1*5. žtciiltia.
• i naum, i uta, a. jnuja ma.
XLVI. IBIO.
^H^H^^k ^^^^^^^^m        f^^^BUL. _^^^^^^h    ^^^^^^k.  ^^^^^^m               ^^^^^^^^^B                ^^^^^^^^_ ,^^^^^^h       ^^^^^^^L     ^^^^^^^1        ^^^^^^^     ^^^^^^m       ^^^^^^^L   ~^^^^^^^^k.        ^^^^^^H                                           ^^^^^A     ^^^^^^^h        ^^^^^^B     ^^^^^^^K        ^^^Bs^^ft.    H^H@&        vIB^flL.   4c£^^^9             JIE1^^h&.   j^HK^b
.Slovenski Narod* velja:
t Ljubljani na dom dostavljen: *e!o leto .«••».. K 24 — polleta . . # # . . # 12--ćetrt leta ••••«.. 6-— na mesec    •••••.   *   2-—
v upravništvu prejeman: ćelo leto.   •••»»•   K 22-— pol leta  •••••••    • 11*—
četrt leta     •••••.    .   550
na mesec     •••«••    9    1*90
Dopisi naj se frankirajo. Rokoplsi se ne vraČajo. Vređclfttroi Kamfleva ulica «. 3 (v pritličju levo.) telefon *t 34.
Isfca|a tm& dan S¥e6er 1zvmb*I aed«l|« ln praznik«.
Inserati veljajo:   peterostopna   petit  vrsta  za enkrat   po   16 vin., za   dvakrat po 14 vin., za trikrat ali  večkrat  po 12 vin.  Parte in zahvala vrsta 20 vio.
Poslano vrsta 30 vin. Pri več^ih inaercijah po dogovora.
Upravništvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, inserati L t đ,
to je administrativne ttvari.
———   Posamexna ćtavllka vella 10 vinari**.   ———
Na pismena naročila brez Istodobne vposlatve naročnine se ne ozira.
„Narodna tiafe&rna" ttltfon ftL II.
.Slovenski Narod* velja po pošti:
za Avstro-Ogrsko:
ćelo leto .••••••      K 25*-
pol leta  ..•••••       9 13'—
četrt leta     ..••••       .    6'50
na mesec    .«••••       •   2*30
za NemČlJo:
ćelo leto ...            .   .   K 30*—
za Ameriko in vse druge dežele:
ćelo leto.......K 35»—
Vprašanjem glede Inseratov se naj priloži za odgovor dopisnica ali znatnka. UpraTHi£tvo (spodaj, dvorišče levo). Eaallova ulica St. 5, telefon St 85.
Hevaren incident.
Dunaj, 26. junija.
VčerajŠni dogodki ob Zletovski feki so balkansko javnost znova raz-burili. V Belgradu je vladalo snoči silno ogorčenje in klic »vojna je pričela!« je naše! mnogo odmeva. Značimo jef da iz Sofije dosedaj ni o zletovskem incidentu niti najmanjše-ga poročila, pac dokaz, da se bolgar-ski oficijozni krogi ne upajo opravi-čevati pred svetom nesmiselnega in obsojanja vrednega postopanja neka-ierih eksaltiranih oficirjev. ki v svoji zaslepljenosti ne respektirajo pose-sti svojih zaveznikov. Dobro pa bi bilo. da se vrnejo sofijski krogi sploh iz atmosfere one megalomanije, one-ga slepega sovraštva, katero bruha svoje blazne članke po bolgarskih li-stih in se povzpenja že ćelo do stavka, da treba srbski narod sploh za-treti.
Zahvaliti se je treznosti srbskih državnikov in pa preudarnosti srbskih odgovornih vojaskih oblasti, da ostanejo včerajsni dogodki le žalo-sten incident, ki ne bo mogel odlo-čilno vplivati na razvoj položaja.
Kako opasna je bila snoči situacija, o tem pricajo vesti, ki so zatrje-i-ale, da je ministrski svet, ki se ie v Belgradu sestal. sklenil odgoditi politični ekspoze. katerega ie pripravil min. predsednik za današnjo sejo skupštine. Meč je visel snoči le še na tenkem lasu.
Srbsko-bolgarski spopad ob Zletovski reki se oštro razlikuje od gr-ško-bolgarskih incidentov. Pri teh je šio vedno za spore, do kam naj seže oblast ene ali druge armade, Zletov-ska reka pa tvori že dolgo dogovor-jeno in nad vse jasno demarkacijsko linijo med obema oblastima — srb-sko in bolgarsko. Bolgari se ne mo-rejo izgovarjati, da so pomotoma zašli med srbske pozicije ter bili tam od Srbov napaćeni — tuđi priprosti vojak je videl in vedel da brede čez reko na srbski teritorij. Zdi se sicer, da so četaši zapeljali bolgarske po-veljnike v to žalostno aventuro. Da bi šio za sistematično pripravljeno prodiranje proti važnim srbskim strategičnim pozicijam na Ovčjem polju, kakor hočejo sklepati nekate-
ri iz poročil pariških listov je ven-dar-le malo verjetno, kajti tako sistematično prodiranje bi se bilo moglo pričeti le na izrecno povelje generalnega štaba in torej v sporazumu z bolgarsko vlado.
Bolgari so si po neprevidnosti svojih eksaltiranih oficirjev tuđi mo-ralično in politično škodovali, med Slovani in rnorda tuđi pri ruskem razsodniku ne bo vzbudilo njihovo postopanje simpatij in nikdo med na-mi ne more razumeti, da bi bilo do-pustno se igrati z ognjem v trenutku, ko so še vse smodnišnice na ste-žaj odprte . . .
Vesti o srbsko-bolgarskem incidentu so škodovale optimističnemu presojevanju položaja in značilno je, da prihajajo danes baš iz Petrograda precej črnogleda poročila. V podučenih balkanskih krogih pa se ven-dar poudarja, da je upanje na mirno rešitev slej ko prej utemeljeno.
Srbska skupščina se je danes se-stala in v tajni seji je podal ministrski predsednik Pašić sliko trenutne-ga položaja. Skoraj gotovo mu bo srbski parlament votiral zaupanje. V Petrogradu pričakujejo balkanske državnike prijatelji, ki bodo storili vse. kar zahteva treznost, pravičnost in modrost.
Kriza na Cestom. — Vo-iiti'B no Moravsliem.
Na Ceškem se pripravljalo čudni dogodki. Pogubna obstrukcija nemških deželnih poslancev je one-mogočiia redno delovanje deželnega zbora in deželnega odbora. Finanč-na moč Ćeške je popolnoma oslabljena. In kakor poročajo, češki deželni odbor začetkom drugega tedna me-seca julija ne bo več razpolagal s potrebnimi denarnimi sredstvi za tc-koče izdatke. Novi poskusi dobiti po-sojilo, so se baje izjalovili. In zdaj se je baje vlada odločila napraviti odlo-čilen korak. V korsferencah. ki se včeraj in danes vrše med knezom Thunom in ministrskim pr-jdsedni-kom, kakor tuđi resortnimi ministri, bo knez Thun poročal o .danjem položaju finančne krize, kak  r tuđi o
možnostih, preprečili polom. Na pod-lagi tega poročila, ki vsebuje tuđi natančne podatke o nadaljnih name-rah čeških deželnih odbornikov, bo vlada odločila, Do te odločitve bo prišlo že v ministrskem svetu, ki se vrši v soboto. če bo treba poslužiti se izvanrednih odredb. Kakšne bodo te odredbe, se danes še ne more z vso gotovostjo reci, vendar pa se bo vlada najbrže cdločila- za to, da se vpostavi posebna uradniška komisija, ki bo vodila deželne posle. »Pra-ger Tagblatt< poroča, da bo v soboto ministrski svet tuđi sklenil, da se češki deželni zbor razpusti.
Pri včerajšnih deželnozborskih volitvah v moravskih mestnih kuri-jah je bilo od 40 mandatov oddanih 35. V češki mestni kuriji, ki šteje 20 mandatov, so bili izvoijeni: 13 na-prednjakov Stranskvjeve stranke, proti 16 v prejšni periodi, dva staro-čeha, bivši minister dr. Začek in ba-ron Pražak, proti štirim v prejšni le-gislaturni periodi. Kršćanskim socijalistom, ki dozdaj nišo imeli v tej kuriji nobenega zastopnika, se ]e posrećilo, dobiti kromeriški mandat. Izvoljen je bil tuđi voditelj nanovo ustanovljene češke ljudske stranke, dr. Bulin. V ožjo volitev pridejo trlje pristaši dr. Strankvjsve stranke in sicer z enim samostojnim kandidatom, enim narodnim socijalistom in enim avtonomističnim soc. demokratom. V nemškosvobodomiselnem taborju združeni naprednjaku pristaši ljudske stranke in nemški radikal-ci so imeli dozdaj vseh 20 mandatov. Od teh je bilo včeraj izvoljenih 18, v dveh okrajih pridejo v ožjo volitev s Schonererijanci.
Ronec Hlsriholne visde na HolonđsliBni.
Holandske ožje volitve, ki so se vršile v sredo, pomenjajo konec klerikalne vlade, ki je bila od 1. 1897. na krmilu. Od sto mandatov so si jih klcrikalci pridobili le 45, dočim so si jih stranke levice priborilc 55. Socijalni demokrati, ki so imeli dozdaj 7 mandatov, so priborili še 11 mandatov, tako da imajo zdaj 1S poslan-
cev v zbornici. Razentega je bilo pa izvoljenih še 30 liberalcev in 7 de-mokratov. Torej se je tuđi majhna Holandska osvobodila klerikalnega jarma, kar ji zajamčuje zdrav napre-dek in razvoj. 2al, da smo še tako daleč za Holandsko.
Dogodili na Ssllionu.
Srbsko - boigarski konflikt.
Dunajska »Pol. Korrespondenz« poroča iz Sofije: Na merodajnem mestu izjavljajo, da bo bolgarska vlada vsled poročil, ki jih je dobila o bolj popustljivem stališču srbskega kabineta, čakala še par dni. Če bi se Srbija končno odločila, da sprejme razsodisče v okvirju pogodbe, tedaj bo bolgarska vlada delovala na to, da kolikor mogoče priđe do razsod-be, da se s tem prepreci ustanovitev kondominija.
Neki urednik beigradske »Tribune« je vprašai črnogorskega mini-strskega predsednika Vukotića, je-li res, da bo Crna gora podpirala Srbijo v slučaju vojne. Vukotić je odgo-voril, da se čuti Crna gora obvezana, da kot plačilo za srbsko pomoč pri Skadru pomaga zdaj Srbiji. V to svrho so .tuđi že odposlali iz Crne gore večji oddelek vojaštva. Ta je predvčerajšnim zvečer že dospel v Mitrovico, odkoder bo šel z že!e2-nico naprej.
Petrogradska »Rječ« poroča. da bo novi srbski kabinet brezpogojno priznal razsodisče na temelju zavez-niške pogodbe, vendar pa bo srbska vlada odločno naglasala, da se ne srne razsojati po mrtvih črkah pogodbe, temveč da bo zadostila se-danjemu položaju. Splošno so mne-nja, da bo Rusija prej razsodila, nego bi to storile velevlasti.
Srbska skupščina.
V včerajsni seji skupščine je ministrski predsednik Pašič zahteval, naj se vrši tajna seja, na kar je dal predsednik Nikolić prazniti galerije. Kerso poročila o tajnih sejah skupščine prepovedana in kazniva, se tuđi o tej seji ni ničesar izvedelo. V političnih krogih govore, da bo ministrski
predsednik Pašić v današnji javni seji skupščine podal ekspoze o zu-nanjem položaju.
Nov spopad.
Blizu Vidina je kakih 60 srbskih konjenikov prebredlo reko Timok, da rekogniscirajo bolgarske pozicije. Bolgari so čakali, da so prišli Srbi prav blizu, na kar so jih Bolgari zajeli ter vse pobili.
Poslaniška konferenca.
Kakor poroča »Berliner Zeitung am Mittag« iz Rima, so tam zelo nezadovoljni, da ie londonska poslani-ška konferenca skoraj brezuspešna. Italijanska vlada je z Avstro-Ogrsko v tem edina, da se vprašanje uredit-ve južnoalbanske meje ne srne več zavlačevati. Obe velevlasti sta sicer odločeni, zapustiti konferenco.
Slite iz vojne.
Napisal Mile P a v 1 o v i ć. XV.
Prisotnost duha.
Zgodilo se je nekaj neprijetnega* sredi najhujšega ognja, v najkritič-nejšem trenotku je ena izmed mitre-ljez odpovedala službo. Precej mo-čan sovražni oddelek je jel prodirati preti našim pozicijam.
Poveljnik je ukazal, naj se z vso brzino prične streljati z mitraljezo. Treba je bilo z naglim, energičnim ognjem sovražnika prisiliti, da umolkne in da odneha od nadaljnega prodiranja.
Z nepričakovano hitrostjo so spravili mitraljezo v pozicijo. Toda poleg tega se je prigodilo še nekaj nepričakovanega, kar je v prvem trenotku povzročilo veliko skrbi borcem v bojni vrsti: mitraljeza ni funk-cijoniraia prav v času, ko je bilo njeno dejstvovanje najbolj potrebno in najbolj usodepolno.
Poveljnik je uvidel, da se bo s tem položaj posiabšal, zato je hrabril svoje ljudi, naj nadomestijo mitraljezo s podvojenim ognjem iz pušk.
Vojaki so poskušali, da spravijo mitraljezo v red in jo popravijo.    Ni
LISTEK.
Đolga roka.
M. Gardenhire. (Dalje.)
Prosil sem ga, naj mi oprosti, ker sem ga brez potrebe prekinil, in Conners je nadaljeval: »Mr. Eilis, bogat bankir, ima v trgovskem delu me-sta več kontoarjev, je član našega najimenitnejšega kluba in poštenjak od glave do nog, ki ga spoštujejo vsi pošteni Ijudje. Njegova soproga je iz tako splošno znane in spoštovane rodbine, da bi vse neizmerno razbu-rilo, če bi tega javnega razburjenja ne zadrževalo ravno imenitno sta-lišče one rodbine- Razentega pa menda policiji zaupajo, da bo pojasnila zadevo. Sploh pa je nekaj čud-nega pri teh zločinih — čeprav so tako vnebovpijoči, povzročajo prav-zaprav le malo hrupa, ker nimajo onih senzacionelnih okolščin. Le sliši se o njih, ne vidi pa se pravzaprav ničesar, ker občinstvo vendar nima vpogleda v rodbinske življenje in torej tuđi ne more presoditi, koliko Žalosti in obupa vlada v taki nesrečni rodbini. Će bi krasno hišo pognali z bombo v zrak, bi učinek za ubogo mater skoraj ne mogel biti hujši, nego
grozno prepričanje, da so ukradli nje-nega otroka.
V onem hipu bi bila smrt za njo blagodejna. In čeprav si njen soprog pravi, da ne srne dopustiti, da bi ga bolest preobviadala. ker le tako more tolažiti svojo soprogo ter podvzcti vse korake, da najde svojega otroka, vendar pa ga je ta usodepolni udarec tako potrl, kakor nisem nikdar pri-čakoval.«
Conncrsovo pripovedovanje je kar najbolj na me učinkovalo. Skoraj sem se bal, da bo začcl obupovati nad svojo nalogo, kajti iz njegovih besed sem slišal neko pritajeno brez-nadejnost.
»Ali mislite, da bo vaša pomoč že prepozna?« sem vgrašal plaho.
