnico ruske državne banke. Proti mažar-skemu in nemškemu življu naselijo v južni Galiciji ruske kmete. X X X V GALICIJI IN NA POLJSKEM DVA MILIJONA RUSKIH VOJAKOV. Rotterdam, 14. januarja. »Reuter« poroča, da se po njegovem mnenju bori na Poljskem in v Galiciji okoli 2 milijona ruskih vojakov. Avstrijci se bojujejo dobro in z izredno hrabrostjo. XXX IZ KARPATOV. Budimpešta, 14. januarja. Iz Ung-vara poroča »Az Est«: Po semkaj došlih poročilih se je del sovražnika, ki je prodrl v dolino Ung, umaknil proti Uzsoku. Vsled skrajno slabih potov so morali topove vleči voli. Rusi so se naj-brže vsled tega umaknili, ker se boje prodiranja naših čet iz stolic Zemplin in Bereg. Nenadno nastal hud mraz je za operacije naših čet ugoden. Med Uzsokom in Malomrethom divjajo sneženi viharji. Naše prednje četo so našiC veliko zmrznjenih Rusov. ARTILJERIJSKI BOJ V SNEŽNIH ZAMETIH. Budimpešta, 14. januarja. Naše topništvo v Karpatih je nadaljevalo danes svoje napade na sovražne pozicije. Po došlih poročilih divjajo med Malomre-tom in Uzsokom veliki sneženi viharji. Mnogi ruski vojaki, ki tabore na višinah, so zmrznili vsled silnega mraza. EOJI V KGM3TATU UNG. Budimpešta, 14. januarja. Na severni meji stolice Ung so našo čete izvršile ponočni napad. Z bajonetnim napadom so napredovale. Od leve so rusko črto potisni ie proti Volosatom. Neprestano sc euje gromenje topov. 12 CSONTOSA POTISKAJO NAŠI RUSE NA55A-J. Posebni poročevalec »Pesti Navilo« poroča iz vojnega slana: V dolini Ung pričeti na.3 splošni napad se nadaljuje zelo uspešno. Iz Soslaka so so Rusi zaradi tega tako hitro umaknili, ker so južno od občine l.Tcaa našo čsie oju-rile svojo ofenzivo. Sovražnik sc, ni upal spustiti v boj. K četami, ki stoie na tej strani C on losa, kooperirajo naše čelo zelo us pešno. Našo topnis\ v o obstreljuje zelo uspešno iz izvrstnih pozicij ruske pozicijo in so Rusi zaradi tega prisiljeni, da zelo pogostokrat menjajo svoje pozicijo. Naša v izbor-nem položaju so nahujaica pehota neprestano prodira. Sovražnik je no moro niti zadržati niti oslabiti. Uspeh našo začete ofenzivo pri Csontosu dokazuje to, da smo v zadnjih 24 urah ujeli več kot 300 Rusov in zaplenili precej slrcijivn. RUSKI TOPOVI SO BILI PRISILJENI, DA SO OBMOLKNILI. Posebni poročevalec »Pesti Naplo« poroča s karnaiskega bojišča: Po sramotnem umikanju Rusov iz Soslaka so jo mod Csoniosem in prosz-moezav razvil močan topniški dvoboj. Topovi sipajo ogenj neprestano eden na drugega. Uspeh boja jo bil dolgo časa dvomljiv. Ruski topovi so streljali cele ure s šrapneli. Od naše strani je bilo to dobro znamenje, ker je to dokazovalo, da ne morejo najti Rusi naših pozicij. Naše topništvo je pričelo sovražne pozicije obstreljavati z granatami, tako da je rusko topništvo moralo spremeniti svoje pozicijo. Ali Rusi še niso prenehali z bojem. Tz svojih novih pozicij so odgovarjali na naše salve. Cele ure je trajal ta topniški dvoboj. Prodno je nastopila tema, so naenkrat umolknili ruski topovi. Mi smo parkrat ustrelili, na nismo dobili nobenega odgovora. Preostali Rusi so zapustili .... višine. XXX RUSKI CAR OBOLEL. Kodanj, 14. januarja. Iz zanesljivega vira se poroča, da se je car na svojem zadnjem potovanju na fronto zelo prehladil in mora ostati v sobi. Vsled tega so bili omejeni novoletni obiski. XXX VELIKI KNEZ SEF.GKJ MIHAJLOVIČ OBOLEL. Stockbolm, 14. januarja. Listi poročajo: Veliki knez Sergij Mihajlovič, generalni nadzornik ruske artiljerije, je nenadoma obolel. Veliki knez se jo vrnil z nadzorovalnega potovanja, ki ga je privedlo tudi na bojišče. Veliki knez Sergij Mihajlovič je brat velikeea kneza Aleksandra Mihajloviča, o katerem se je poročalo, da je padel na kav-kaškem bojišču, kar se jc pa pozneje zanikalo. NelliiUo nesporazum!]« Dunaj, 14. januarja. Zadnjo nedeljo popoldne se je v nekem oddelku vlaka južne železnice vračala iz izleta družba, ki je govorila francosko in angleško. V istem kupeju se je vozil častnik, ki je pozval družbo, naj govori nemški, na kar je eden gospodov odgovoril, da je Švicar. Ker je družba nadaljevala svoj pogovor v teh jezikih in je eden njih imel tudi fotografični aparat, je to napotilo častnika, da je ob prihodu na kolodvor opozoril vojaško stražo na te gospode. Ko se jih je vprašalo po izkaznicah, se je družbi pridružilo še nekaj gospodov iz drugega ku-peja. Kasneje se je izkazalo, da so bili v družbi švedski poslanik baron Beck-Friiz, švicarski poslanik Chofsat. in danski dipl. pooblaščence von Lerche z več mlajšimi člani dunajskega diplo-matičnega zbora in njihove gospe. Ker se je začelo nabirati občinstvo, ki se jc sovražno razburjalo, je stražni poveljnik veljal družbo v stražnico in izpraznil kolodvorsko vežo. Poklicani inšpekcijski častnik je peljal družbo v inšpekcijsko sobo in po razgovoru se je prepričal, da so gospodje res diplomati in jim jc izrazil svojo obžalovanje i nad neljubim dogodkom. Kakor poroča današnji Kor. urad, je dotičnik častnik, ki ie opozoril sira-zo na to družbo, potoni zunanjega ministrstva izrazil svoje obžalovanje. Grof Berc-hlold je poslaništvom poslal pojasnilo in opravičilo. Ilallja. Boji M ZiMi. OTVORITEV ITALIJANSKE ZBORNICE. Rim, 14. januarja. Kakor sc čuje, namerava ministrski predsednik na vsak način sklicati italijansko zbornico za 18. februarja. ZBOROVANJE ITALIJANSKIH SOCIALISTOV. Rim, 15. januarja. Vodstvo socialistične strank;1 so zbore bodoči leden v Floronci, da razpravjla in sklopa o političnem položaju in o postopanju stranke. Najbrž o skličejo izreden kongres. GENADJEV V RIMU. Rim, 14. januarja. (Kor. urad.) Glasom »Tribune« jc dospel semkaj bivši bolgarski zunanji minister Ge-nadjev. > (6 JlIVM • CZ3IZZ2 F7ZTJ CZ2 UZ2 L1ZI Nemški uspehi pri Soissonu. — Nen?