Njegov odgovor mi je pokazal, kako zelo se je v svoji notranjščini bavil s težkočo tega slučaja.
»Od vseh problemov katerih rešitev sem dozdaj pnskušah« je odgo-voril, »je ta nedvomno najnepregled-nejši. Če gre pri tem zločinu le za izsiljevanje — kakor vse kaže, — tedaj morejo biti storilci rodbini popolnoma tuji. Tega mnenja je menda tuđi policija. Potem ie zasledovanje določene sledi popolnoma izključeno, ker so tisoči zmožni tako dobička-nosnega zločina.
Naj bo mala žrtev blizu ali daleč skrita — za nas je, kakor da bi se vdrla v zemljo. Gotovo se boste še spominjali     onega    senzacionelnega
ropa otroka, najgroznejšega, s kate-rim se je kdaj pecala javnost, menim namreč    odpeljave malega Charleva
Rossa.-------Zadeva zdaj — Čez leta
— navzlic vsem govoricam, ki so razširjene, še vedno ni pojasnena. Vsled tega pravim še ekrat, dragi prijatelj, od vseh zločinov, vštevši ćelo zavratni umor, je ta zločin naj-groznejši.«
Ooreča rdečica Je pri teh be-sedah zalila njegov temni obraz. In čutil sem, kako to izvanredno raz-burjenje tega sicer tako mirnega člo-veka še bolj zvišuje moje zanimanje za to zadevo.
»VpraŠali ste me,« je Conners počasi nadaljeval, »če bo moja pomoč že prepozna. Mogoče. Enega vas pa morem zagotoviti. Do sedaj sem občutil za vsakega zločinca, ki sem ga zasledoval, sai iskro sočuta, skušal sem vsak prestopek na ta ali oni način oprostiti in vedno sem se vprašai, ali ne prideta oba nagiba, siromaštvo in nevednost, tuđi tu v poštev. Ko sem pa snoči videl mrs. Eilis, vem, da ta zločin nasprotuje vsem človeskim čutom. Ćelo najgro-zovitejša zver bi ne bila zmožna tega dejanja. Vsled tega vam obljubim — Če se mi ne posreči, otroka zopet dobiti, hočem ga maščevati — brez milosti, brez sočutja, to mi zapoveduje moj nepremagljivi notranji Čut, ki je tako trden, tako nepremakljiv, kakor temelji zemlje.«
Connersovo mišljenje mi je postajalo vedno bolj zagonetno. In čudno, kakor vse njegovo obnašanje, je bilo tuđi njegovo govorjenje. Zda] logično - stvarno, tupatam ćelo zmerno in suhoparno, zdaj je zopet govoril patetično in z retoriko, polno slik in prispodob, ki je pričala njegovo ljubezen do romantike; redko-ma ga je prevzela strast. Razentega pa je bil, ne da bi bil gostobeseden, odkritosrčen. Če sem pa mislil, da mu vidim na dno duše, tedaj je hipo-ma postal molčljiv. O slučajih, s ka-terimi se je bavil, se je navadno iz-ražal s sigurnostjo in nekako humoristično.
Več sekund trajajoče molčanje, ki je sledilo njegovim resnim bese-dam o slučaju Eilis, sem končno jaz prekinil z vprašanjem: »Kaj je do sedaj storila policija?«
»Vse, kar zahteva položaj; njene odredbe se ne morejo prav nič kritizirati. Kaj bi mogla tuđi drugega sto-riti, nego stražiti okolico mesta, kjer se je zgodil zločin, iskati osebe, ki so bile tedaj v sosedsvu, in vse dognati, kar se more izvedeti o vozu za led in pa o avtomobilu? Na podlagi teh zasledovanj je prišla policija do zaključka, da v tem slučaju ne gre za akt maščevanja; tega mnenja sem tuđi jaz, kajti po mojem prepričanju je bii zločin izvršen le v to svrho, da se izsili večja vsota denarja. Kako zvito in premišljeno so Sli zločinci pri
tem na delo. dokazuje okolščina, da do sedaj še nihče ni stavil takih za-htev na rodbino.«
»Ali se temu čudite?« sem vprašai napeto.
»Ševeda smatram to za precej značilno, Če lopovi, ki skusajo sicer tako hitro iz svojega ropa iztisniti kapital, da jih ta prevelika naglica izda, tako previdno čakajo. To je ravno ona pametna poteza, ki sem jo prej poudarjal. Lopovi čakajo, da bodo starši otrokovi vsled vednega strahu in upanja tako potrti in zbegani, da si ne bodo upali ničesar več pod-vzeti proti roparjem in da jim bodo dovolili vsako zahtevo.
S tako grozno špekulacijo na uničujoči učinek mukepolne negoto-vosti morejo lopovi iztisniti več nego en milijon.«
»In vi smatrate za izključeno, da bi se mogli zaslediti zločinci?«
»Policija ni do sedaj ničesar dosegla in tuđi jaz blodim le v temi, vendar pa še nikakor nisem izgubil upanja. Prvikrat v svojem življenju se ne vzbuja v meni nikakršno usmi-Ijenje z zločinko — kajti oni vražji nacrt, omehčati žrtve s čakanjem, mi dokazuje, da se je mogel poroditi le v ženskih možganih, ker le - ta more najboljše presojati učinek takega dejanja.«
»Ali ste o nedolžnosti otrokove varuhinje popolnoma prepričani?«, (Dalje pruiodnjič.).
Strtn 2.
SLOVENSKI   NAROD.
145 štcv.
Šio. Obračali so jof tolkli po nje}, vse zaman, ni šio. V tem hipu je prihitel k mitraljezi neki vojak.
»Prepustite stvar meni,« je vzkliknil, >}az sem strojni ključar. V desetih minutah ali v četrt ure bo stvar gotova in v redu!«
Pregledal je mitraljeza spredaj in zadaj ter jo jel polagoma jemati narazen, pregiedujoč posamne od-yjte dele.
S sovražnikove strani so padale krogle kakor toča* Vojak je molčal in delaL Prav nič ga ni vznemirjal peklenski ogenj iz topov, pušk, ki je postajal vedno silnejši.
Poveljnik je odredil, naj se mitraljeza spravi v neko zaklonišče v blizini, dokler se ne spravi v red in He popravi.
»Pa zakaj, kapetan,« je ugovar-jal vojak, »saj ni potreba. Mene ta ogenj in ta godba čisto nic ne moti in me ne zavira v poslu. Zakaj bi naj izgubljali čas! Pustite mene, da tu na mcstu pregledam, kje je napaka, in da potem tuđi mi čim najpreje prič-nerao s svojo godbo.«
Granate se bliskajo, udarjajo na levo in na desno, puške pokajo, po-ysodi grmenje in treskanje.
Vojaki v bojni vrsti obsipavajo Sovražnika vedno ljutejše s krog-ljami.
Ključavničar je med tem vzel narazen mitraljezo, našel napako, lahko in mirno sestavljal nazaj posamne dele in jih z viiaki pritrjeval pod točo svinčenk ter tiho pel: Soln-ce jarko ne šiješ cnako . . .
In ko je končal svoj posel ter mitraljezo spravil v red, se je okrenil k stotniku ter zaklical:
»Gotovo! Ukažite, da pričnemo Mreljati!«
Štajersko.
Avtomobilska zveza Celje-Ljub-Ijana. Naša lepa Savinska dolina, ki smo jo mogli do zdaj samo v njenern začetku v okolici Celja do Št. Petra obiskovati. se nam je zdaj z novo avtomobilsko zvezo Celje-Ljubljana popolnoma odprla. V dobri uri nam je mogoče priti preko lepih krajev iz Savinske doline skozi trg 2alec do kranjske meje v Crni graben. Ljudje se avtomobila pridno poslužujejo, kar je dokaz, kako zelo potreben je bil. Savinska dolina ima jako lepe kraje in iz posameznih avtomobilskih postajališč so izhodi za daljše in krajše izlete, kakor tuđi prilike za hribolazce, ki hočejo v romantično Logarievo dolino, na Kamniške in Savinske planine itd. Oni. ki morajo po opravkih v te kraje. se itak radi poslužujejo te avtomobilske zveze, one pa, ki si hočejo le ogledati te krasne kraje. pa vabimo, naj ne odla-šajo ter naj si ogledajo te res krasne pokrajine. » Prehod čez štajersko-kranjsko mejo preko Trojan je vele-romantičen. Avtomobil odhaja iz Celja izpred »Beiega volka- ob pol 7. zjutraj in ob pol 2. popoldne.
Trbovlje. Vsled nenadoma na-stalih ovir se napovedani sokolski izlet v Gabersko in veselica pri Spancu ne more vršiti prihodnjo ne-deljo 29. t. m. temveč se imenovani izlet in veselica preloži na nedoločen čas. kar naj blagovoli slavno občin-stvo naznanje vzeti. Isti dan poleti naš Sokol korporativno z zastavo k župni slavnosti >Srbskega Sokola« v Zagrebu, da tako vrne poset vrlim bratom Srbom, katerega dolguje izza lanskega leta. Srbski Sokol se je namreč lansko leto o priliki razvitja našega prapora udeležil korporativno z lastno godbo skupno s 46 brati. Dolžnost nas veže, da poletimo v ne-deljo v Zagreb in se vsaj deloma oškodujemo za njihovo bratsko po-žrtvovalnost in trud bratje Sokoli! Komur je prilika dana in razmere do-puščajo naj poleti isti dan z nam v Zagreb k vrlim bratom Srbom. Na edar! — Odbor.
Iz Trboveij. Sokolski zlet bo v nedejio, dne 6. iulija; v toliko je popraviti v sredo v »Slov. Narodu« pnobčeno naznanilo.
Iz Rajhenburga. Za župana na Armeškem je bil izvoljeti g. J. P a v-1 o v i č, predsednik naprednega po-Jitičnega in gospodarskega društva »Kres« za sevniški okraj. Vrlemu in delavnemu svojemu somišljeniku prisrčno častitamo na tem zasluze-nem odlikovanju.
Rajhenburškemu učiteljstvu po-trjujemo, da ni nobeden njegov član pisec člankov, tičočih se župnika Cerjaka.
Iz Slivnice pri Celju poročajo: iV naši občini, posebno v Javorju, je v soboto, 21. t. m. hudo udarila toča. Koruza je precej trpela, največ škode pa je na pšenici.
Koncert Šentjurčanov na Vran-skem. V nedeljo 22. t. m. smo imeli n^ Vranskem lep večer. Priredi! ga nam je pevski zbor iz St. Jurja ob Juž. žel., ki je poletel ta dan na gransko.    Za    koncert   je   vladalo
splošno zanimanje in občinstvo fe tuđi napolnilo Košeninovo dvorano. Takoj prva točka sporeda: Adamiče-va »Lovska« nam je dokazala« da imamo pred seboj boljši zbor, ki je premagal že mnogo težkoč ter se povspel že na precejšno stopnjo do-vršenosti. Splošno so zelo ugajaii mešani zbori, izmed katerih sta se morala dva ponavljati. Krasno je zbor izvajal tuđi lepo m težko rusko narodno »Vozle rečki«. Manj so pa ugajaii moški zbori; edino Ipavčevo »Slovo« je bilo na mestu; v drugih se je pa pojavila tuintam malen-kostna disharmonija, drugega tenor-ja pa slišati ni bilo mnogo. Splošno pa, kakor rečeno, je nam zbor ugajal in smo Šentjurčanom hvaležni na le-pem večeru. Požrtvovalnemu dirigentu g. Čuleku pa dolguje zbor mnogo hvaležnosti; treba je bilo mnogo truda in energije za tako ob-širen in raznovrsten spored.
Iz Konjic.    Radi volitev    v okr. zastop    in   odbor    me »Slov. Gosp.« pozivlje, naj se mi torej podeli bese-da!       Dopisi     straniškega     župnika Preglja v »Slov. Gosp.«  se odlikuje-jo po posebno sovražnem in arogant-nem tonu.    Po tem znaku    prisojam onega v št.  24. njemu  in  tuđi njemu ođgovarjam.    O volitvah    v velepo-sesti borno govorili,    kadar se bodo zopet vršile. O volitvah sploh ste torej že večkrat    povedali svoje mne-nje javno,    zadnjikrat    menda    tam nekje v Ljubniški gori, kjer ste kovali svoje naklepe. Nas ostale volilne može ste namenoma prezrli, čeravno smo pri prvih    volitvah    brez    vas skupno, mirno in dostojno izvolili tuđi župnika Kozelja, ki ga je predla-gal eden onih »liberalcev«. ki ste ga v zahvalo za to hoteli    izbacniti pri nadomestnih    volitvah.      Sedaj    pa rovliete zoper vse one, ki so volili v vašem duhu v svesti si,   da ne kaže strankarstva tu, kjer se gre edinoie za narodno in občekoristno okrajno delo. —   Da bi vi ne bili   rabili pritiska radi    svoje izvolitve?    »Slov. Nar.« dajem prav. 2e vaš nastop v Narodnem domu, kamor sem dospel ravno ko ste zaloputnili vrata in stopili na cesto,   je bil vreden   kakega policaja, ki priđe naznanjat policijsko uro in ne duhovnika, ki vabi za volil-rri pogovor.    V kmečki    pos. pa ste svoje  ime  poudarjali  tako korenito, da bi moral biti pač gluh tišti, ki ne bi zapopadel namena in čutil skrite-ga polena. Poudarjam tuđi, da izmed naših  kandidatov    ni    prosil    nihče nemških volilcev glasu.    Molče    so smatrali za častno dolžnost,   braniti zahrbtnega napada one, ki so v skupnih stvarnih zadevah postopali z nji-mi solidarno. Kako pa vi?! Volili smo pri pien. volitvi skupno vašega mo-ža.   Kot častno nalogo menda sedaj curite za to, razdreti slogo in zastop-nost. Tista »sova«, o kateri govorile v primeri,   boste le koj vi,   gospod župnik! Ceravno vas nisem počastil s priimkom razdirač, bo pa le na me-scu. G. Kupnik vam pa skrbno dona-ša izreke in novice! Ali mu poštni-no pavšalirate ali pa sta ne samo politično, ampak tuđi telefonsko v zve-zi?    Njemu sem namreč povedal na v^rašanje, kaj imam zoper njega, da mi je njegova oseba egalna, ne odobravam pa njegove    zveze z na š i mi stanovskimi nasprotniki, obsojam pa jo sploh z narodnega stališča. Crnu-hi — pravite. Dobro besedo ste pogodili za vse tište,   ki gredo za V ko vašo brezmiselno    politiko čez    Jrn in trn«. Tuđi jaz vem, kam pes taco moli.    Premaganje   črnuhov pa nišo moje besede,    Četudi pobožna   želja. Naš stan ima v vaših političnih pri-vržencih jake nasprotnike. Imam si-cer med duhovniki  znance  in  prijatelje,   ki jih spoštujem in visoko ce-nim. a za svojemu stanu pogubno politiko pa ne morem biti, priđe li od-koder hoče.   To javno priznam, naj ine kdo pooblašča ali ne. Da je gra-ščak Posek   soli in učiteljstvu brez izjeme naklonjen in tuđi v narodnost-nih zadevah po možnosti pravičen, to pa trdim  jaz kot zastopnik   učitelj-stva in mora trditi vaš predstojnik č. g. arhidijakon konjiški kot ud okr. šoi. sveta. Da so mi Ijubši poštenjaki kakor vetrnjaki, pa mi zamerite, če imate, kakor se yidi drugi okus. — Kazmere v naši Zrečki obcini pa — prosim — pustite pri miru. Ne trpimo vmešavanja in ne rabimo razdora. —   »Zrečki nadučitelj Schell.«
Slovensko čebelarsko društvo za Spodnje Štajersko. Ker zadnji občni zbor ni bil sklepčen, je sklenil odbor, naj se vrši ta v nedeljo, dne 6. julija 1913 ob 10. dopoldne pri gosp. Konfidentiju v Zavodni po sledečern sporedu: 1. Pozdrav. 2. Poročilo tajnika in blagajnika. 3. Sprememba društvenih pravil — govori g. L. C e r n e j. 4. Volitve. 5. Slučajnosti. Po sporedu bo urednik g. Frančišek R o j i n a pri čebelnjaku predavai o Znideršičevem panju. Ta se bo vidcl prazen in oblfuden. Po zborovanju je skupen obed, za katerega naj se vsak po dopisnici oglasi pri g. Konfidenti-
)vl   K obili udeležbf   vabi za odbor
Tomo Kurbus, t. č. predsednik.
Drobne novice. Velik požar so imeli v torek v Peklu pri Poljča-nah. Zgorelo je sedem poslopij. Začelo je goreti pri zalogi Gotzove pi-vovarne, kjer so bojda otroci zažgali pri igri slamo. — Stavbni kon-z e n s je podelilo železniško mini-strstvo lastništvu lokalne železnice Radgona-Ljutomer za 21*4 km doigo lokalno železnico Ljutomer-Ormož. — h Celja. (Apetitna svinji n a.) Pretečeni torek se je imel zagovarjati prekajevalec mesa Jožef Reisner s svojo ženo pred celjskim okrožnim sodiščem zaradi prodaje pokvarjene prekajene svinjine. Reisner, ki je bil zaradi enakega delikta že večkrat obsojen, zadnjikrat mese-ca aprila, je dobil 10 dni zapora z dvema trdima ležiščema, njegova žena je pa bila obsojena na 5 dni zapora. Prodajalno ima v Rotovški ulici. Je sploh skandal, da se takemu člo-veku po več kaznih se dovoli prodaja mesa. — Z a s t r u p i 1 a se je v Mariboru 25 let stara hčerka želez-nišega sprevodnika Kolbla. — Umri je v Mariboru vpokojeni poŠtni pod-uradnik Lovro JurŠe, star 61 let.
Rgpoško.
Občinske volitve v Borovljah. V
torek, dne 24. t. m. so se vršile občinske yolitve v Borovljah. Nemci so napeli vse sile, kar so jih mogli zbobnati skupaj in to za to, da bi jih Slovenci morda ne presenetili. Toda Slovenci se volitve nišo udeležili in so pustili, da so si izvolili Nemci sami svoje zastopnike »strammdeu*--sche«, kojih germansko pleme šega gotovo daleč in kojih častna imena slovejo: R. Hoinig, Fr. nossl, Fr. Kusternigg, dr. Jos. Maurer, A. Reinhardt, N. Rubner, dr. Fr. Vetter, Ig. Deghoffer. V II. razr. Al. Anto-nitsch, Joh. Hafner, Fr. Just, Ch. Hey, Avg. Kastner,-Fr. Sodia, Max Tschinkowitz, Ig. Tschebaus, Pavel Doujak, Mih. Wernig, Jak. Koschat in Ant. Sagoschen in v III. razr. Fr. Buxbaumer, Mat. Gratze, Josip Hambruch, Jos. Ogris, R. Perkounig, Jos. Rebernig, Schacherl-Gutschar, Jos. Schaunig, Joh. Antonitsch, Karl Bauer, Mih. Obounig in Jos. Just.
Kolo za 1 krono. Slikar ju H. P. v Celovcu je ukrade! nekdo kolo, vredno 150 kron. Kolo so delj časa brezuspesno iskali. Včeraj pa so ga našli pri nekem solanu, ki ga je malo preje kupil od nekega neznanca za 1 krono in ga vesel peljal domov, De-ček je neznanca natančno opisal, in policija upa, da ga v kratkem za-sači.
Ubegla vojaška kuharja. V noči od 22. na 23. t. m. sta pobegnila kuharja Pitschko in Weber pri 2. bata-Ijonu 7. polka. Dne 24. t. m. sta pisala stotniku pismo, v katerem mu naznanjata, da sta v Žvici, in da sta vojaško obleko in orožje pustila približno 300 korakov od Vrbe v ob-cestnem jarku. Zakaj sta Pitschko in Weber ušla, v pismu ne navajata. Na v pismu označenem mestu so res našli obleko in orožje beguncev.
Telefonske zveze. Poštno in brzojavno ravnateljstvo za Štajersko in Koroško je obvestilo deželno zvezo za povzdigo prometa s tujci, da se prične graditi nova telefonska proga Beljak-Spital takoj, ko dospe na lice mesta stavbni materijal.
Divizijskih vaj, ki se vrše letos med Mariborom in Celjem in ki se prično 10. avgusta se 17. pešpolk v Celovcu bržkotne ne udeleži, vsaj do sedaj se ni za te vaje določen.
Vojaški dopusti povodom žetve se prično v Celovcu dne 30. junija in trajajo do 20. julija. Od 17. pešpol-ka gre na dopust 400 vojakov, od 2. bataljona 7. koroškega polka 130 vojakov in od 19. lovskega bataljona 120 vojakov.
Primorsko.
Boj za Trst. Pri zadnjih volitvah, pri katerih so laški kamoraši kljub vsem svojim mahinacijam, ka-tere smo že večkrat primerno označili, navidez nekaj pridobili (tri mandate na škodo socijalne demokracije), faktično pa veliko izgubili, ti ljudje nišo vedeli kričati drugega kot: »Trst je laški«. Toda pri tem so se grozno zmotili. Trst ni pokazal pri teh volitvah niti italijanske, še manj pa mogočno italijansko dušo in krik iaške kamore o samoitalijanstvu Trsta je čisto navadna laž, s katero hočejo kamoraši pokriti svoje goljufi-je, nasilja in spletkarstvo napram Slovencem in svoje izgube. Će se pretehta natanko razmerje števila volilcev zadnje in predzadnje volitve, Če se upošteva, da so šli za ka-moraše v boj tuđi nemški patrijoti (?) Trsta, česar se nekateri pamet-nejši Nemci že sami sramujejo, in če se vpoštevajo Še vsestranska nasilja
in podkupovanje volilcev, se priđe do popolnoma jasnega zaključka, da laŠko liberalna stranka nhna več većine    med    tržaškim    volllstvoin,
torej tuđi nima več kvalificirane večine tržaškega prebivalstva. Nadvlada laškoliberalne stranke je popolnoma neupravičena In krivična in dolžnost merodajnih faktorjev je, da poskrbe za to, da se čim preje odpra-vi ta krivica in sicer z uvedbo take-ga volilnega reda, ki bo pravično razdeljeval mandate strankam po njihovi številni moči, to je z uvedbo proporcijonafnega volilnega načina. — Ako se uvede ta sistem, ako se uvede pravično postopanje pred in pri volitvah, ako se zadosti poštenim zahtevam vseh strank, potem lahko rečemo, da ima Slovenec v boju za Trst izborne šance.
Goriška porota. — Morilec matere. Po sodnem ogledu na licu mesta, na Siličevem domu se je obrav-nava zopet nadaljevala. Obtoženec je vstrajal pri svoji prvotni trditvi, namreč da je prišel on isti dan sele okoli poldvanajstih ponoći domov, nasel je mater pod stopnjicami, kjer pa jo je pustil ležati, ker je mislil, da je pijana padla in zaspala. Obravna-va ni mogla proti temu zagovoru nič natančnega podati. Sodišče je stavilo porotnikom dve vprašanji in sicer prvo glede nameravanega umora, drugo pa glede uboja. Porot-niki so obe vprašanji zanikali, nakar je sodišče Siliča oprostilo.
Prepovedana laska prireditev. Namestništvo v Trstu je prepoveda-lo športnemu klubu »Pedestro« v Trstu, njegovo športno prireditev, ki naj bi se vršila v nedeljo, dne 29. junija.
Alpska avtomobilska vožnja. Včeraj so prišli okoli 3. popoldne v Trst prvi avtomobili po dovršeni peti etapi letošnje avtomobilske alpske vožnje. Do pol 7, zvečer so prišli vsi vozovi, razun dveh. Eden izmed teh se je prekucnil blizu Tob-laškega polja in je zaostal. Potniki nišo bili ranjeni. Drugi avtomobil pa je imel tuđi bržkotne kako nesrečo, o kateri pa še ni ničesar znano. Nadvojvoda Josip Ferdinand se je pripe-Ijal v Trst okoli 4. popoldne, nadvojvoda Henrik Ferdinand pa okoli 6. PriŠlece so pozdravili tržaški na-mestnik princ Hohenlohe, tržaški župan dr. Valerio, kontreadmiral vit. pl. Kohen, podpredsednik namest-ništva Henrik Attems in več drugih zastopnikov raznih civilnih in voja-ških oblasti. Snoči se je vršil častni večer gostom v Dreherjevem re-stavrantu, danes je počitek in jutri se gesti zopet odpeljejo.
Samomor mornariškega stavb-nega vodje. V Fasani se je ustrelil približno 501etni mornariški stavbni vodia Josip D e s i n g e r. Do sedaj še nišo odkrili vzroka samomora.
Marogasti legar. Stanje bolnikov v pomorskem lazaretu v Trstu se je v zadnjih dneh tako izboljšalo, da uoajo bolnike v kratkem odpustiti. Tadi posadki parnikov »Melpomene« in »Vorvvartsa«, ki sta bili do sedaj pod zdravniškim nadzorstvom se vr-neta v kratkem na delo.
Velika tatvina. Neznani tatovi so udrli snoči v stanovanje vdove Lu-čije Grassijeve v Trstu na cesti della Guardia. Odnesli so v gotovini 2000 kron in za 1000 kron raznih dragoce-nosti. O tatovih, ki so morali stanovanje in sploh hišne razmere vdove zelo dobro poznati, nimajo še nobene sledi.
LJubezen. V Trstu je streljal 24-letni zidar Anton Vižnovec, oženjen, na 201etno služkinjo Ano Hošekovo, rodom iz Gorice, ker je zavrnila njegove ljubezenske ponudbe. Višnovec je ustreiil na Hošekovo dvakrat, toda noben strel ni zadel. Hošekova je padla iz strahu, Višnovec pa je, mis-lec, da je zadeta, pobegnii in nameril nato ne daleč od vrta, kjer jo je na-padel, revolver na sence. Toda orožje mu je odreklo in predno je mogel ustrcliti drugič, je prišel stražnik, ki ga je aretiral. Na stražnici je Višnovec priznai, da je hotel ustreliti Hošekovo in sebe. Tam je tuđi še le zvedel, da ni Hošekove zadel. — Višnovec je že lansko leto streljal na šveljo ženo in jo je lahko ranil. Pri tozadevni obravnavi pa je bil oproščen, ker so zdravniki izrekli, da je izvršil dejanje v hipni zmede-nosti misli in da za dejanje ni odgo-voren.
Vsied neozdravlflve bolezni je skočila v vodnjak kočijaževa sopro-ga Vita Elefante v Trstu. Potegnili so jo iz vodnjaka mrtvo. 2ena zapu-šča vdovca in 6 malih nepreskrblje-nih otrok.
Crne koze na Reki. Reske crne koze so postale vsled vpitja madžarskih iistov naravnost znamenite. Se-veda pa te koze nišo tako crne, kakor se jih slika. Po krivdi reske sanitarne oblasti se je izkrcal mornar parobroda ogrske parobrodne družbe na Reki, ki je bil dobil crne koze med potjo. Sanitarne oblasti se za ta
slučaj nišo brigale in zbolelo je v vsem 10 ali 11 oseb na crnih kozali. Tedaj sele so skočile oblasti na noge in posrečilo se.jim je ustaviti sirje-nje bolezni, tako da se več kakor 14 dni spioh ni pojavil nobeden nov slučaj. Kakor znano, .nahaja se blizu Reke Opatija, kjer se ravno v tem času začenja letna kopalna sezona. Da se goste, ki zahajajo v Opatijo, od te odvrne, počelo se je o slučajiii crnih koza na Reki tako pisati, da res same koze nišo bile tako crne, kakor je bila crna nakana poedinih oseb, ki so prišle k zdraviliški komisiji v Opatijo in oni v Cirkvenico iz-siljevati denar, čes, če se jim plača znesek 6000 K, bodo pisali po časopi-sih o stvari resnično in pomirljivo, v nasprotnem slučaju pa tako, kakor dosedaj, namreč pretirano in lažnji-vo, da odpode tujce od Opatije in od Cirkvenice. Ali nišo pravzaprav te osebe crne koze, ki so bolj nevarnc, kakor pa one prave? Vsled pisanja takih oseb po novinah, posebno ogr-skih, prestrašilo se je res mnogo ljudi in se ne upajo v Opatijo, oziromn v naša obmorska kopališča. Vsak dan prihajajo vprašanja na zdrav, komisijo in poedine osebe, Če so res v Opatiji ali okolici koze, drugi pa zopet odpovedujejo že najete sobe z motivacijo, da ne prideio tu sem radi crnih koz. Enim kakor drugim se pa javlja tem potom, da v Opatiji in oko Iici o kakih kozah ni niti duha niti slu-ia, a bilo je slučajev nekoliko na Reki, kakor je že gori omenjeno, in tuđi na Reki sedaj ni niti najmanje nevarnosti, da bi kdo nalezel to bole-zen. Koz, kakor so osebe, ki so ta slučaj izrabile na že opisani način je pa povsodi dovolj in človek se mora z vsemi štirimi braniti povsodi ako hoče,dasejih obrani; kdor je pa mislil priti v naša morska kopališča se kopati, naj le brez vse skrbi priđe in pojde gotovo bolj zdrav nazaj, kakor bo prišel sem. — Opatijski »Naro-dov« dopisnik.
žF^i      ^^              _tm_                      a *
+ Konfiscirana ustava. Tako mimogrede smo te dni zapisali opomnjo, da je vlada konfiscirala ustavo s tem, da ni sklicala krani-skega deželnega zbora. Kakor se nam poroča od zelo verodostojne strani, je ta opazka hudo spekla visoko vladno gospodo na Dunaju in slovesno zatrjuje, da vlada deželnega zbora samo zato ni sklicala, ker je za to prosil deželni glavar v imenu dež. odbora. To že verjamemo, da je deželni glavar prosil vlado, naj nikar ne skliče dež. zbora, a da bi bil to storil v imenu dež. odbora, se nam ne zdi prav verjetno, vsaj nam ni znano, da bi ga bil deželni odbor v to pooblastil. Sicer pa obstoji ustava ne samo za klerikalno stranko in je več kakor nezaslišano, da je vlada kar na željo ene stranke konfiscirala dež. ustavo na Kranjskem s tem, da dež. zbora ni sklicala, dasi je bilo v to časa dovolj in dasi je bilo to v javnem interesu zelo in nujno potrebno. Klerikalci se boje deželnega zbora in strah jih je, predložiti mu račune o svojem gospodarstvu z de-želnirn imetjem, zato so želeli, da se dež. zbor ne skliče, ali da je vlada tej želji ugodila, to je popolnoma protiustavno, to ni drugega kakor dejanjska konfiskacija kranjske dež. ustave, ki se samo formelno razlikuje od konfiskacije ustave na Hrva-škem. A dočim so na Hrvaškem konfiscirali ustavo iz velepolitičnih na-gibov, se je to pri nas zgodilo v ta namen, da se onemogoči kontrola deželnega gospodarstva in da se prebi-valstvu onemogoči kritika stranka;--ske strahovlade, ki jo je klerikalna stranka etaklirala v deželi. Vlada torej nima prav nobenega vzroka se iritirati zaradi našega očitanja, da je na Kranjskem konfiscirala deželno ustavo.