ški cesar v bojni črti. Berolin, 14. januarja. Veliki glavni stan: Na peščeninah pri Nieuportu in jugovzhodno od Yperna so se vršili artiljerijski boji. Posebno hud ogenj je naperil sovražnik na kopališče \Vest-ende, katero bo kmalu popolnoma porušil. Sovražni torpedni čolni so izginili, kakoi« hitro so prišli v ogenj. Pri nadaljevanju napada z dne 12. januarja severovzhodno od Soisso-na so naše čete napadle vnovič višine Bregny in očistile tudi to visoko planoto sovražnika. Med hudim nalivom in na globoko razniehčanih ilovnatih tleh smo v naskoku vzeli jarek za jarkom in kregnali sovražnika do roba visoke planote. 14 francoskih častnikov in 1130 mož smo ujeli ter zaplenili štiri topove, štiri strojne puške in en metalec svetlobo; sijajno junaštvo naših čet v navzočnosti njihovega najvišjega vojnega gospoda. Skupni plen iz bojev 12. in 13. januarja severno od Soissona se je po natančnem konstatiranju zvišal na: 3150 ujetnikov, 8 težkih topov, 1 revol-verski ton, 6 strojnih, pušk in drugi vojni materijah Severovzhodno od tabora Chalon so napadli Francozi včeraj dopoldne in popoldne z močnimi silami vzhodno od Perthesa. Na nekaterih točkah so vdrli v naše jarke, bili so pa s krepkimi protinapadi in s težkimi izgubami vrženi nazaj v svoje postojanke. Pustili so 160 ujetnikov v naših rokah. V Argonih in Vogezih nič pomembnega. Najvišje armadno vodstvo. Uradno francosko poročilo. Genf, 14. januarja. Poročilo francoskega generalnega štaba z dne 12. t. m. se glasi: Od Morja do Oiso se je vršila kanonada, ki je bila na nekaterih točkah precej silna. Ob Aisni, severno od Soissona, so sc vršili zelo hudi boji za jarke, katere smo osvojili dne 8. in 9. januarja. Od Soissona do Reimsa so sc vršili artiljerijski boji. Naši težki topovi so z uspehom obstreljevali nemške baterije in metalce min. V* Champagni in pri Souainu je naša artiljerija natančno obstreljevala sovražne pozicije. Pri Perthesu so bili srditi boji. Iz Argo-nov in od Maa.se ni ničesar poročati. V Vogezih in v Aizaciji jc dan mirno potekel. Slabo vreme in snežni viharji še trajajo. Ob 11. uri ponoči je bilo izdano naslednje poročilo: Severno od Soissona je obstreljeval sovražnik celo noč zelo silno naše pozicije na planoti Perrieros in na višini (Eperon) 132. Danes jc izvedel silen napad, da bi osvojil zadnjo točko; izid boja še ni znan. Sicer se ni še nič važnega pripetilo. Pri Dismuidenu. »National Tidende« pričakuje, da izvedejo Nemci živahen sunek mod Dixmuidenom in med morjem. Nemci obstreljujejo Chalons sur Marne. Rim, 15. januarja. ;>Gazetta del Po-polo« poroča: Nemci silovito obstreljujejo poleg Reimsa tudi Chalons sur Marne. (Chalons sur Marne leži ob prekopu, ki veže Reno z Marno, ob železniških črtah Pariz—Verdun, Reims—Vitry in Chalons—Troyes. Mesto leži ob operacijski črti iz Melza v Pariz, do 80 km za francosko obmejno utrdbeno črto Verdun-Toul sredi ravnine Champagne. Mesto šteje 30.000 prebivalcev.) Obroč okoli Verduna se sklepa. : Nieuv.-e Rotterdamsche Courant« izvaja v pregledu vojaškega položaja: Nemci so dosegli rimsko cesto v Argonih pri St. Menehouldo in zasedli črto Vienne la Ville, Feur de Pariš in Bourrieres in so napredovali 10 km. To je znaten uspeh v primeri z uspehi zadnjega časa, ko so si eden drugemu iztrgali največ po sto mehov zemlje. Nemški uspeh beleži »Daily Clironicle- s skico, ki kaže, kako nemška j črta prodira vzhodno od Menehoulda v ! obliki zagozde. Nemci stoje tam že za-! hodno od mesta Verduna, blizu trdnjave, lako da je obroč na polovico že sklenjen. V Argonih pričakujejo brez dvoma važnih bojev. Velike važnosti so nemški napadi severno od Soissonsa. Angleži izkicavajo nove čete. •Tijcl« poroča iz Sluysa: Minuli teden so čisto natihoma izkrcali v francoskih obrežnih mestih veliko angleških čet, ki so jili prepeljali na bojišče. Obstreljevanje Reimsa. Kodanj, 14. januarja. Obstreljevanje Reimsa se nadaljuje z vso srditostjo, Včeraj je padlo v mesto 108 granat, ki so napravile ogromno škodo. Angleška si je zbrala (Drugo pot za prevoz svojih čet. Hnmturo, 14. januarja. Iz Bruslja i poročajo: Angleška je ustavila prevoz svojih čet no dosedanji črti Folkust6n-Dienpe, da so tako izogne presenečenju od strani nemških nodmorskih čolnov v Kanalu. Sedaj pošiljajo angleške čete iz Porthsmoutha