-r Naročene zaupnice dr. Šu-steršiču prihajajo druga za drugo, počasi sicer toda zanesljivo, kakor je pri strogi disciplini v klerikalni stranki ob sebi razumljivo. Toda obdolžitve, ki so bile izrečene proti deželnemu glavarju, so takega značaja, da z zaupnicami in zabavljica-mi ni nikomur nič pomagano, ne dr. Šusteršiču, niti klerikalni stranki. In če bi prav vse občine do zadnje skle-nile še tako sijajne zaupnice, deželni glavar bo moral vendar ali zahte-vati zadoščenja pred sodiščem ali pa se umakniti. Za to bodo skrbeli že drugi faktorji, tišti, katerim ne sme biti vse eno, kako je s to stvarjo.
+ Klerikalci proti   klerikalcem.
Na Goriškem se je klerikalna stranka razdelila zopet na dve struji. Resnično edina in enotna pravzaprav že izza Mahničevih časov ni bila, vendar so se po Mahničevem odhodu nasprotja navidezno poravnala in so kierikalci skupno postopali. Vodil jih je dr. Gregorčič, ki je vedno repre-zentiral zmernejšo strujo. Toda rad*-
145. štev.
SLOVENSKI   NAROD.
Stran 3.
kalno . klerikalni elementi nišo bili nikdar povsem zadovoljni s to Gre-gorčičevo zmernostjo in so v svojih listih neprestano delali propagando za svojo taktiko. Zdaj je prišlo do očitnega razkola. Radikalni - kleri-kalci so formulirali svoje zahteve s posebno resolucijo in jo predložili dr. Gregorčiču z zahtevo, da naj se ji ukloni, sicer se začne pri deželno-zborskih volitvah boj. Včeraj, dne 26. junija, so imeli radikalni klerikal-ci shod zaupnikov in so novič skleni-li zahtevati, da mora dr. GregorčiČ pred njimi kapitulirati, sicer da poj-dejo — svoj pot. Ker se dr. Gregor-čič ni udal, nastopijo radikalni kleri-kalci pri deželnozborskih volitvah samostojno — to se pravi, v klerikalni stranki je nastal razdor in pri volitvah pojdejo klerikalci proti kleri-kalcem, duhovniki proti duhovnikom v boj. Spričo velikega osebnega vpii-va, ki ga ima dr. Gregorčič, je težko kombinirati, katera stranka utegne zmagati. Sicer pa je mogoče. da se sovražni bratje se pravočasno po-ravnajo. Seveda se zopet mnogo govori o načelih, vendar ve vsakdo, da se tu ne gre za nobena načela, nego samo za mandate, za moč in gospodstvo.
-r »Učiteljska tiskarna«. V >Dnevu« se je danes oglasil g. Jelene. Sanja se mu, da nam je upravni odbor »Učiteljske tiskarne« za-mašii usta. Te sanje so bujne, a so le — sanje. Kar smo trdili, to smo vse neovržno pojasniti in vztrajamo slej ko prej pri tem, kar smo zapisali. Glede dolga, ki ga je »Zvonček« za-pustil v »Narodni tiskarnu konstatiramo, da znaša ta dolg se danes blizu 900 K in da letošnji obrok še do danes 27. junija ni plačan. »Narodna tiskarna« je dovolila plačevanje v obrokih. ker se je reklo, da vsega doiga ni mogoče naenkrat plaćati. Če pravi g. Jelene, da bi »teh par Nto kron lahko plaćali koj. naj se vsaj drže dogovorjenih obrokov! V 'Stalem pa je vse to postranska stvar, kajti vse to se je razvilo iz napadov, ki so izšli iz »Učiteljske tiskarne« v »Dnevu« in — ko je bilo >e vse mirno — v -Ueiteljskem To-\ arišu<-. kateri napadi so očitno pokazali, da imajo gospodie namen, Jelati v narodno - napredni stranki zdražbo in razdor. Drugega sploh ne felajo. kakor zdražbo in razdor, ne ele od včeraj, nego že več let in za-io mora priti enkrat do jasnosti.
— Klerikalno falostvo. O znani \ išnjegorski aferi nam pišejo iz Višnje gore: >Slovenec je obdolžil višnjegorske naprednjake, da so ho-:eli kaplana Tomca pri krešu ustremiti, češ, da je bil Tome hudo ranjen •~>d revolverske krogle. Vsa vest ie eveda zlobno zlagana. Trgovec Omahen je res priredil kres in dal -:aplanovim -godcem- sodček piva. Pri krešu se je strelialo. toda stre-liali so tzključno Ie kaplanovi pristali. Klerikalna glava in zvesti zavez--iik farovža Jože Š k u f c a . po domaće Povžek. je res streljal z revol-verjem. a revolver mu je bil odvzet n se bo Povžek moral zagovarjati pri okrainem glavarstvu, ker ni imel dovoljenja nositi orožje. Pri tem pa e treba konstatirati, da Povžek ni 7adel in ranil nikogar. Pač pa sta bila oba goreča kaplanova privrženca no domače Grandetova tako neumna n neprevidna, da sta v blizini kaplara in drugih ljudi razstreljevala kapseljce«. ki se rabijo za razstre-'ievanje dinamitnih patron. Kosci tega streljiva so zadeli kaplana Tom-:u. in hčerko železniškega podurad-nika Ivano Slane. Oba klerikalna nacka sta ovadena sodišču. Kapla--ova rana je tako velika, kakor r>rosno zrno, deklica pa je pri očesu -koliko ranjena. Mati te deklice ie eposredno poprej. predno je bila le-*a ranjena, hčerko posvarila, naj se .uva, in tuđi dotična dva klerikalna racka je nekdo posvaril, naj nikar ne ^treliata. — Vse to je bilo tukaj ta-koj splošno znano in nedvomno je to tuđi dobro vedel kaplan Tome. Kdo e potem spravil v »Slovenca« bajko o poskušenem revolverskem atentatu na kaplana? Zdi se, da te lopov-;une ni zakrivil nihče drugi, kakor Kaplan Tome sam, vsaj tako se do-mneva v vsi Višnji gori. Ako pa je r^. da je to storil kaplan Tome zgoli 7 hudobiie in zlobnosti, dasi je dobro edel, da so bili pri aferi udeleženi ^ami klerikalci, je to dejanje, ki^ se nsoja samo in o katerem pošten, dostojen človek nima primernega izraza, da bi to dejanje po zaslugi 'Značil. Kdor je sposoben za takšno cklensko zlobno dejanje, je propalica, za katerega v pošteni človeški družbi ni več mesta! Ako je kapla-nu Tomcu kaj ležeče na tem, da ne rade ta odij nanj, ako mu je mar osebna čast, bo javno izjavil, da ni v nobeni zvezi s krvavimi. a od kraja do konca zlaganimi noticami v »Slovencu« o višnjegorskem dogodku. Ako bo pa molčal, borno vedeli. pri ćem da smo glede njegove osebei
+ »Pod svobodnim   sotncem«.
Novomeški klerikalci so podobni ve-ščam;  če se te prav enkrat opečejo pri luči,   se vedno bolj vanjo zaga-njajo. Tuđi novomeški klerikalci so se ze enkrat pošteno opekli in da so takrat ričetu utekli, so svečano obljubili, da puste vse v miru,   kar   je »poći svobodnim solncem«. A so kakor vešče,   vedno se znova zaganja-jo noći to »svobodno solnee«. V zadnji izdaji Zlogarjevega    listića se je to zopet zgodilo in sicer na uvodnem mesiu in v prvi   dnevni notici.    Po-misiite, pravijo, kaka nesreća:  »Bilo je na dan    velikega čudodelnika sv. Antona    Padovanskega    nesrečnega leta 1913. še nesrečnejšega dneva 13. junija . . .«  In zakaj mislijo pobožni Zlogaijaši,    da je bil ravno 13. junij tako strašno nesrečen   dan?    Ćlan-kar golči:     »Vse    količkaj    pošteno niisleče    katoliško   prebivalstvo No-vega mesta    se je veselilo (!) na ia dar. — prišel je v mesto njegov vladika — prevzvišeni    gospod knezo-škot . . .« A zato je bil tišti i^reklicani 13. junij  1913. tako    strašno    nesrečen?    Dalje    piše 2logarjev    lisnč: >Poleg prostije so ga slovesno spre-ieli poieg domače duhovščine zastop-niki državnih uradov in drugih kor-poracij . . .«    zdaj   pa priđe!    — le novomeški mestni očetje so popoino-ma izostali;    ali s kakim  posebnim namenom ali brez namena, to vedo pač najbolje sami.<   — Zakaj so novomeški    mestni    očetje  izostali od sprejema, nam seveda ni znano. 2lo-garjev  listič  pravi:    Kakor  se  nam zdi,    nišo najbrže hoteli biti farizeji, hinavci, pagani ali krivoverci.«  Mogoče,    da    je list pravo zadel.    \'saj javnosti je znano,    da med mestnimi očeti    novomeškimi ni ne farizejev, ne hinavcev, ne paganov, ne krivo-vercev,    nego so vsi zgolj vse Časti vredni in vpoštevani možje. Farizeji in hinavci,    pagani in krivoverci so vsi zbrani okrog Zlogarjevega  listića.    Mestni    očetje so imeli gotovo tehtne vzroke, da se sprejema nišo udeležili. Morda smatrajo pod svojo častjo, da bi se klanjali piscu rdeče brošure. Ali pa mislijo, da škof, ki na prižnici in v spovednici hujska ljudi proti  poštenim političnim  nasprotni-kom.   ne mara videti,    da bi ga pozdravili možje, proti katerim ruje in ščuje. Ali pa so se bali, da jih bo za denar napumpah A če se hinavci in farizeji, pagani in krivoverci čudijo, da mestni zastop ni hotel pozdraviti škoia, koliko bolj se moramo čuditi mi, da se »vse tisto količkaj pošteno misleče    katoliško  prebivalstvo  No-vega mesta-, ki se je tako neizreče-no veselilo    nesrečnega 13. junija ni primernejše  sprejelo   svojega  vladiko.    Kako to, da sta od »vsega tega količka: pošteno mislečega prebival-stva«    samo dva možakarja.    mizar Malovič in vrvar Avsec, razobesila zast.ive in da sta poleg teli dveh bili samo se dve zastavi    razobešeni na Katoliški tiskarni« in na stari gimnaziji.   Kar se pa tiče gospoda prošla, naj bo Zlogarjev listič brez skrbi. To je brez dvoma, da bi bil prost raje sto ministrov sprejel. kakor Ijub-lianskega škofa in brez dvoma je tu di.   da se je prost prav od srca od-dahnil, ko se je iznehii svojega gosta.
- Sestanek odbora zaupnikov Narodno - napredne stranke se vrši po sklepu izvrševalnega odbora v mesecu septembru. Bližja obvestila sledijo pozneje.
-*■ Sestanek zastopnikov ljubljanskih političnih društev je sklican na 9. julija. Natančnejše podatke do-bijo politična društva potom okrož-nice.
-r' Velezanimiva pravda. Od za-nesljive strani se nam poroča, da vloži v kratkem g. Tomaž P a v š -1 a r iz Kranja tožbo proti deželi kranjski na izpolnitev pogodbe za njegove projekte na Savi. C. kr. nad-sodišče v Gradcu mu je priznalo brezplačno pravno zastopstvo in ga oprostilo kolkov in pristojbin za to pravdo.
-f Iz dežeie nasilstev in terorizma. Dalmacija je v zadnjem času za-slovela po vsem svetu tako vsled svojih prirodnih krasot, kakor zlasti zaradi policijskega sistema, ki je v zadnjem času zavladal v tej nesrečni deželi. Aretacije in politični procesi so v Dalmaciji na dnevnem redu. Menda ne preide dan, da bi ne bil kdo v deželi aretiran radi »veleizdaj-stva<', -ščuvanja proti državnim organom ali kakor se že zovejo taka in enaka politična hudodelstva, ki so jih zlasti pri nas na jugu spravili v cvet modri naši državni organi. Ako se bo postopalo v tem pravcu dalje, bodo ječe v Dalmaciji že v najkraj-šem času prenapolnjene, da oblasti ne bodo vedele kam dati števil. zlo-čincev. Začetkoma tega tedna so v Spljetu zaprli ćelo vrsto ljudi, ki so na sumu, da so v zvezi z lepakom »8. junija 1912.—1913.«, s katerim lepakom se aludira na Jukićev atentat na kraljevskega komisarja Cuva-ja. Radi iste stvari je bilo v ponede- <
ljek v Dubrovniku aretiranih 6 oseb. I&točasno je okrajno glavarstvo v Spljetu prepovedalo proslavo narod-nega praznika   sv. Clrila in Metoda,
okrajno glavarstvo v Kninu pa je zabranilo praznovanje Vidovega dneva na dalmatinskem Kosovu pri Kninu. Vse to se je zgodilo radi — »javnega miru in reda<, kaj vse že pri nas na slovanskem jugu spravlja v nevarnost javni red in mir!
+ Promocija. Dne 27. junija je promovira! na vseučilišču v Gradcu gosp. Anton Hrovat za doktorja vsega zdravilstva. — Čestitamo!
i- Poštne vesti. Za poštarico v \idmu pri Dobrepolju je imenovana poštna oficijantinja Ivana Poto-kar, za poštni oficijantinji sta imenovani poštni ekspedijeniinji Ana Zadnikar za Volosko in Otilija K a m b i č za Vrhniko.
—  Ljubljansko   meščanstvo po-deli danes, kakor čujemo,    občinski svet gosp. Engelbertu Franchet-t i j u v priznanje    njegovega deset-letnega dela na polju obrtniške organizacije.    Neumorni organizator slo-venskega obrtništva si je to priznanje gotovo v polni meri zaslužil!