na Havrc in La Palice pri trdnjavi Rochelle, odkjer imajo na fronto daljšo pot, ker ta mošnjo železnice niso pripravne za hiter prevoz tolikih čet. Nemški podmorski čolni prod Dovrom. Dover, 14. januarja. (Kor. vr ad.) Predvčerajšnjim ob pol 12. uri ponoči so ustrelili v doverskem pristanišču dvakrat iz topov. Zapazili so namreč neki sovražnikov podmorski čoln, ki se je pripeljal pred pristanišče. Nemški podmorski čolni v Kanala. London, 14. januarja. (Kor. urad.) »Star« poroča iz Dovra: Predvčerajšnjim zvečer se je govorilo, da se nahajajo v Kanalu sovražnikovi podmorski čolni. Iz raznih krajev na pomorju se poroča, da so na višini Doverja videli dva sovražnikova podmorska čolna. Baterije so otvorile ogenj, napad je bil odbit. Nadalje se poroča, da so z višin pri gradu dvakrat streljali iz težkih topov na podmorske čolne. Napad so pod-vzeli podmorski čolni ponoči, a metalci svetlobo so dognali navzočnost podmorskih čolnov. Sinoči ponoči so pod-vzeli nemški podmorski čolni drugi napad, ki se je zopet izjalovil. Streljanje iz težkih topov ie ljudi nekoliko razburilo, a videli niso ničesar. Straža je poročala, da je izginil v temi neki nemški podmorski čoln. ki je streljal. Pristanišču se je približal danes ob treh drugi podmorski čoln, ki je večkrat ustrelil, a so ga prepodile baterije, nc da bi bil kaj dosegel. Francozi izgubili 60 odslotkov konj. Iz Pariza se poroča: Francoska armada je izgubila v doseds.nji vojski 60 odstotkov svojih konj. Keko nabirajo na Angleškem vojake. London, 14. januarja. Lord Kilchener se obrača s petimi vprašanji na čast in vest sinov svoje dežele in jih ;oti, naj takoj oblečejo vojaško suknjo. Ker njegove denarne obljube očividno niso mnogo izdale, poizkuša zdaj učinkovati s pozivom na moško čast. Vprašanja se glase: 1. Če si telesno zdrav in v dob i med 19, in 38. leti svoje starosti, te li res zadovoljuje, kar zdaj delaš? 2. Si li srečen, kadar greš po cesti in vidiš, da nosijo drugi možje kraljevo obleko? 3. Kaj odgovoriš v bodoči/i letih, če te vprašajo ljudje; Kie si služil v veliki vojski? 4. Kaj porečeš, ko odrastejo tvoji otroci in te vprašajo: Oče, zakaj nisi bil vojak? 5. Kaj bi se zgodilo z državo, če ostane doma vsak, kakor si ostal ti? Kralj in tvoja dežela te potrebujeta. Prijavi se še danes! Na vsakem poštnem uradu lahko izveš naslov najbližjega no-vačevalnega urada. Bog čuvaj kralja! Tako stoji na Angleškem. »Reuler« poroča, da je v drugih delih države novačenje izpadlo zelo zadovoljivo. V indijski armadi je število rekrutov decembra bilo višje, kakor prejšnje mesece. V avstralskih državah Viktoria in Neusiidwales se trajno prigla-šuje veliko vojaških novincev, Angleži bi radi vplivali na katoliške kroge. Milan, 14. januarja. »Daily Mail« poroča iz Kaira: Katoliški škof v Haifi je bil in contumaciam obsojen na smrt, ker jo v neki pridigi izrazil nado, da kodo zmagali zavezniki. Proti ravnatelju lista »Palestina« v Damasku se je dvignila obtožba, ker je v odprtem pismu sv. očetu naznanil škodo, ki o jo bojda Turki napravili na kato1 ' 'h cerkvah. Kitchener o vojski. Amsterdam, 14. januarja. Sestra i Kitchenerja, gospa Parker, je izjavil i jc njen brat odgovoril na vprašanje, .>li-ko časa bo trajala vojska: »Ne vem, iaj se bo vojska končala, vem pa, kdaj sc bo pričela, namreč maja meseca,« Caillaus se vrne v Francijo, Pariški listi poročajo: Caillaus sc vrne v Francijo, da so udeleži razprav zbornice. Znano jo, da je Caillaux kmalu, ko sc je pričela vojska, odpotoval v južno Ameriko. Sirsšeii p® v Mmmt Berolin, 13. januarja. »Tageblalt« poroča iz belgijske mejo: Včeraj zvečer so zgorele velike oljarne Huilcrks Anversoises tvrdke Vangorp & Comp-in tvrdke Martens & Comp. Požar j" uničil tudi Banquetherie Anversoisc i" dvanajst hiš. Z iBgfl. SRBIJA ZOPET VPOKLICU JE VOJAKE POD OROŽJE. Solun, 14. januarja. (Kor. urad.) Srbija jc ukazala, da sc vpokličejo pod orožje v novem ozemlju vsi za orožje spo* sobni možje od 16. do 60. leta. Iz BiHlja poročajo, da postopajo z avstro-ogrskimi ujetniki zdaj boljše, a da Srbija glede na bedo in na splošno pomanjkanje ne more primerno skrbeti za ujete bolnike in ranjence. ANGLEŠKA RACA. Časopisi imajo v teh časih sicer resnega gradiva še preveč, tako da je urednik časih res v zadregi, kaj naj bi ravno ponudil svojim, bralcem, pa znani zavod za race, angleška korespondenca »Havas« — kakor poroča »Kolnische Volkszeitung« — ponuja v zadnjih dneh svojim gostom po vsem svetu precej mastno raco: »Avstro-ogr-ska ponuja Srbiji mir na temelju status-quo in zraven še severno Albanijo z Dračem in albansko obrežje do črnogorske meje,« tedaj take kraje, ki niso niti naši in v trenutku, ko pripravlja novo energično ofenzivo. — AVSTRIJSKI LETALCI NAD CETI-NJEM. Rim, 14. decembra. S Cetinja se poroča: 10. t. m. je neki avstro-ogrski letalec metal bombe na Cetinje. Ena hiša je bila porušena. Na pravoslavno sveto noč je neki avstro-ogrski letalec priletel nad vas pri Cetinju in vrgel več bomb. Večina prebivalstva je