—  Football - iMatch S. K. »Sla-via«. Praga - S. F. K. »Ilirija«, Ljubljana. Kakor smo že poročali, se vrši prihodnjo sredo, dne 2. julija, in sicer zvečer ob pol 7. na igrišču poleg Lattermannovega drevoreda velezanimiva nogometna tekma s svetovno znano praško   Slavio . Za to tekmo vlada po mestu splošno zanimanje in so tuđi že najvišji dostojanstveniki v deželi obljubili, da si pridejo to iz-redno športno prireditev ogledat. — Med tega bo ta tekma tuđi izreden družaben dogodek za naše mesto. —
-Slavia - nastopi pri tej tekmi s svo-jimi najboljšimi močmi,in sicer v sle-deči sestavi: Vratar je znameniti Pimmer, desni branilec Krummer, le-vi Veselv, krilci so od desne na levo Benda. Holv in Macoun, napadalci pa v istem redu Medek, Belka, Haj-ny, Jahn in Bohata. S tem moštvom si je »Slavia- izvojevala že nešteto zmag in ni nikakega dvoma nad tem, da porazi društvo tuđi našo »Ilirijo«, kar se pa le tej ne bo smelo šteti v zlo, saj so morala priznati pred tem moštvom »Slavie« že različna pri-znana prvorazredna angleška. fran-coska in belgijska društva. »Ilirija« bo morala pri tej tekmi napeti vse svoje sile edino v ta namen, da poraz ne bo strahovit. Do tega zaključka mora priti, vsak, ako navedemo nekaj rezultatov iz tekme »Slavie« nasproti Angležem in mnogo moč-nejšim češkim moštvom, kot je »Ilirija«, iz najnovejše dobe. Kakor znano, prednačiio Angleži v nogometu in se je tam ta šport že razvil v pro-tesijonalizem. In vendar je »Slavia« večinoma zmagala nad Angleži, tako nad Cambridge University s 3 : 1 in
2   : 1, nad Civil Service z 2 : 1 in 4 : 2, nad Jesus College Oxford Uni-versitv celo s 4: 0 in 4 : 2, nad Old Malvernians s o : 0 in 6 : 1 in nad Kastbourine s 6 : 1 in 3 : 1. Reprezentativno moštvo   angleških    ama-terjev, priznani Isont Corinthians je zmagalo sicer prvi dan nad »Slavio« s 5 : 1, zato pa je bilo pri revanši te-peno s 3 : 1. Edino znamenitega pro-fesijonainega moštva Celtic iz Belfa-sta na Irskem »Slavia<  ni mogla pre-magati in še to moštvo    je zmagalo nad   njo   z   malenkostnimi   razlikami 4 : 2 in 3 : 2. Na Češkem in sploh v Avstriji ima »Slavia^ le dva enako-vrstna nasprotnika, namreč    »Spartom in    Viktoria - Žižkov« v Pragi. Zadnja tekma s »Sparto   je končaia neodločeno z  1   :  1. z  »Victorio^ pa
3   :   1   na korist     »Slavie«.    Moštvo »Slavoj" je podleglo z 0 : 2, ^Sparta^ v Kladnu in    Kolin z 0 : 4,    Meteor, Praha VIII. in Union z 0 : 8, Deutsche Sportbriider z 1 : 8, JiČin z 1 : 0 in Kromeriž Hana celo z 0 : 10. Menda  ti  rezulati  pač  zadostno  pričajo, da je tekma s  >Slavio<  prvorazredna športna prireditev, kakoršne ne borno tako z lepa videli še kdaj v Ljubljani.
—  Umrla je v Novem Vodmatu gospa Marija Smerdu, vdova žel. sprevodnika. P. v m.!
—  Avtomobilska zveza Ljubljana - Celje. Potreba te avtomobilske zveze je najbolj   razvidna   iz splo-šnega zanimanja, ki se je pojavilo in ki se pojavlja vedno bolj ne le med prebivalstvom krajev, ki leže v blizini te proge, marveč tuđi prav posebno med ljubljanskim! izletniki, ki dozdaj  skoraj  nišo poznal  teh  krajev. Od dne do dne narašča Število onih, ki bi si radi ogledali te, takore-koč nanovo odprte kraje naše lepc Oorenjske-    Poudarjati pa   moramo, da se te nove avtomobilske zveze ne poslužujejo samo boljši krogi,temveč vidimo   tuđi   naše  priproste  kmeto-valce in njih žene, kako radi se vo-zijo z avtomobilom. 2e danes sme-mo trditi, da ta avtomobilska zveza ne omogočuje samo prijetnih in zabavnih izletov, temveč je tuđi vele-važnega gospodarskega   pomena za razvoj  krajev  ob    tej  avtomobilski progi. Avtomobila vozita dva, in si-
cer odhaia prvi iz Ljubljane od »Fi-govca« ob pol 7. zjutraj. drugi ob pol 4. popoldne. Vožnja do Celja traia tri ure.
Avtomobilska alpska tekma, ki pasira jutri našo deželo, se že vrši 6 dni pri najslabšem vremenu. Strmi gorski prelazi, od deževja omehčaiia tla, onemogočile so mnogim, da ne bodo dosegli svojega cilja brez slabe klasifikacije. Tekmovalna proga je dolga 2700 km in so predpisi za to vožnjo izvanredno težavni. Poleg znanih avtomobilnih športnikov tek-mujejo letos tuđi nadvojvoda Josip Ferdinand, Henrik Ferdinand in princ Parmski. Pokroviteljstvo ima nadvojvoda Leopold Salvator. Kakor že omenjeno, se ima tekma s slabiml vrernenskimi razmerami boriti in se je zgodilo že nekaj nesreč. Po naši kranjski deželi vozijo jutri, in sicer že zgodaj zjutraj prevozijo Kras m okoli poldneva se pričakujejo tekmo-valci na Ljubelju. Prelpd čez Lju-belj je ena najtežavnejših in najzani-mivejših točk letošnje vožnje in je znano, da je Ljubelj vzlic izbornih čest in izborno prirejenih ovinkov, vsled velike napetosti, ena najbolj napornih svetovnih avtomobilnih čest. Kranjski avtomobilni klub je skrbel za varnostne odredbe in za markacijo po kranjski progi in bodo člani kluba pod vodstvom odbora pričakovali prehod tekmovalcev pri obelisku na Ljubelju.
V  Domžalah    so    prijeli    »van-drovca«, ki je bil tam prodal kolo. Izkazalo se je, da je kolo ukradel v Ljubnu  na  Štajerskem  in    da    ima sploh več tatvin na vesti.
Tatvina v Kamniku. Neznan tat se vtihotapil v nišo odvetnika gosp. dr. Kravta v Kamniku in je iz spalne sobe odnesel denarnico, v kateri je bilo 34 K, uro in več drugih stvari.
Neprevidno ravnanje z orožjem. 141etni posestnikov sin iz Potoka pri Kamniku je ravnal tako neprevidno s flobert - pištolo, da se mu je iz-prožila, pri čemer je bil dečko tako ranjen, da so ga morali odpeljati v deželno bolnišnico.
Poroke v Kranju. Včeraj se je poročil g. I. Papler, rodom Kranjčan, sedaj strojevodja v Lienzu na Tirol-skem z gdč. Ido Rauschevo, zaseb-nico v Kranju. — Prihodnji mesec 1. julija poroci se g. Jank^o Sajovic, trgovec z gdč. Vero Šavnikovo, hčerko g. dr. Edvard Šavnika, c. kr. višjega okr. zdravnika v Kranju!
Toča je potolkla pretečeno so-boto poljske pridelke posestnikom Voklo in Voglje na Gorenjskem. Posebno so prizadeta žita, katera oško-dovani kar kose.
NesreČa pri streljanju. V Logu pri Litiji je hotel povodom nekega godovanja streljati s topičem 151etni posestnikov sin Franc Kokalc. Bil ]e tako nepreviden in je zažgal en to-pič z vžigalico. Pri tem je dobij zelo nev^arne poškodbe na glavi in po rokah in težko, da bo okreval.
Nezgoda. Dne 20. junija t. 1. je imel veleposestnik Cvetko Zorko, naš zvesti pristaš v Družinski vaši, opraviti na podu, kamor so spravljali seno. Prišel je z dverna uslužbence-ma na takozvano »zrelo-, po katerem se spušča krma s poda narav-nost v hlev. Padli so v zrelo vsi tri-je, in sicer tako nesrečno, da je padel eden izmed uslužbencev na Zorkovo nogo in mu je zlomil nad gležnjem. Zavednemu stebru naše stranke v Družinski vaši želimo, da bi okreval prav kmalu.
Kinematograf »Ideal«. Na spo-redu današnjega »specialnega večera« je krasna senzacijska učinkovitost Nordiskfilm Co. »Zlatnik«. Dalje prvovrstne slike: 1. Potovanje v Kullen. (Potovalni film) 2. Srčna igra. (Drama.) 3. Dbro lepilo. (Humoristično.) 4. Severno morje. (Potovalni film.) 5. Ljudski pevec iz Bre-tagne. (Kolorirana veseloigra iz starih časov.) 6. Življenjski rešitelj. (Drama.) 7. Kunigunda in špiritizem. (Velekomično.) 8. »Ljubezen je šlepa.« (Krasna veseloigra Nordiskfilm Co.) — Jutri v soboto: »LoČen od sreće.« Krasna drama v treh delih.
V  prisilno delavnico    so včeraj pripeljali 1864. leta v Kitzbiichlu na Tirolskem rojenega in tjakaj pristoj-nega Sebastijana Schmida, ki je bil do sedaj v graški kaznilnici, za na-meček je bil pa obsojen še v prisilno delo, katero bo moral izvrševati v Ljubljani. Zaupajo mu pa tako malo, da je bil priporočen v posebno pozornost, da po potu ni odnesel peta.
Kanarček, ki lepo poje, se je za-letel k g. Lovni Šebeniku, Spodnja Siska, Knezova ulica. Lastnik ga naj priđe iskat.
V  izložbi tvrdke Singer Ko., đel. družba živalnih strojev,    Sv. Petra cesta 4, so razvidni vsakovrstni ši-valni stroji v salonski opremi, kakor s kabinetno mizo, katere vrste strojev so zaradi njene porabe ne samo kot šivalni stroj, ampak tuđi kot pisama miza dandanes najbolj priljubljena.
Narodna obramba.
Občni zbor podružnic družba sv. Clrila   in Metoda   za Moste  se
vrši, kakor smo že poročali v nedeljo, dne 29. junija t. 1. ob 4. uri pop. v gostilniških prostorih g. Gerjola, Ker je ravno pri nas v Mostah za napredne Slovence ta podružnica pre-velikega pomena, kličemo vse zavedne naprednjake in naprednjakinje, da prihite v nedeljo na občni zbor, ter pristopijo kot člani tuđi oni, katere še pogrešamo. Več ko nas je, tem lažje bo delo!
Naši rojaki v Ameriki za družbo sv. C. M. Marljivi pospeševatelj naše šolske družbe g. L. Pire je posla! zopet 100 kron iz Clevelanda. Iskrena hvala!
V  AjdovŠčini je bila 4. t. m. že-nitnina  g.  not.  kand.  Josipa   Jurce in gdč.  Marice  Bratina; za  C.  M.  družbo se je nabralo 24 K. — G. Jos. Vrhunc hotelir na Bledu je daroval 5 K v hotelu pri »Pošti«   na  Jesenicah. — G dr. Janko   Sernec,   zdravnik v  Celju, je daroval družbi 12 K namesto venca na krsto + g.   Mart.   Karbe. — Gosp Ant.   Bole, posest.    in   trgovec v Po-stojni   je izročil   tamošnji   C. M. podružnici 50 K povodom smrti soproge gospe    Amalije.   — G. dr.   AI. Kokalj, odvetnik v Ljubljani, je izročil družbi neki zaslužek 4  K. — Dunajski  slov. tehniki so nabrali v spomin  na blago-pokojnega profesorja g. Milana Pajka 21   K   za   dr.   sv. C.  in  M.;    svoto   je poslal g. abs. ing. Albin Hallegger.
Ciril-Metodov papir za Slovence. Družba sv. C. i. M. je stopila v zvezo s češko tovarno za papir (Češko-budejovicky papirovv prumvsl akc. spol. Č. Budejovice). Iz te zveze bode dobivala družba novih dohodkov, ki bodo tem večji, čim več odjemal-cev dobi ta papir med Slovenci. Omenjena tovarna prodaja svoje iz-delke tuđi v korist družbe sv. Cirila in Metoda za Istro. Videli smo vzorce tegapapirja in sicer: bankovni 100/100, 50/50 in ovitke in — reci moramo, da je zelo lep, zelo priporočljiv. Opozarjamo torej kar naj-vljudneje slovenske trgovce in sploh slov. javnost na ta papir   za Slovence.
V  Semiču se je   ustanovila   po-glavitno po zaslugi   mlađega   rodoljuba g. Ant. S e v e r j a   CM.   podružnica.    Ustanovni  občni  zbor   je bil zadnjo nedeljo 22. t. m. s prav povoljno udeležbo pri Sebaherju. Glav-. no družbo je zastopal potovalni učitelj Ante Beg. Njegov poljudni govor je zbudil splošno zanimanje za tako potrebno našo obrambno družbo, kar je pokazalo številno pristo-panje k podružnici, ki šteje že nad 50 udov.    Podružnica    obsega    vse kraje od Metlike  do Crnomlja. Ne-prijetno je bilo opažati, da ni ne domače ne okoliško učiteljstvo poslalo nobenega    zastopnika.     Okoliškemu učiteljstvu ne zamerimo, ker morda ni bilo pravočasno  obveščeno. Naše narodno učiteljstvo bi se vendar moralo v prvi vrsti zanimati za plemenito    reševalno    delo    naše    šolske obrambne družbe. Ker je novi odbor jako srečno izbran, se ne bojimo za uspešno  delovanje  podružnice.  Izvo-Ijeni so bili:  g. Iv. Zure, predsed-nik; ga. Ivanka O g u 1 i n o v a , pod-predsednica;   gdč.  Mar.  K o n j e d i-čeva,    tajnica:    g. Ant. S e v e r # blagajnik;  gdč.  Minka B a r 11 o v a, namestnica.   Odborniki:   Iv.   Ogu-» I i n , Fr. T o p 1 a k (za Gradac), Ant, Sebaher,    Jernej   Kralj,   Ivan SimonČič  (Brdice),   Iv. C e s a r, Pregledovalca računov: J. Zure iri Jos. Rom, delegata Iv. Ogulin in Jos. Zure. Po zborovanju je pova-bil novi predsednik g. Iv. Zure zu-nanje goste v svojo gostoljubno hišo, kjer se je razvilo    pravo   slovansko pobratimstvo    za    skupno    narodna delo.
Društvena naznanila.
Sokol II. priredi v soboto 28. in v nedeljo 29. t. m. svojo društveno tekmo. Tekma se vrši v teiovadnici sole na Prulah ter se prične v soboto ob 8. uri in se nadaljuje potem v nedeljo zjutraj ob pol 6. Vabijo se vsi Člani, kakor tuđi drugi prijatelji, da si ogledajo to tekmo. Pristop je seveda dovoljen vsakemu in brez vstop-nine. Na zdar!
Veselica v Hribarjevem gaju. V nedeljo popoldne pojde seveda vsak napreden Slovenec na veselico, ki jo priredi Napredno gospodarsko in prosvetno društvo za Krakovo in Trnovo. V našem listu se je že po-vdarjalo, da se bo točilo izborno Šar-čevo (Rastoharjevo) vino, priznano domače vrhniško pivo (crno in na-vadno), tuđi buteljke se bodo proda-jale. Za zabavo je tuđi dobro preskrb-Ijeno; o vsem tem pa govore itak le-paki. Povdarjamo samo še oznanjeni muzej s karikaturami in škofjeloško godbo. Najlepša zabava pa bo zavest, da bo vsak naše] obilo napredno-mislečega občinstva*
Stran 4.
SLUVCftSAl     NAKU0.
140. siev.
št. Petersko   žegnanjti   V  ne-
leljo na praznik sv. Petra ln Pavla se vrši običajno žegnanje v Sentpe-cerski fah. Vsako leto je ta dan naj-večjega vrvenja. Letošnje žegnanje Da gotovo prekosi vse. Napredno poetično in gospodarsko društvo za šentpeterski in kolodvorski okraj je Doskrbelo letos za največjo zabavo z Drireditvijo veseljce na vrtu hotela F ratnik. Na tej veselici se snide vse, ki je in hoče biti dobre volje. In za-kaj tuđi ne? Tu sliSiS izborno godbo Sokola I, tam đoni ubrano petje Ljub-Ijanskega Zvona, nadalje se vrši ples, koja točka bo pač plesaželjne najbolj razveselila. Pri vsem tem pa postane človek žejen in lačen, pa tuđi za to bo poskrbljeno v vsakem oziru, a ne samo to, še ceio slavni »Kofetipaša« je obljubi), da nam postreže s pristno tursko kavo. Tuđi Fortuna bode igrala svojo ulogo pri velikem srečolovu z bogatimi dobitki. In za vse to je vstopnine le 40 vin. za osebo in otroci še ćelo prosti.