bila v cerkvi. Škode glasom uradnega poročila ni bilo nobene. Letalec je nato krenil v smeri proti Kotoru. Avstro-ogrska artiljerija na vseh točkah živahno deluje. TOPNIŠKI BOJ NA ČRNOGORSKI MEJC. Rim, 14. januarja. Iz Cetinja došle vesti poročajo, da je zima zelo ostra, ki operacije zelo ovira. Kljub temu razvijajo avstrijski topovi zelo veliko delavnost proti črnogorskim obmejnim četam. BOLGARSKI DUNAJSKI POSLANIK ODPOTUJE ZOPET NA DUNAJ. Sofija. (Kor. urad.) Agence Tele-graphique Bulgare poroča: Dunajski poslanik Tošev, ki se jo mudil nekaj časa v Sofiji, odpotuje jutri na Dunaj. Toševa sta zaslišala kralj in prestolonaslednik v avdienci. ODTUJITEV MED SRBIJO IN GRČIJO. Carigrad, 13. januarja. »Tanin« poroča: Srbsko-grški odnošaji so stopili v novo fazo. Domišljavost Srbov je dosegla že tako visoko stopinjo, da ne morejo brzdati svojega jezika tudi napram svojim prijateljem. Srbsko časopisje napada Grško in ji predbaciva nehva-ležnost, ker da je le s pomočjo Srbije postala to, kar je danes. Odtujitev med Srbijo in Grško se kaže posebno v dobrem postopanju v Solun poslanih avstrijskih vojnih ujetnikov. Vsled tega je nastalo v Srbiji največje razburjenje. Tudi članki grškega časopisja, v katerih se očitno izražajo grške namere glede Bitolja, niso ušle srbski pazljivosti. OBSTRELJEVANJE BELGRADA. Rotterdam, 14. januarja. »Daily Chronicle« poroča: Avstrijski podonavski monitorji še vedno obstreljujejo Belgrad. Na prvi pogled se vidi, da Belgrad ni mnogo trpel. Vendar, če se natančneje pogleda, je mnogo poslopij popolnoma porušenih. Posebno je poškodovan del kraljeve palače. Muzej je kup razvalin. Vseučilišče je tako poškodovano, da bo treba sezidati novo poslopje. Zgornji del mesta jc največ trpel, pa tudi kolodvorski okraj je popolnoma porušen. Ruoiiija vpilice rezerviie. Milan, 15. jan. Pariški »Temps« poroča-. V Bukareštu vpokličejo 25. januarja tri letnike rezervistov; čez tri tedne pa zopet tri. ilDonje mea Bori. Rotterdam, 14. januarja. V Bloein-fontein je došlo poročilo, da so se pojavile močne burske čete med Mafckin-gom in Bryburgom ob železniški progi. Tudi v zahodni Griqualand so opazili burske čete, ki se pomikajo proti severu. mm\ v mm i Kolin, 13. januarja. »Kolnische Volkszeitung« poroča v daljšem članku, da je Essad paša vedno delal za Italijo, od katere je dobil dva milijona Irankov brezobrestnega posojila in v zadnjih bojih z vstaši še pomoč italijanskih vojnih ladij. Članek konča: »Strah« gotovih krogov v Draču najbrže ni bil prav »odkritosrčen«, ampak ga je rodila želja, da se s krepkim nastopom ene udeležene »nevtralne« sile vzame vsako razvojno možnost Srbom sovražnega in Avstriji prijaznega gibanja v Albaniji. Tako je tedaj čisto razumljivo, da se avstrijskega in bolgarskega poslani- ka ni polastila prav nobena panika ali groza.« Milan, 14. januarja. Dva odposlanca mest Šijak in Kawaja sta došla v Drač, da baje dosežeta sporazum z Essad pašo. Turčija v vojsli. TURŠKI POHOD PROTI EGIPTU. Milan, 14. januarja. Pariškemu' »Newyork Ileraldu« poročajo iz Aten 10. t. m.: Glasom semkaj dospelih brzojavk iz Carigrada se v celi Siriji z veliko vnemo delajo vojaške priprave, katerih svrha je pospešiti pohod turških' čet proti Egiptu. Ruskega konzula v Bejrutu so ujeli in odpeljali v Orfo. Zveza z Jeruzalemom je prekinjena in pridržana le za vojaštvo. POTRES. UTRDITEV ERZEMJMA. Curih, 14. januarja. Semkaj došla poročila pravijo, da so Turki Erzerum izpremenili v močno trdnjavo. Provian-ta je dosti za devet mesecev. 0. NOVI ZUNANJI MINISTER BURIAN ODPOTUJE V NEMŠKI GLAVNI STAN. Dunaj, 15. januarja. Novi zunanji minister baron Burian odpotuje v nemški glavni stan, da se predstavi cesarju Viljemu, nakar so sestane tudi z nemškim državnim kanclerjem pl. Be-thmann-Hollwegom. AMERIKA M ZADOVOLJNA Z ANGLEŠKIM ODGOVOROM. Rctterdam, 14. januarja. »Times« prinašajo poročilo iz Washingtona, da je ameriška vlada izjavila, da je angleški odgovor nezadovoljiv, Cesor Vi!]eoi pri noži! s uzdi. Poročevalec čikaške »Tribune« jc bil v nemškem glavnem stanu pri božji službi, katere se je udeležil tudi cesar. Prizor je bil slikovit in se je vršil v obširni dvorani francoske vojašnice. Zbranih je bilo čez 2000 črnovojnikov okoli priprostega oltarja. Zadaj je na majhne orgle igral pribočnik in zraven je stalo osem kavalerijskih trobentačev. Viljem je stal pred oltarjem. Pastor je intoniral prošnje in pesmi in cesar je molil in prepeval z drugimi in pazljivo poslušal pastorjev govor. To službo božjo je zaključil zbor 2000 vojakov, ki jih je dirigiral cesar. Osem trobentačev je trobilo v svoja glasbila, pa cesar ni bil zadovoljen ž njimi in tudi navdušenje pevcev ga ni zadovoljilo. In začel je odločneje biti takt zahtevajoč: »Bolj krepko, piu forte!«, dokler niso godci igrali in pevci peli z zahtevano silo. Na koncu jo cesar stisnil roko pastorju in se obrnil k vojakom, jih pogledal, pozdravil in rekel: »Dober dan, tovariši!« In v zboru — kakor da grom trese okna — je 2000 vojakov zaklicalo: »Dober dan, Veličanstvo!« + Poljaki za Poljake. Glavni narodni odbor poljski (Naczelny komitet narodovvy N. K. N.) jc imel dne 11. t. m. na Dunaju plenarno sejo, v kateri je sklenil naslednjo resolucijo: »Beda, lakota in epidemija v kraljestvu Poljskem (Rusko Poljsko) do dna pretresa vse Poljake. Naša patriotična in humanitarna dolžnost ie. da ljudstvu priskočimo na pomoč. N. K. N. bo začel primerno akcijo. Ko dobi dovoljenje od vlade in armade, bo na ozemlju zapuščenim od ruske vojske organiziral pomožno akcijo, da olajša nesrečo, kakršne skoraj ne pozna svetovna zgodovina. Tudi gališko bedo bo N. K. N. lajšal v zvezi s centralno in lokalno vlado.« Sklenilo sc je, da pomerijo koraki za združitev vseh treh poljskih legij na poljskih tleh. -- Odlikovanje. S srebrnim križcem za zasluee je bil odlikovan poslovodja generalnega akorda c. kr. javnih skladišč in glavnega carinskega urada v Trstu, Ivan Suša, ob priliki njegove stalne upokojitve. — Vpoklic črnovojnikov. »Grazer Tagblatt« poroča: Vsled množice došlih iri še dohajajočih proženj za oproščenje od vojaške službe črnovojnikov, ki so bili pri zadnjih pregledovanjih potrjeni, kakoi' tudi vsled pomanjkljivih podatkov v prošnjah, se vse te ne morejo rešiti do dneva vpoklica (16. januarja). Zato opozarja c. in kr. vojaško poveljstvo Gradcc 1, da vsem tistim, ki so vložili svoje prošnje zH. oproščenje najkasneje do 5, januarja pri pristojni politični oblfsti prve instance (okrajno glavarstvo, mestni magistrat), ni treba nastopiti vojaške službe, dokler ne bo rešena njihova prošnja. Kakor smo se informirali, velja' to tudi za tukajšnje vojaško poveljstvo. -- Papir se podraži. Društvo avstrijskih papirnih interesentov na Du-' naju je sklenilo, da se prodajne cena papirju vseh vrst povišajo za približno deset odstotkov. — Junaške smsii nadel je dne 28. oktobra g. Feliks Ježovnik, nadporočnik 7. deželnobrambovskega polka št. 7. pri Zrnabazi v Srbiji. — Iz ruskega ujetništva se je oglasil Josip Jarh, učitelj v Dragi pri Ribnici. Leži ranjen v vojaški bolnišnici v Kijev/u. — Prve zvončke nam je danes do-nesel naročnik s Save ob juž. železnici. Zgodnja pomlad! — Promoviral je v Pragi za doktorja prava g. Vladimir Knaflič. Sv. oče pri eo (Glej poročila o potresu v Italiji.) Rim, 15. januarja. (Kor. urad.) »Osser-vatore Romano« piše: Ob priliki svojega obiska v papeževem hospicu Santa Marta je šel sv. Oče skozi hodnike sv. Rafaela, Sala ducale in Sala reale po stopnicah sv. Zakramenta v baziliko in od tam v hospic. Listi razmotrivajo, če je papež z obiskom hosnica zapustil Vatikan. »Tribuna« piče: Papež jc zapustil Vatikan, ali le, da se poda po lastnem ozemlju na mesto, ki še pripada sv. Stolici. »Giornale d'Italia« meni, da ta dogodek ni brez važnosti. List spominja na potresno katastrofo v Kalabriji. Takratni papež Pij X. ni obiskal ranjencev v Santa Marti, samo kardinal-državni tajnik je prišel. List izjavlja, da je lahko izključeno ali negotovo, da bi papež zapustil Vatikan, dejstvo ca ostane, da je papež šel v svojem sočutju preko različnih jurističnih in političnih naziranj. Pase lev nuncij pri cesar!«. Dunaj, 15, januarja. (Ker. urad.) Cesai-je sprejel apostolskega nuncija nadškoia t&sgr. Sca*>3neUja v Schonbrunnu v daljši posebni avdšjenci. Mi rile aie mi mmrn. Dunaj. Ruske izgube pred Przemys-lom ob drugi obkolitvi znašajo 25.000 mož. Naša posadka razvija živahno delavnost in neprenehoma izpada. RUSI CahJO DO D0ID3C. Dunaj. Iz vojnega poročevalskega stana: Rusi so pasivni, čakajo, da pride na bojišče zadnji čas vpoklicani letnik vojaških novincev. HijniiM Ij Mestna občina In deželna d okla* de. Proti razsodbi c. kr. finančnega ravnateljstva v Ljubljani, da ima ljubljanska mestna občina deželi plačati doklade k užitnini od vina in mesa v času od 1. do 14, marca 1914 v zvišani meri, določeni z deželnozborskim sklepom z dne 27. in 28. februarja 1914, se jo mestna občina pritožila. C. kr. finančno ministrstvo je pritožbo zavrnilo. Ij Društvo ljubljanskih hišnih posestnikov je tudi sklenilo protestirati pri deželnem odboru proti zvišanju mestnih doklad na 50 odstotkov, kakor jih je sklenila večina ljubljanskega občinskega sveta. Ij Odlikovan štajerski Slovenec. Danes je prejel v ljubljanski dežel, bolnici srebrno hrabrosfno svetinjo pro-stak 97. pešpolka Vinko Stopar, doma iz Št. Ilja na Spod. Štajerskem. Ij Poročil se je včeraj g. Ladislav P e č a n k a , bančni nad ravnatelj z gdčno Ano Hladovec. Priči sta bila župan dr. Ivan Tavčar in bivši župan ravnatelj Ivan Hribar. Ij Žganje ga je vzdignilo. Alojzij Bizjak, delavec pri Oroslavu Dolencu je včeraj delal »ta sladkega«. Pri tem je pa »ta sladkega« tako krepko sam poizkušal, da se ga je temeljito navlekel. V pijanosti je skočil iz prvega nadstropja na tlak. Prepeljali so ga v dež, bolnico. Ij Povečanje kolodvora Ljnbliana državni kolndvor. Na postaji Ljubljana državni kolodvor (Spod." Šiška) so pričeli nedavno povečavati skladišče, pisarne in prometne prostore. Dela so že malone