Deželna zveza kranjskih obrt« nih zadrug v Ljubljani javlja, da se povodom slavnostnega zborovanja na-meravani banket vsled nepričakovanth ovir ne more vršiti. Pač pa se bode na čast vnanjih gostov vršil skupni obed v hotelu pri Tratniku in se prosi vse vnanje goste, tukajšnje obrtnike in prijatelje obrtnega stanu, da se omenjenega obeda udeleže. Vže pla-čane prispevke za banket isti dan vrne načelnik zveze.
Slovenskim urednikom južne železnice. Za nedeljo, dne 29. t. m. skiicuje šempeterska podružnica »Zveze absolviranih srednješolcev j. ž.« v Ljubljano sestanek za neobvezni dogovor zaradi bližajočih se volitev v personalno komisijo. — Četudi pod-pisano priznava nujnost, si vendar z ozirom na dosedanji ugled Steje v dolžnost, svariti gg. člane pred pre-nagljenimi koraki. Podpisano društvo je na Slovenskem edino merodajna stanovska organizacija in nikakor ne gre, da bi slovenski železniŠki urad-niki dajali prednost dunajskim (nem-škim) organizacijam. »Zveza absolviranih srednješolcev j. Ž.« in njene podružnice sicer lahko delajo sklepe tuđi na Slovenskem, toda le pod po-gojem, da veljavoost teh sklepov sankcijonira osrednje vodstvo na Slovenskem edino merodajne organizacije. Podpisano bo sleherno zunanjo akcijo z vsemi silami podpiralo le, ako to odgovarja njegovemu ugledu. Dolžnost društva, podružnic in članov je, da varujejo ta ugled z vso silo in uravnajo svoje ravnanje po tej direktivi. Trst, dne 27. junija 1913. Za »Društvo jugoslovanskih ŽelezniŠkih uradnikov«:  V.   Černigoj,   predsednik.
Uradniško gospodarsko društvo y Ljubljani v likvidaciji je imelo v torek zvečer v salonu restavracije pri »Levu« na Marije Terezije cesti občni zbor. Zborovanje, ki je bilo povoljno obiskano, je vodil predsednik poštni kontrolor gosp. W o 1 f. O delovanju društva, ki je v likvidaciji, je poročal tajnik poštni višii oficijal š e m r o v, ki je poudarjal predvsem težkoče, ki so se pojavile likvidacij-skemu odboru pri izterjatvah plačil-nih zastankov, pri razprodaji zaloge blaga, pri kritju fakturnih dolgov in pri izplačevanju drugih upnikov. Dasi bi bilo konkurzno postopanje ne-primerno enostavnejše, vendar društveno vodstvo ni hotelo tega posto-pania, ker bi bilo tuđi neprimerno dražje, marveč se je odločilo za likvidacijo, ki jo izvrši v lastnem de-lokrogu, in sicer samo zato, da se društvo v prid družabnikom kolikor rnožno razbremeni. To se je likvida-cijskemu odboru tuđi popolnoma posrećilo. Clani novomeške podružni-'ce so se hoteli umakniti dolžnosti, toda njihova tozadevna pritožba je v dveh instancah propadla. Tako bo, če bo šio tako naprej, likvidacijsko postopanje letos končano. Vsled po-daijšanja iikvidacijskega postopanja ne trpe člani nobene škode, sosebno se, ker sta sklenila dva glavna up-nika »Zveza slovenskih zadrug« in »Mestna hranilnica ljubljanska«, da ne bodeta računali, z ozirom na te-žavni položai nobenih zamudnih obresti. Torej nosita vse tozadevne stroške omenjena zavoda in pa go-spodje, ki so podpisali menice. — Nato je poročal predsednik g. W o 1 f o dosedanjih uspehih likvidacijskega postopanja. Od 1. januar ja 1912 je prišlo v likvidacijsko blagajno skupno 13.933 K 36 vin., prodaja blaga in inventarja pa je dala 43.115 K 32 v. Prodajalo se je 39/^? pod normalni-mi prodajnimi cenami. Izdatki pa so znašali toliko, da izkazuie bilanca koncem aprila 1913 pasiv 52.935 K 90 vin., aktiv 49.520 K 64 vin., tako da ima društvo pokriti samo še zne-sek 3415 K 26 vin. Ta vsota pa se bo §e zvišala po dubioznih terjatvah. če bi izgubilo društvo pravdo z no-vomeskimi Člani in z nekim ogrskim mlinom, bi znašal skupno z dubiozi skupni primanjkljaj okroglo 30.000 K. Tajniško in blagajniško poročilo Je bilo sprejeto. Po kratki, precej živahni debati o raznih internih zade-
vah, )e predsednik zakliučil zborovanje.
Druiabni iportni vačar. V sredo,
2. julija po nogometni tekmi praške »Slavie« z »llirijo« se vrši ob 9. uri zvečer v hotelu »Tivoti« sestanek prijateljev športa, na katerega se prijatelji Sporta in Čehov sploh že danes opozarjajo s pozivom, da se ga šte-vilno udeleže.
Sokol prestrski In notrin]*-goriikl napravi v neoeljo. dne 29. junija popoldne pešizlet v Borovnico, odkoder odkoraka skupno s borov niskim Sokolom v Pekel. Kratek odmor bo pri br. J. Majaronu v Brezovici. Potem proste vaje in zabava. Prijatelji 'Sokola se vabijo na ude-ležbo.
Društvo za otroško varstvo v Idrlji zasleduje človekoljuben namen, da vzame v svoje varstvo vse one nedorasle otroke, ki so na kakršenkoli način ogroženi v dobri vzgoji. Ta namen dosega društvo s tem. da daje omenjene otroke, ki bi sicer postali potepuhi in vsake vrste hudodeld, v vzgojo poštenim rodbinam ali v razne zavode ter jim preskrbuje službena in raznovrstna učna mesta. Vse to po-vzročuje seveda velike stroške. Da si pridobi društvo potrebna sredstva, priredi v nedeljo 29. junija na javnem trgu veliko tombolo. Predpriprave za tombolo so končane in razprodaja igralnih tablic je v prav Živahnem teku. Slednjo pospešuje dejstvo, da je nabavljenih 29 lepih dobitkov, ki so že razstavljeni pri urarju Ballegu. Dobitke so darovali sledeči veliki do-brotniki in prijatelji revne zapuščene mladine: Ivan Fiala, Franc Goli, Val. Lapajne, ObČno konsumno društvo, Andrej PrimoŽič, Ivan 8ehaffer in Hinko Sax iz Idrije; Fran BlažiČ, Fr. čadež, Anton Kopač, Fran Lenger, Matija Novak, Ivan Peternel, Marija KavČič (Petrov), Anton Primožič in Jakob Poljanšek iz Žirov; Andrej Čar iz Vojskega; Ivan Zajc iz Dolov; Fran Božiček iz Sp. Idrije in Jurij Gnezda iz Gor. Kanomlje. Skoro vse naše občine in tuđi mnogo zasebni-kov so nam odkupili kar po veČ sto tablic in nadejamo se, da bo temu hvalevrednemu zgledu sledil najboga-tejši podjetnik v Idriji c. kr. rudniško ravnateljstvo. Velikim dobrotnikom iz-rekamo v imenu bedne in zapuščene mladine najiskrenejšo zahvalo. Pri slabem vremenu se tombola vrši v rudniškem hotelu.
Na zlet Idrijske Soklske Župe v Postojno, dne 6. julija pridejo župna društva iz Idrije, Cerknega in 2irov s tavornimi avtomobili, v vsem skupa] na 5 vozeh. Tuđi Sokol v Šiški priđe v Postojno na dveh avtomobi-lih. Prvikrat se bodo tedaj poslužila sokolska društva najnovejšega pro-metnega sredstva za svoj zlet in naj-vese!ejše pri tem je, da so vsa avto-mobilna vozila last slovenskih pođ-jetnikov. Pa tuđi izven sokolskih krogov se pričakuje ta dan v Postoj-ni naiŠtevilnejše udeležbe. Poleg velike sokolske slavnosti bo tuđi sve-tovncznana jama ta dan odprta proti znižani vstopnini po 1 K. Mesto Po-stojna ima na vse strani najugodnej-Še zveze, sosebno je pripraven izlet v Postojno iz Ljubljane. Priporoča-mo rodoljubnemu občinstvu, da si dar 6. julija določi za izlet v Postojno.
Izpred sodiščn.
Obsojeni avstrijski dragonci — protiavstrijski demonstranti. Kakor znano, so vprizorili avstrijski dragonci povodom prihoda reservistov in povodom odpotovanja na gališko mejo jeseni velike demonstracije proti ti odredbi. Več dragoncev je bilo are-tiranih in glavna obravnava proti njim se je končala letos meseca marca v Pardubicah pred tamošnjim garnizijskim sodiščem. Sodba tega so-dišča pa general konjenice pl. Kum-mer ni potrdil in je poslal vse tozadevne akte najviSjemu vojaŠkemu so-dišču na Dunaj. Tu se je vršila ponovno obravnava, ki je imela sledeči rezultat: Glavna povzročitelja demon-stracij dragonca reservista Jonas in Havliček sta bila obsojena na smrt (potom ustreljenja), obenem pa sta bila pomiloščena na 8 in pol, odosno na 8 let ječe, 19 voja-kov je bilo obsojenih na ječo od 4 do 8 let, oni vojaki pa, ki so se udeležili, demonstracije v popolni pijanosti pa so bili obsojeni na več"-mesečne ječe. Preiskovalni zapor je trajal 7 mesecev. Skupno je bilo obsojenih 40 dragoncev-reser-vistov na 120 let ječe.
Razne stvari.
4 Smrt deželnega poslanca.   V
sredo je umri v Linču deželnozbor-ski poslanec Josip Veseo. Zadela ga je srčna kap.
* Ponetrečtii pUnlaec Iz Curi-ha poročajo, da je padel z visoke pe-čine na Thurlihornu župnik Baum-gartner, in obležal v globokera Jar-
ku mrtev. Po dolgotrajnem naporu so potegnili truplo ponesrečenca iz jarka, in ga prepeljali domov.
* Ruske plseraske znamke. »Zveza ruskih ljudi« v Petrogradu je dosegla, da se odpravijo ruske ju-bilejne znamke z glavo carjevo in da se nadomeste z novimi, na katerih bo naslikana mesto slika carja ale-gorična slika, ki bo predstavljala veliko Rusijo.
*  Vohunstvo.   Pred kratkem so zaprli v Frankobrodu stavbna svet-nika  Wernecka  in  Wespermana,  ki sta bila na sumu, da    sta    vohuna. Aretacija  je  vzbudila  veliko  pozornosti. Po natančni preiskavi so oba aretiranca zopet izpustili,    ker jima nišo mogli dokazati krivde.
*   Sufragetke požgale kolodvor. Iz Londona poročajo, da so zažgale sufragetke    kolodvor    Hazelwell    v Birminghamu.    Polovico   kolodvora in dve čakalnici sta popolnoma pogo-reli. Polef pogorišča so našli več li-stin in spisov, iz katerih je razvidno, da so požigalke sufragetke.
*  Smrt poslanca v zbornici.    V poslanski zbornici v Parizu je nasto-pii med drugimi govorniki  napredni poslanec Avnard, ki bi moral govoriti o zakonu glede varstva    sol    za lajike. Takoj o začetku    govora    je postalo  poslancu  slabo,  padel  je  na stol in kljub takojšnji pomoči v kratkem umri.
*   Ponesrečena izletnika.   Bogat nemški tovarnar Steinlad    je   padel, kakor poročajo iz Rima    pri   Torre Annunziata, kjer se je   sprehajal   v spremstvu svoje soproge, v    morje. Soproga je skočila za njim, da bi ga resila, toda bilo je že prepozno. Od-neslo ga je valovje daleč   v  morje, kjer je nenadoma izginil. Žena se je resila.
*  Velika železniška nesreća. Na kolodvoru    Mechelu je trčil,   kakor poročajo iz Bruslja brzovozni    vlak Amsterdam - Pariz v na kolodvoru stojeći osebni vlak.    Sunek    je    bil strašen; obe lokomotivi in več voz je popolnoma razbitih. Osem oseb so potegnili mrtvih izpod razvalin,    ZA pa težko ranjenih.    Koliko  oseb    je lahko ranjenih še ni znano, kakor se tuđi še ne ve, kdo je povzročil ne-sreco.
*  Obsojen zobotehnik vohun.  V \Vinchestru se je končala    zanimiva porotna obravnava proti Nemcu zo-botehniku Viljemu Klare. Obtožen je bil, da je vohunil za Nemčijo in da si je s pomočjo podkupljenih angleških vohunov pridobil tajne knjige o po-sadki, utrdbah in o prometu ladij za slučaj vojne pristanisča Portsmouth. Klare je do zadnjega zagotavljal, da je popolnoma nedolžen. Toda krivda nemškega špijona se je    popolnoma dognala, porotniki so potrdili krivdo in sodišče ga je obsodilo na    5    let težke ječe.
*  Ponarejene cigarete. Finančno ravnateljstvo v Kolosu na Ogrskem je prišlo na   sled   zelo   interesantni sleparji v škodo tobačne režije. Ko-loška tovarna za izdelovanje cigaretnih nabojev je dala v popravilo mehaniku Em. Benda stroj za izdelovanje cigaret. Benda je to priliko izra-bil, napravil je klišeje za ovoje ciga-ret »Princezas« in »Damen« in je za-čel te vrste cigarete. Polnil jih je seveda z zelo malo vrednim tobakom. Po njegovih posredovalcih je prišlo v promet veliko stotisoč ponarejenih cigaret. Škoda, ki jo trpi erar se še ne more ceniti, gotovo pa je škoda velika. Bendo so zaprli, njegovih po-močnikov pa nišo   našli    še   nobe-nega.
*  U soda srečke,   ki   ie   zadela glavni dobitek. Leta 1895. je zastavil v    dunajski    menjalnici    Werner & Comp. neki neznanec, ki se je legiti-miral za pl. Ledererja iz Oršove več vSrečk v skupni vrednosti za 1516 K. Od tistega časa se ni    tujec    zglasil niti osebno niti pismeno in vsa pisma banke  so prišla nazaj  z opazko,  da se adresata ne more najti. Med tem časom sta dobili dve srećki dobitek po 150 K. Pri žrebanju srečk laške-ga Rdečega križa pa je zadela sreč-ka št. 30 seriji  10.610    glavni   dobitek.  Lastnik  banke  Siegmund  Wer-ner je  dvignil dobitek, zaračunal  si je vse stroške in izročil    ostanek   v znesku 22.374 K 50 v sodišču, ki išče sedaj dotičnega zastavljalca   pl. Ledererja, odnosno njegove pravne na-siednike.
*   Vzor   franeoskih    klerikalcev. Zadnji čas postajajo franeoski kleri-kalci zopet nekam    glasni.    Revolte vojakov zoper    triletno službovanje so jim dali v to dobrodošel   povod. Mogočno grme, da je treba v državi močne avtoritete, da treba vojvodo Orleanskega napraviti za kralja, češ, da bo napravil    red in obnovil    kr-ščansko rodbinsko življenje.   Ravno ko so franeoski klerikalci najbolj kričali, da bo vojvoda Orleanski obnovil kršćansko rodbinsko Življenje, Je pa prišel na dan velikanski skandal, ki je pokazal, kake nazore o krSČan-skem rodbinskem   življenju   ima ta
vojvoda. Njegova žena ]e rojena av-strijska vojvodinja Marija Doroteja, hči nadvojvode Josipa, ki ie pred nekaj leti umri. Vojvoda Orleanski je ž njo enajst let poročen, pa Jo je sramotno zapustil. V teku teh enajstih let je imel ta »obnovitelj krščanske-ga rodbinskega življenja« nič manj kakor sedemintrideset metres in tri-najst nezakonskih otrok. To se pa že mora priznati, ta mož je poklican, da obnovi kršćansko rodbinsko življenje in zasluži, da je vzor franeoskih klerikalcev.
Telefonska in brzojavna popocila.
Gosposka zbornica. Dunaj,     27.    junija.     Gosposka zbornica razpravlja danes o reformi kazenskega zakona.    V popoldanski seji gosposke zbornice poda ministr-ski predsednik grof Stiirgkh    izjavo glede zunanje avstro - ogrske   politike. Iz državnega železniškega sveta.
Dunaj, 27. junija. V današnji seji drž. železniškega sveta je želez-niški minister Forster govoril o raznih investicijskih in reformatorskih zadevah pri državnih železnicah. Med drugim je proglasil zahtevo po ustanovitvi železniškega ravnateljstva v Gradcu, kot za neizvedljivo, ter je ćelo nastopil proti razširjenju delokroga dosedanjega obratnega vodstva v Gradcu.
Reforma kazenskega zakona.
Dunaj, 27. junija. Gosposka zbornica je danes sprejela predlogo o reformi kazenskega zakona.
Cesar na letovišču.
Dunaj, 27. junija. Cesar odpotuje v ponedeljek, dne 30, t. m. z Dunaja in se napoti v Ischl, kjer ostane 2 meseca.
Borza.
Dunaj, 17. junija. Današnja borza je jako dobro tendirala z ozirom na ugodne vesti, ki so došle iz Bel-grada.
Neurje v Slavoniji. Osjek, 27. junija. Včeraj so bili v Slavoniji veliki nalivi in nevihte. Vas Orahovica je popolnoma pod vodo. Zelezniški promet na progi Orahovica - Vožinj je ustavljen, ker je voda preplavila železniški tir.
Dogodki na Balkanu.
Tajna   seja   srbske skupščine.
Belgrad, 27. junija. Vlada je za-stopnike domačih in tujih listov pred včerajšnjo tajno sejo narodne skup-ščine obvestila, da je pod kaznijo prepovedano, priobčevati podrobnosti o razpravah tajne skupčinske seje, zato tuđi listi nimajo nikakih točnih poročil. Navzlic temu se je po-srečilo našemu poročevalcu izvede-ti o poteku tajne seje te - le podrobnosti: Ministrski predsednik Pasić je razložit položaj, ki se je razvi! glede bolgarsko - srbskega spora na pod-lagi diplomatskih dokumentov, ki jih je predloži! skupsčini. Pasićeva izva-janja so napravila silen in globok vtisk na vse poslance. — Ministrski predsednik je predvsem poda! pojasnila glede srbske politike v bodoČ-nosti, ki so bila tako velike važnosti, da je vsa skupščina soglašala s Pa-sićem v tem, da je nujno potreba mir ohraniti in utrditi Balkansko zvezo.
Debate ni bilo nobene. Seja je bila zaključena in formalni, za javnost doloceni ekspose poda ministrski predsednik Pasić y današnji seji narodne skupščine, ki je sklicana ob 5. popoldne.
Kakor se zatrjuje, ostane Pasi-ćevo ministrstvo na krmilu, in sicer najbrže v sedanji sestavK Ostane na svojem mestu tuđi vojni minister general Božanović.
Po včerajšnji seji narodne skupščine je kralj Peter sprejel Pasića v posebni avdijenci. Po avdijenci je imel Pasić dolgotrajno konferenco z ruskim poslanikom Hart\vigom.
V belgradskih političnih kro-gih se spričo zadnjih vesti pojavlja optimistično naziranje. Sodi se, da bo Paslć v svojem današnjem ekspose-ju konstatira!, da pričakuje Srbija z zaupanjem pravoreka ruskega carja, kl se bo gotovo primerno oziral na vitalne interese srbske države. — Ministrski predsednik Pasić odpotu-je morda že jutri na sestanek balkanskih ministrskih predsednikov v Pe-trograd.
Bolgari o včerajšnji seji srbske
narodne skupščine. Sofija, 27. Junija. V bolgarskih merodajnih krogih se poudarja, da je spričo najnovejših dogodkov napetost znatno popustila in da situacija ni v nobenem oziru več nevarna. — Temu nasproti pa tolmačijo bolgar-ski opozicijonalci včerajšnjo kratko sejo srbske narodne skupščine dokaj pesimistično. Zatrjujejo namreč, da je bila seja zato tako hitro končana.
ker Pasić ni mogel za svoje nazore in za svoje stališče pridobiti niti svoje lastne staroradikalne stranke. Rusko brodovje križari ob bolgar-skem obrežju.
London, 27. junija. »Daily Mail« priobčuje iz Odese brzojavno vest, da je rusko vojno brodovje včeraj, v četrtek, odplulo proti jugu in da sedaj križan ob crnomorski obali pred Varno in Burgasom. Rusko brodovje šteje dve oklopnicl, dve križarki ia 17 torpednih lovcev.
Srbski  vojni  minister ostane,
Belgrad, 27. junija. Vojni minf-ster general Božanović je svojo demisijo preklical. Zatrjuie se, da bo današnja narodna skupščina izrekla zaupnico celokupnemu Pasičevemu kabinetu.
Spopad ob Zletovski rekl.
London, 27. junija. Po vesteh, ki so včeraj prispele so napadli Bolgari srbske pozicije na desnem obrežju Zletovske reke med Kratovo in Ko-čano. V sredo ob 1. popoldne se je borilo na bolgarski strani 12.000 mož. Srbi so imeli na razpolago veliko število topov, dobro pa so jim tuđi služile strojne puške. Artilerija je branila pozicije do 6. zjutraj. Na to je prešla v ofenzivo srbska pehota in je potisnila Bolgare z bajonetnim napadom na levo obrežje reke. Spopad je bil izredno ljut in je zahteval mnogo žrtev.
Belgrad, 27. junija. Vojno ministrstvo je dobilo od vrhovnega po-veljstva v Skoplju obvestilo, da so imeli Bolgari pri spopadu ob Zletovski reki 377 mrtvih in ranjenih. Srbi so izgubili 198 mož. Pismo  kralja Nikole  kralju Petru.
Belgrad, 27. junija. Crnogorski ministrski predsednik general Sava Vukotić je izročil kralju Petru svo-jeročno pismo Črnogorskega kralja Nikole. Kakor se zatrjuje, se kralj Nikola izreka v tem pismu za srbsko solidarnost in poudarja, da je Crna gora v bolgarsko - srbskem konflikti z vsemi svojimi simpatijami in z vso svojo armado na strani bratske Srbije.
O brzojavki kralja Petra ruskemu carju.
Sofija, 27. junija. »Mir« zahteva, naj* srbska vlada objavi brzojavko, ki jo je poslal kralj Peter carju Ni-kolaju, češ, da Bolgarija ne trpi nobenih tajnosti med Petrogradom in Belgradom. Avstrija in Italija okupirata Albanlio,
London, 27. junija. Tukajšnji listi poročajo: Ako bo konferenca ve-leposlanikov še nadalje zavlačevala ureditev južnoalbanskih mela, bosta poslanika Italije in Avstro - Ogrske zapustila konferenco. Avstro - Ogr-ska in Italija pa bosta obenem odpo-slali svoje vojaške ekspedicije, da zasedeta Albanijo. Italija ima baje svojo ekspedicijo že pripravljeno. Albanija prevzame del turškega dolga.
Pariz, 27. junija. V včerajšnji seji mednarodne financijalne komisije za ureditev finančnih vprašanj, ti-čGčih se Turčije, je bil sprejet pred-log, da mora tuđi bodoča avtonom-na Albanija prevzeti del turskih državnih dolgov, ne da bi imela pravico, kakor ostale balkanske države, zahtevati od Turčije kakšno vojno odškodnino.
Gospodarstvo.
— Ugodno najetje osebnega kredita. V sedanji dobi, ko so dragini-ske razmere dosegle nevzdržljivo mero, ter so postale skoro neznosne za vse vrste človeške družbe, je vprasanje glede preskrbljenja cene-ga neobtežujočega posojila v pra-vem smislu besede potrebno in ne-pogrešljivo. Radi tega bo gotovo v interesovanih krogih s hvaležnostjo sprejeto, ako opozorimo na »Kreditni oddelek« pri »Vzajemno zavaro-valni banki »Slaviji«, katera omogO; ča osebam s stalnimi službenimi ali pokojninskimi dohodki, kakor urad-nikom vseh kategorij, profesorjem, državnim in zasebnim učiteljem itd. najeti si pod najugodnejširni pogoji osebni kredit ter tako sebi kakor tuđi družini pribaviti mir in zadovolj-nost. V govoru stoječa posojila mo-goče je dobiti pri banki »Slaviji« proti nizkim obrestim na 5—30letno amortizacijsko dobo na podlagi živ-ljenskega zavarovanja. Priporoča-mo tedaj slovenski javnosti pri iska-nju cenega osebnega kredita kar najtopleje splošno priljubljeni, prvi slovanski zavod, banko »Slavijo«, katere generalni zastop v Ljubljani, Gosposka ulica 12., daje na zahtevo brezplačno podrobna pojasnila.
Današnji list obscga 6 strani.
Udajatclj in odgovorni  urednik;
Valentin Kopitar. Laatalna tu tUc »Narodne tbtkarae«*
i«, ster.
SLOVENSKI   NAROD.
Stran 5.
Pročitane Časopise v šent-jafcobskem ohraju
sprejema vsako sredo zvečer od 7. do 8. ter vsako nedeljo dor>oldne od 11. do 12. »Gospodarsko napredno društvo za šentjakobski okraj« v društveni sobi, Vožarski pot 4, da jih potem odda ljudem, ki drugače ne pridejo do branja, pa radi bero.
Umrli so v Ljubljani:
Dne 27. juni ja: Elizabeta Grda-đolnik, posestnikova žena, 38 let. Karolinška zemlja 46. — Alojzij Klinčić, sin železniškega delavca, 2 leti, Streliška ulica 15.
V deželni bolnici:
Dne 25. junija: Ivan Kmet, utro-2ecf 54 let.
H&solutao najljSa usfoa vođa sveta.
Borana   pov*o6ila*
Lfufrlianska
„Kreditna banka v ijubljanK
Unđni kinf iaaajske bone 27. janija 1113
■•felfteal paCh>)f.           OtaMni    BI«?*«« *<•, cia'evfi rer.ta     .   .    .    .      82-15 <     82^35 1*2« , srebrna renta .   .   .   .;    8510 i     S530 !'', avstr. kronska rente   .   . ;;    82-55 !     82 75 *;/a ogr.        „         „       .   . i«   81*15      81-35 !•', kranff!co đcželno posojHo      —*—      9450 ¥'• k.o. čeSke dež, banke   .      86—      87 — SreAfc«. Srečke ir I. 1860 •',     .   .     P 448— •   460 — „     „   „ 1354 .   .   .   .    .    670-— 1   68O-"     tfsfcc......277--,   287-— „     lemefJsVe  I. izdaje   , ,. 275 — j   285 — „      oerske hfpo»ečnc  .    .    233—     243 — w     dun. komunalne     .      •! ^75'—     485*— „     avstr. kreditne .   .   . ; 476*—    48b — „     ljubljanske   .... i    62—      68-M     Rvstr.rdce. križa    .    .8    53-50       57 50 ncf                                                  i'     ol'— 1       tio —~ : b£i!!kaw. :.: :!i 2405' 2*™ "     tnrfke......j 22870 !   231*70 .'ubljanske kredftnc bftnke   . ;! *13-— i   417 — \vstr. kredi nega zavoda .    . li 616'—1   617-— Danaiske bančne družbe .   .    509— ■   510 — fužne Seleznlce.....12060;   12160 državne železnlce   .   •   .   .    701-50    70550 M-Ine-Montan.....1, 917-50    91850 Zeškc sladkorne družbe   .   . | 339*—    343 — ■ivnostemke banke.   •   .   . |j 26275;   26375 v«i«to.             i; :ekfni.....: :  .     u-«    "-^ -arke              ......'   118 20    118-40 -anki........ii   95*95    96 12* re              ...-.•       11    93 40       93 70 Rub!}L   I.......! 253—    25375
Žitne ••«• v BudimpeMi.
Dne 27. junija  1913.
Tirnlik
PSenica za oktober 1913.   .   za 50 kg U-72
PScnica za aprii 1914    .   .   za 50 kg 1171
R2 za oktober 1913       .   .   za 50 kg   8 81
Oves za oktuber 1913   .   .   za 50 kg   852
Koruza za julij 1913 .    .   .    za 60 kg    7-65
Koruza za avgust 1913 .   .   za 50 kg   780
Koruza za oktober 1913    .   za 50 kg   739
Meteorologieno norofllo.
VliiM u« aorje« SM-2               Sređajl mirni tlak 73« ma
"■=*   »mio-      ?"    »-i    Vetrovi        Nebo 26. 2. pop. 731 4      15*3   si. szah.   oblačno „    9. zv.   732 8 j    13 5         n               . 27.   7- zj.    7336     144 [ si. jjvzh. sk. oblač. Srednja   vČerajSnja temperatura  13 4*, norm.   18 89.   Padavina v 24 urah 0*7 mm.
I Tužnim srcem naznanjnmo vsem I sorodnikom, prijateljem in znancem I žalostno vest, da je mirno v Gos-I podu preminila na§a dobra, ljuba mati, stara mati, tašča itd, gospa
JTurija Smerdu
I vdova ieleuiUkega spretrodnika
danes ob 1. uri popoldne, previđena I s sv. zakramenti za umirajoče. I       Pogreb drage nepczabljene bo v I soboto, dne 28. t. m.  ob  3. uri po-poldne iz hiše žalosti   Novi   Vodmat St. 150. na pokopališče k Sv. Križu. Sv. masa zadušnica se bode služila   v   župni   cerkvi   Sv.   Petra   v Ljubljani.
JfOTi Vodmat, 26. junija 1°13.
talujoti ostali.
I    Pnri  kranjski pogrebni  zavod  Fr   Dob^ri"
Išfte st primeran
lokal zo frsovlno
bolj v sredini mesta za avgust ali septem-ber. Želi se zadaj nekoliko dvoriŠČa. — Po-nudbe na upravništvo »S'ovenskega Naroda« pod šifra „Lokal 225O".                   2250
Proaasghišazvrtnm
Kupci naj se izvolijo oglasiti v nedeljo 20. Tunija poDoidne t Kamni gorici ši, 5.,   p.  St. Vid amd Ljubllano.
2 dijaka
ali dve   gospodični           2265
se sprejmeta na hrano in stanovanje
pod   skrbnim    nadzorstvom,
tidovska ulica,  št. 1. III. nadstr.
Pot
|e strnp.