končana. Te dni so pričeli že graditi pokrit peron, ki bo širok 4, deloma tudi 5 metrov. Večinoma bo železen. Upajo, da se peron dogradi še do spomladi. Ij Mestna zastavljalnica naznanja si. občinstvu, da od dne 14. januarja t. I. naprej zopet sprejema vse predmete, torej tuui zlatnino in srebrnino, direktno v zastavo, kakor poprej. Ij Za :>Edsči križ« srno prejeli: G. Alojzij Grum, Šmarje-Sap, 50 K. — Neimenovan 10 K. FT3H3 Potres ii Hali!!. V Italijo se sedaj obračajo naši pogledi ne samo zaradi nejasnega političnega položaja, ampak posebno vsled groznega potresa, ki je »ahteval toliko tisoč človeških življenj in škode. Potresi v Italiji so precej pogosti. Vezuv večkrat bruha lavo; vzrok bodo vulkanični pojavi v njegovi notranjosti. Zadnji potres ne bo vulkanič-nega značaja, ker se vulkanični potresi omejujejo samo na majhno, omejeno ozemlje, Ker pa se je sedaj tresla cela srednja in južna Italija, je ta potres tektoničnega značaja. Napačno pa je mnenje, da je ta potres povzročilo vreme. V notranjosti zemlje in gora so razne plasti, ki se iz mehaničnih in kemičnih vzrokov izpreminjajo v svoji obliki in obsežnosti, kar povzroča drugačno lego teh plasti in ima za posledico nove tvorbe v gorovju in zemlji. Podobne vrste potres je bil 1. 1906. v ameriškem San Franciscu. Potresni pojavi so navadno enaki: enemu ali dvema krepkima sunkoma sledi več manjših sunkov. Čim močnejši je prvi sunek, tem številnejši in trajnejši so kasnejši sunki. Na ljubljanski potresni opazovalnici so aparati zaznamovali začetek izredno močnih pesun-kov ob 7. uri 53 minut in 8 sekund zjutraj, katerih središče jc bilo oddaljeno kakih 500 km. Čez kake dve in pol minute je nastopilo glavno gibanje, ki je v Ljubljani presegalo 3 milimetre in vsi zelo povečevalni aparati so postali nerabni in so večinoma uničeni. Nato se je ponavljalo lahno tresenje. Že prejšnji dan so zaznamovali aparati v severnojužni smeri močan nemir v zemlji. Na mornariški opazovalnici v Trstu so istočasno opazili močne posunke v razdalji 400 km. Največje gibanje zemlje jc v Trstu znašalo približno 1 milimeter, Seizmografični aparati kažejo trajanje potresa, približno oddaljenost iti intenziteto potresa, ne povedo oa ničesar o vzrokih, učinkih in oblikah. Ta vprašanja bodo mogli rešili šele kasneje učenjaki z drugimi sredstvi, Sedanja potresna katastrofa prekaša mesinsko. Rim, 14. januarja. Poslanec Sipari je brzojavil »Messaggeru«, cla sedanja katastrofa, kar se tiče obsežnosti in števila žrtev, prekaša mesinski potres. Strahote v Avezzanu. Rhu, 14. januarja. »Messaggero« poroča iz Avezzana: Neki občinski na- stavljencc, ki je os!al živ, se je nahajal na cesti, ko se jc potresla zemlja. Vse se je podrlo, ogromen oblak prahu se dvigne nad razvalinami. V Avezzanu so med drugimi bili vsled potresa ubiti: podprefekt s svojo rodbino in z vsem osebjem prefekture, vsi člani sodišča in vladnih oblasti, župan, občinski svetniki, dva generalna svetnika, 25 vojakov l'J0 mož močne posadke, vsi stražniki, 4 med 7 carinskimi stražniki, S med 9 občinskimi stražniki, več zdravnikov in dostojanstvenikov, med njimi indi bivši pos!nr:ee Cerrf. Podrle so se tudi tvornice. Porušen je slaven grad Colonna. Več sto oseb, ki so preživele nesrečo, tabori okolu ognja, ki so ga zažgali na trgu. Zdi se, da so izgubili zavest, niso sposobni pomagati žrtvam, niti govoriti ne morejo. Prebili so noč pod milim nebom, dasi je bilo zelo mraz. Z županom na čelu je prihitelo na pomoč 50 mož iz Carsolija. Rešili so 20 ranjencev. Izpod razvalin se čuje stokanje in klici na pomoč, ki pretresajo srca. Avezzano, 14. januarja. (Kor. urad.) Po poročilih iz raznih krajev so občine Zampelino, Paterno, Cerchio, Collame-le, Peccina in velika vas San Benedet-to Marši deloma porušene. Kraj Avezzana js popolnoma porušen. Kolikor claleč sežejo oči, same razvaline. Rešilno delo otežujejo zelo veliki kosi razvalin, ki leže okoli. Vojaki, lcarabi-nori in uradniki so energično izvedli prvo pomožno delo. Pride šo več voja-jakov in sanitetnega osebja. Potrjuje se, cla. število ljudi, ki so še ostali v Avezzanu, ne presega 1.0 % avezzanske-ga prebivalstva. Le malo živih domačinov je š eostalo v Avezzanu. Strašna opustošenja v Avezzanu. — V IU:s?u zasutih l.rj3 ugank. Avozzano, 14. januarja. (Kor. urad.) Semkaj je dospelo veliko število zdravnikov, ua s pomočjo vojaštva ustanovo dve zasilni bolnišnici. Rešilna dela kljub največji vnemi le počasi napredujejo; boriti se je z največjimi težko-čnmi, ker ovirajo delo razvaline in silne množino prahu. Pod razvalinami dekliškega liceja je zasutih 150 učenk. Rimska požarna hramba dela z največjim požrtvovanjem, vendar sc ji je do- mm Udani v voljo Vsemogočnega, naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem iu znancem tu/.no vest, da je Vsemogočni poklical v večnost našo iskreuoljubljeno hči, oziroma sestro, gospodično včeraj. po dolgi mučni bolezni, prevideno s svetimi zakramenti. Pogreb predrage ra'nice sa vrši v soboto dne 16. t. m. ob iz hiše žalosti na pokopališča k sv. Pavlu. Sv. mašo zadušniee se bodo bralo v župni cerkvi sv. Pavla. Blago pokojn:co priporočamo v molitev in blag spomin! Vrhnika, due 15. januarja 1915. Ivana Javornikj mati, Tomšič, Marija Javornik, sestra. Tomaž Javornik, kaplan brat. Zahvala Povodom bridke izgube našega iskrenoljubljenega očeta,, brata, tasta in svaka, Franca Oblak S ANATORIUM • EMONA ZA-notrahj2 -IN.RIRl JP.GICNE -BOLEZNI. •porodm1sm1ca. Lx_R JBLtJANA • komenskega-ulica- 4 Sep2drwmk:pr!WKu-Dr FR. DERGANG sloj posrečilo rešiti samo eno živo učenko in izkopati dve mrtvi. Nastopivša noč še :;olj otežujo reševalna dela, ki se bodo pa on svitu bakolj nadaljevala. Mostne ccsie so popolnoma izginile, samo glavna cesta ie ostala nezasuta. Italijanski kralj v Avezzanu. A 'ezeano li. januarja. (Kor. urad.) Kralj si je ogledal vse. porušene zgradbe in prisostvoval rešilnim delom. Osr-čeval ;e rešene in vzpodbujal vojake, da pocivoje svoja prizadevanja za rešil ev še zasutih oseb. Kralj je osebno odredil nekaj ukrepov glede pomočnih del. Ob 6. uri i-0 minut se je kralj odpeljal v Rim. Avezzanoj 14. januarja. (Kor. urad.) Ob obisku razvalin v Avezzanu so spremljali italijanskega kralja državni podtajnik Visocchi, poslanec Gugliel-mi, vojvoda Torlonia, prefe.kt iz Aquile in več častnikov. Kralj se je podal v središče mesta po cesti Venti Sotteni-bre, ki je posuta z razvalinami. Kralja so pozdravljali s klici »Živel kralj«! Živila Sa vojska!« Kralj je izjavil, da i-.p.li. naj ga ne pozdravljajo. Bil jc navzoč pri rešilnih delih. Tolažil je ranjence in je hvalil vojake. Kralj jc sto- i pil na razvaline, da je zasledoval dela, j ko so reševali nekega otroka. Izpod razvalin so potegnili do zdaj 160 ranjencev in 200 mrtvih. Minister javnih del v Avezzanu. Avszzano, 14. januarja. (Kor. urad.) Minister za javna dela Ciufclli, ki je kratko pred kraljevim odhodom dospel semkaj, je imel že v dvornem vlaku pogovor s kraljem, ki je takoj nato pozval k sebi semkaj dospela poslanca Chiaraviglia in Cellija. Po kraljevem odhodu je minister ukrenil potrebno za rešilno akcijo v Avezzanu in okoliških krajih, iz katerih še vedno prihajajo resna poročila. Minister, ki prenočuje v vlaku, bo jutri začel s pregledovanjem cele prizadete pokrajine. Tvorni vlak za ras^ence iz Avezzana. Rim, 14. januarja. (Kor. urad.) Ko se je kralj vrnil iz Avezzana, je že na kolodvoru imel pogovor s funkcionarji, ki so prišli k sprejemu, zlasti z notranjim državnim podtajnikom Celesio. Kralj je odredil, da se da za prevoz ranjencev na razpolago en dvorni vlak. Tekom noči so z dvornim vlakom pripeljali 40 težko ranjenih, izmed katerih so trije že med notjo umrli. Sizasno opustošenje v kraju Sojra. Sora, 14. januarja. (Kor. urad.) Došlo je več oddelkov pehote, ženijskih in artiijerijskih čet kakor tudi karabine-l i. Podrlo se niso vse hiše, a boje se, da se pedro tudi hiše, ki še stoje in so jih zato izpraznili. Dozdaj so izvlekli izpod razvalin nad 450 mrličev in veliko število ranjencev, ki leže v lopah in šotorih. Razdelili ?o veliko kruha in ži-vil med tiste, ki so ostali še živi. Vojaške in občinske oblasti vodijo rešilna dela. V ciertu Sora ss obnovil potres. Sora, 14. januarja. (Kor. urad.) Ob 8. uri 14 minut se jo zopet po tresla zemlja. Prebivalci so kriče hiteli iz hiš. 3£es*o j« popolnoma porušeno; bose se. da jo žrtov v Sori že 400. Okolu dve tretjini hi- :c potres razrušil. Palača Rossi se ie podrla in podsula 200 delavcev. Došlo jo veliko vojakov na pomoč. Fc';rssni učinki v Rimu, I r. Rima se poročajo naslednje podrobno rti: Pot 'os. ki jc 13. t. m. dopoldne obiskal celo Italijo in trajal 35 sekund, se v Rimu ni posebno močno čuti!. Poškodovanih je pa vendar le krog 40 his zlasti v okolici Angelskega gradu, in pa več cerkva in spomenikov. Tudi • -'tanovanje sestra pokojnega papeža Pija X. je močno poškodovano. v a Monte Citorio se je porušil dimnik, prebil stekleno Streho stare avle i.; ;fpflcl. no ministrovo mizo. Čuden prizor se ie pripetil na Pi-.i?:zn Oolonna. kjer se je kip sv. Pavla, ki ;so ie vr-iil krog svoje osi; premaknil se jo na levo stran. Tudi steber, na katerem stoji kip sc je. kakor se zdi, v s;-ed.i nekoliko upognil. Ta steber je star spomenik, ki io bil postavljen na čast Mark Avrelu; krase ga reliefi, ki predstavljalo vojne prizore. Na ta steber so 1. 1589. pod papežem Sikstom V. postavili kip sv. Pavlo. V cerkvi sv. Janeza v Lateranu jo padel na tla kip sv. Pavla. To slavno zgodovinsko cerkev — »mater in glavo vseh cerkva« — je potres že I. 1896. Semaea fvrdka> r : •'- ■ •„.—— Zunanja naroesla 2816 obratno močno poškodoval. Značilna posebnost cerkve sv. Janeza je pročelje s 6 m visokimi kipi, ki predstavljajo Kristusa , med apostoli in sodniki. Kupola na cerkvi S. Gurlo a i Cati-nari je močno poškodovana in so jo izpraznili. Ta cerkev jc posvečena sv. Karolu Boromojskemu; nad glavnim oltarjem je slika, ki predstavlja svetnika,- ko vodi procesijo začasa kuge v. Milanu. Porta del Popolo so morali podpre-j ti in je promet tod ustavljen. Ta vrata! stoje na severnem koncu via Planinia,! ceste 'ki vodi v Rim iz Toskane. Vrata) so bila zgrajena 1. 1562. na mestu stare Porta Planinia; notranja stran je delo Berninijevo iz I. 1655., ko je švedska kraljica Kristina prišla v Rim. Leta 1878. so prizidali dvo stranski vrati. Svoje ime ima po bližnji cerkvi S. Mana del Popolo. Znani Berninijev stolp pri S. An-drea delle Fratte na Pincio se grozi podreti; ceste so zaprli. Cerkev sv. Andreja so sezidali v letih 1605. do 1617.; pročelje je iz leta 1826. Ime spominja na vrtne seči in plotove, ki so v 16. in 17. stoletju stali tod. V Rimu je neka ženska umrla vsled pretresenja živcev o priliki potresa. Ponoven potres v Rimu. Rim, 14. januarja. (Kor. urad.) Ob 3. uri zjutraj se je zopot potresla zemlja. V nekaterih mestnih delih je zbežalo prebivalstvo iz hiš. DO 25 tisoč žrtevl Rim, 14. januarja. (Kor. urad.) »Tribuna« poroča: Kolikor se je doslej dognalo, utegne znašati skupno število žrtev 23—25 tisoč ljudi. Na consulti se je oglasilo več poslanikov, da povodom potresne katastrofe zunanjemu ministru izrazijo svoje sožalje. Sv. oče obiskal ranjence. Rim, 14. januarja. Sv. oče je obiskal popoldne osebe, ki so bile ob potresu ranjene in ki jih zdravijo v bolnišnici Santa Marta blizu Vatikana. Sv. očeta so spremljali kardinala Gaspari in Merry del Val, rnons. Dcbisog-ni, upravitelj cerkve sv. Petra in njegov tajnik. »Concordia« je izdala posebno izdajo, ki izvaja: Ob 2. uri 30 minut je zapustil sv. oče Vatikan. Podal se je v lazaret Santa Marta, kjer je obiskal tistih sto ranjencev, ki so jih pripeljali iz po potresu porušenih mest. Sv. oče se je razgovarjal z ranjenci, poslušal je, kako so mu opisavali podrobnosti o potresu in jih opominjal, naj zaupajo božji milosti, nakar jih jc obdaril. Pri svojem obisku je šel sv. oče skozi notranji prehod, ki vodi iz Vatikana skozi baziliko sv. Petra proti la-zaretu Santa Marta. Vrata bazilike so bila skrbno zaklenjena. Varnostne službo je vodil varnostni komisar mesenega dela Borgo. Salandra obiskuje ranjence. Rim, 14. januarja. (Kor. urad.) Ministrski predsednik Salandra je obiskal v bolnišnicah ranjence. Napoved dohodnine, katero je do konec januarja predložiti davčni oblasti, olajša knjiga »D o h o d n i n a«. Določbe o dohodninskem davku po zakonu o osebnih davkih in osebnodavč-ni noveli. Sestavil Valentin Žun, c. kr. finančni tajnik na Dunaju. Cena 1 K 60 vin. vez. 2 K 20 vin. Za pravilno napoved je ta knjiga nujno potrebna, ker podaja jasno in poljudno navodilo kaj jc treba napovedati in katere postavne odbitke lahko uveljaviš, Vzorci, ki so prirejeni za razne slučaje in stanove, ti pojasnijo vsak dvom in je napoved na podlagi te knjige prav lahka. Dobi se v Katoliški Bukvami v Ljubljani. kašelj, hripavost, katare, ozdravijo hitro in temeljito, premovane pssiiSs feharnarga Pre&dinl-3a Zaloga v Ljubljani v Sušnikovi lekarni »pri zlaiein jelenu« na Marijinem trgu. Ustanovljena leta 1800. Jtf&jstojša svsž&r-ska tvsika UPEVC ž, Prešernova ul. 7. Odlikovana na mnogih razstavah, kakor tudi v Rimu 1911 z veliko zlato kolajno in z grand-priksom priporoča velsčastiti duhovščini kakor tudi si. občinstvu zajamčeno pristne čebeMo - voščene v za cerkev, pogrebe in procesije voščene zvitke, izfiorni med pitanec ki se dobiva v steklenicah, škatljah in škafih poljubne velikosti. Za obilna naročila so toplo priporoča in zagotavlja tccno in polteno postrežbo. Ouejo uclno kdor jo ima na prodaj, naj jo ponudi v*/ takoj ® LJubljana - Mestu! trg U nasproti lekarne Trnkoczy Kupim vsako vrsto, tudi črno in neočiščeno po brezkonkurenčni ceni. Posebno pa se plača lepo belo oprano po najvjšji cent, ki se zanjo lahko nudi. ©0@©©0©®0© <'"'■ V.vi' i V«!' ,*, < • v • •• •m. Za Vaše proti mesečni plači 80 do 100 K in vožnje dijete. Zglasiti seje pn tvrdki Jos. Lončarič, Ljubijana, Gledališka ulica štev. 7, I. nadstr. 115 i#u m tun „Schutzpatron D.R G. M." zmanjša na vojakovih iz pušk in uda ca bajoneta in jih varuje pred mrazom in vlago. („Prellab. D. R. G. M.") pritrjene na volneno jopico i88 J mod. dep. imajo moč, kakoršno ' spričujo poleg priobčena izjava. GLAVNO ZASTOPSTVO ZA KRANJSKO: Ravnateljstvo tovarne Bahovas, Duplica pri Kamniku in v Ljubljani Radeckega cesta št. 6, kjer se vsa naročila sproti izvršujejo, ZA DEŽELO! Ščiti ,.Scudo" ali „Schutzpatron" se pošiljajo proti predplačilu, ali po povzetju, tako ria deželo kakor tudi naravnost vojakom na bojišče. i 1 | »t » vVo Ps i leliiii itaii1 prsih smrtonosni učinek krogel $$ __ ffl Nemška prelzkuSevalnlca za ročni orožje._ Poligona llaloimc pri Berollnu, 7. nov. 1011. Proti plošči oklopuici 3mm debelosti, ki jo je izumil £osp. Fiirstental v be-rolinu se je štirikrat ustrelilo s puško ,,Mau?er" kalibra 76"mm (teža smodnika 0-52£v, teža kroglje 5'o7gn. Ti štiri o streli so provzročili vtisne na plošči v oblik1 ">koljke, niso je pa za-mogli preluknj.. v razdaljah od 20 do 4 metrov. p. p. J. Ge.liardt, s. r. iL-