To velja   tuđi   za  rast   ias.------Po
športnih ali poklienih naporih bi vse-lej   morali   glavo   vestno   masirati   z
dr. Dralle a   brezovo   vodo.
Posledica in uspeh je prijetno čuvstvo ter nesluteno osveženje in po-Življenje — — In najvažnejše: organi
lasišča se takorekoč ožive,------Zo-
prno srbenje izgine  takoj, zabrani se     a lzpadanje  las in  srbenje, rast  las se    i močno pospeši, prezgo<^nernu_osiven;u    \ se izognemo.   Cudesnega sredstva, ki bi na  golo  glavo  pričaralo   lase, ni-mamo. — — Premnogo  resnih zdrav-niških in privatnih izvidov.
Dr. Dralleja brezova voda, pristna originalna znamka se dobiva po vseh ickarnih7~droge rijah, parfumerijah, trgovinah z milom in boljših brivnicah. Cena K 250 in 5—. Juri    Dralle,    Podmokli    n.    L.
Ix proste roke se takoj proda čedna
majtina hiša
CTcnt.   z   vsem   pohištvom,   ▼   sredini
mestaf pripravna za samostojno družino.
Povpraša se                 2274
na Sv. Petra ceiti it 69 od L   2.
popoldne. — Posredovale! izključeni.
^©sejila
dovoljuje svojim članom 2ivljenskega od-delka in sicer: aktivnim uradnikom vseh kategorij, profesorjem, učiteljem itd , kateiih neobremenjena služnina znaša najmanje K i300- —, kakor tuđi penzijonistom s po-kojnino najmanje letno K 1400 —, proti za-znambi na služnino, oziroma pokojnino in proti primernemu poroštvu pod najugodnej-Šimi pogoji na 5—301etno amortizacijskodobo
vzajemna zavarovalna banka v Pragi, katere
generalni zastop v Ljubljani, Oosposka ul. 12
daje nemudoma in brezpt. potrebna pojasnila.
stanovanje
Za novembrov tenain iščom o sta-
DOTmnja, obsegajočega najmanj 4 sobe z udobnimi pritiklinami, ne višje nego v 1. nadstropju. Ponudbe s seznamkom posameznih prostorov in ceno, vštevŠi vodarino itd. pod „2222" na uprav. »Slov. Nar.« do 20. julija. Na poznejše prijave in ponudbe brez cen se ne ozira.
Ker hoČem prevzeti  neko obrt, iščom
bolj prileino gospodično ali vdovo brez otrok,   2249
ki bi hotela tuđi nekoliko v gotovini založiti tcr voljna iti v Ameriko. — Več pismeno (rekomd.) 3 sliko na naslov: „I. CL št. 1330" poste restante 3ksdcn|9 Primorsko.
nagrada M\ kdoi m naznss! zsESsljivo oseba.
priporoča aledeča kauges
Aleš iz Razora, ^r^sr1
Cena broS. 1 K 50 v., vez. 2 K 50 vin., s pošto 20 vin. več.
Atila  W  Pmflfll    Romanca. Napisal Milila  ¥   JjlUUill.   Ant. Aškcrc. Cena
broš.  I K 40 vin., vez.  2 K 40 vin., s
pošto 10 vin. več-
Brodkovski ođvetnik. ^
ĆeSki spisal V. Beneš-Sumavsky. Cena broš. 1 K 50 v., vez. 2 K 50 v., s pošto 20 vin. več.
Cez trnje do sreče. RS
F. Senčar. Cena broš. 1 K 20 vin., vez. 2 K 20 vin., s poSto 20 v več.
ftrph    in    CntPh    Zabeljene in oso-UlCll    III    dlllCll.   ijene    kratkočas-
nice. Zbral Tinček Hudaklin. Cena 1  K,
s pošto 10 v več.
flftcnnil   ^ahav   Humoristično-sa-UUSPUU  ZldUar.  tirične    in    resne
sličice iz sedanjosti. Spisal Luigi Calco.
Cena broš.  80 v.   s pošto   10 vin. več.
ftn^nnrf   Rnrpk     Humoristično-sa-l7Uo|IUIi ĐI1UI/&*   tirične   in   resne
sličice iz sedanjosti. Spisal Luigi Calco.
Cena broš. 70 vin., s pošto 10 vin. več.
^V**li    Ufatia5    ZgodOVinski roman. AralJ    JUdlla^. Spisal Fran Remec.
Cena broš. 2 K, vez. 3 K, s pošto 20 v več.
Lepi stri ček.  (Bel-ami).
Roman. Francoski spisaj Guy de Mau-passant, prevel Oton Župančič. Cena broš. 3 K 50 v., vez. 4 K 70 v., s pošto 20 vin. več.
Ljubezen injanaštvastra-hepetnega praporščaka.
Zgodovinska povest Cena broš. 80 vin., vez. 1 K 60 v, s pošto 10 v več.
Ljnbezen Končanove    .*.
1T1ot*O Zgodovinski roman. Spisal HldlC* Fr. Remec. Cena broš. 1 K 50 v, vez.  2 K 50 v, s pošto  20 v več.
Libera nos a malo. S~
rornan. Spisal Vladimir Vesel. Cena broš.
1   K 40 v, vez. 2 K 20 v, s pošto 20 v. več.
Voli    lfinil   Roman za mladino in od-
mđll    lUlU. rasle.   Angleški   spisal   F.
H. Bumett.  Cena  broš.   1 K 60 v,  vez.
2  K 60 v, s pošto 20 v več.
Mino   Socijalen   roman  iz liubljanskega
lILlUa. življenja. Spisal A. P/Rušič. Cena
broš. 1  K 20 v, vez. 2 K, s pošto 20 v več.
Najhnjši sovražniki. ^
Murnik. Cena 60 vin., s pošto 70 vin.
Narodni   kataster   Ko-
vtfičlro Spisal Ante Đeg. Cena 60 v, IUD&C* s pošto 70 v.
OrincininneK sPisal Rozman-UUblUJUUbll. Cena 70 v, 5 pošto
80 vin.
0 službeni pogodbi X3£
kov in drugih delojemalcev v podobnih slu2bah. Cena 50 v., s pošto 10 v. več.
1  flllt*tni  1*Q(1  drž-   zakonika   št.   89  z UUIIUI   ICU  dne    16.   avgusfa    1907. Cena 1 K., s pošto 20 vin. več.
Osnovni nauki 0 narod-nem gospodarstvu. %#^fa
Cena 3 K, s pošto 3 K 20 v.
Opatov praporščak. ^;
roman. Spisal Fr. Remec. Cena broS. 1 K 80 v, vez. 2 K 70 v, s pošto 20 v več.
Fravljice  za mladino s
cl Hromi (Prevodi čeških in hr-Dlllkcillil, vaških pravljic.) Cena vez. 5 K., s pošto 30 vin. več.
Prava in neprava ljube-
nt%n Povest. Spisal Blaž Pohlin. Cena ZGU. broš. 1 K 60 v, vez. 2 K 50 vin., s pošto 20 v več.
PrPtnonatlPl    Novela. Spisa!   Franc
rreiliagaUUl   Remec.    Cena   broš.
60 v , vez. 1 K 60 v. s pošto 10 v. več.
Uli oni    etnatl    Ruski   spisal   Leonid nUCbl    dlilClI, Andrejev,preložil Vladimir  Levstik.   Cena broš.   1 K 40 vin., vez. 2 K 40 vin., s pošto 20 v več.
Rienzi  zadnji   tribunov.
Zgodovinski roman v dveh delih. Spisal Edward Lytton-Bulwer. Cena broš. 4 K., vez. 5 K 20 v., s pošto 30 vin. več.
ConVtfl    ^1^   iz    pariškega    življenja. ftjapUU    Francoski spisal Alphonse Dau-
det, prevel  Oton Župančič.  Cena broš.
2 K-, vea. 3 K , s pošto 20 vin. več.
Skrivnost hiše ši 47.,':;;;
Angieški spisal I. Storer-CIousten. Cena broš. 1 K 50 v., vez. 2 K 50 v., s pošto 20 vin. več.
Skušnjave  Tomaža  Kr-
mo^ii^irnlra    Spisal   Šepetavec,   2
IUC£iljaVI«&<t. zvezka.Cenabro5.2K
40 v, vez. 3 K  20 v, s pošto  30 v več.
Strahovalci  dveh krcn.
Zgodovinski roman v dveh delih. Spisal Fr. Lipič. Cena broš. 2 K, vez. 4 K, s pošto 30 v več.
Stara devica. p0^:i!^bU
60 v, vez. 1 K 60 v, s pošto 10 v več.
Slovensko - nemška meja
na Koroškem.Bffcenanbreo5.
1 K 40 v, vez. 2 K 40 v, s pošto 20 v več.
Stiri ruske slike. SSvl£
Rendezvous.) Cena broš. 60 v, vez. 1 K 60 v, s pošto 10 v več.
Tl"hn    ili    cl 11 Vi    Poljudno znanstvena
UUU   111   blUU. razprava.   Spisal  dr.
dr. Jos. Rakež. Cena 20 v, s pošto 30 v.
TTnflino    Povest. Francoski spisal Andrč UllUlUO. Theuriet. Cera 90 v. s pošto 1 K.
Ustoličenje koroških toj-
wrg%A Spisal Ante Beg. Cena 30 vin., Vilu- s pošto 40 v.
Vašlra  trnnilra Povesti iz Do-
fdo&d &1U1UA.4. lenjske pretek-losti. Spisal Ivan Lah. Cena broš. 1 K 70 v, vez. 2 K 70 v, s pošto  20 v več.
V narovi Izbrani spisi Frana Erjavca, lidlaVl. uredi! dr. G. Sajovic. Cena
1  K 20 v, vez. 1 K 70 v, s pošto 10 v več,
V  študentovskih ulicah.
Spisal Fr. Remec. Cena broš. 1 K 50 v, vez. 2 K 50 v, s pošto 20 v več.
Zadnji rodovine Benalja.
Roman iz kranjske preteklosti. Spisal Fr. Remec. Cena broš. 1 K 50 vin., vez.
2  K 50 v, s pošto 20 v več.
Zbrani spisi Josipa Jnr-
ni no H zvezkov. Cena vsakemu UlUd. zvezku broš. 1 K 20 v, vez. 2 K s pošto 20 v več. (Zvezki III., V1H. in XI. so razprodani.)
Narodna knjigama ima v zalogi tuđi vse druge slovenske knjige ter poilje na zahtevo najnovejši a       s:                   cenik ćele zaloge.                  u       u
Hiša na Bledu
z dvema sobama, kuhinjo, jedilno shrambo, kletjo in vrtom se tako| proda ali pa da v naiem.                                              2252
Več  povc  Anton Marolt v   Oradu št 88 na Bledu.
ter dve lahki napol kriti
:     kdči|i    :
za 1 konja ter lepe suhe hrastove deske a 30 mm
ima naprodaj IT. Cvek v X^txmnikiu
mlad,    zdrav   in    treznega    obnašanja
dobi delo.     2273
Ponudbe sprejema Peter Strel, Mokronog.
Radi bolezni oddam takoj
pod ugodnimi   pogoji,   dobro vpeljano
na debelo (engros)      22/5
špecenisKo trgovino.
M. Spreitzer, posestnik ie iroovec v Ljubljani.
za parno iago ali temu enako službo« vanje, želi službo premeniti. Razume se popol-noma v rezanju jelovega in bukovega lesa in friz ter v nadzorovanju ljudi. Zmožen tuđi popKDlnoma gozdne manipulacije s 16. letnim službovanjem in jako dobrim spričevalom.
Pismene  ponudbe na   upravn. .Slov.   Naroda pod .Poslovođia iage 444 2250".
2259
Albert Drganc,  brivec in posre-dovalec  za starine   in posestva
v Ljubljani,   Franca Jožefa cesta št. 1
ini poodlasčeni oosređovalec
za starine za vso deželo, preskrbi tuđi ćele zbirke, obenem pa tuđi posreduje pri prodaji posestev. 2248
na  najboljšem  mestu  za detajlno prodajo,
išče dtmajska tvorniška tvrdka
za fino specialno detajlno trgovino ob dolgo-letni najemni pogodbi v najem. — Pismene ponudbe pod „Vornehm W. O. 6047" na Rodolfa Mosse, Dnnaf L, Setlerst&tte 2.
Ma Ua.
Dne 30. junija 1913 ob 9. dop.
se  bode                     2247
pri [. kr. otr. olavantvu v Ljniiiti
na javni dražbi oddal
lov Bhčine Wmi-\i
iitorja
praktiČnega v zemljeknjižnih zadevah ter
stenopfa-stroleplsca
veščega slovenskega in nemšk^a jezika
sprejme odvetniska pisama dr. Mat. Pretnerja in dr. Frana Brn-čića v Trstu, nlica Nnova 13/11.
Vstop in   plača   po   dogovoru.        2272
Kaj hvalijo gospodinje?
Sredstvo, ki olajia pranje! Kakor nobeno drugo9 stori to pralni izvleček „Ženska hvala". Kdor namoči perilo čez noć z „Žensko hvalo"9 imanjia delo pri pranju na polovico- Kdor pere potem ie s Schichtovim milom9 ee mu sploh ni treba truditi.
Stran $•
SLOVENSKI   NAROD.
145 štev.
PriporoČa se
ANTON 8 ABC
trgovina s perilom, pralnica in Ukalnica
Ljubljana, Selenburgova ulica •>.
874
Trpežno, solidno :: :: blago :: ::
Lepe oblike, iz- I redno nizke cene I
KP
|P
Berson in Palma :: podpetniki   ::
r Mazilo in druge
:: potrebščine ::
i_______________________________________________________________________
zfllosn čegližg, Anton Houok
Ljubljana,   Selenburgova   ulica   7.
St. 11932.
Raspis.
2251
Za lio ieUUesa mostu M [aUo
pri Čabru na 13.500 S proračnn]ena dela ia dobava se bodo oddale potom Javne ponudbene obravnave.
Pismene, vsa dela zapopadajoče ponudbe z napovedjo enotnih cen za posamezna proračunana dela naj se predlože
do 3. julija t. 1. ob 11. dop. podpisanenui dež. odbora.
Ponudbe, katere morajo biti kolkovane s kolkom za eno krono, dopo-slati ie zaocčatene z napisom: „Posmđba za prevzeije gradbe mostu pri Čabru".
Ponudbi mora biti dodana izrecna izjava, da pripozna ponudnik stavbne pogoje po vsej  vsebini in da se jim brezpogojno ukloni.
Rarven tega je dodati kot vadij še 5 °/0 stavbnih stroškov v gotovini ali pa V pupilarnovarnih vrednostcih pap;rj:h po kurzni ceni.
Deželni odbor si izrecno pridrži pravico, izbrati ponudnika ne glede na visino ponudbene cene, oziroma, če se mu vidi potrebno, razpisati novo po-nudbeno razpravo.
Nacrti, proračun in stavbni pogoji so na ogled pri deželnem stavbnem tiradu (Turjaški trg št. 4) v uradnih urah.
Od deželn. odbora kranjskega
v Ljubljani, dne 25. junija 1913.
Pri demoliranju Naglasove hiše
na Turjaškem trgu         2209
je na prodaj vsakovrsten
stavbni materijal
stresna in zidna opeka, stavbni les, kamenfe za nasipanje (šuta) itd- itd.
Povpraša se v pisarni
„Kranjske stavdinske družbe v levtni oJid
Pozor letoiiftap]!!
OMui u letota]* paleta* mlf • test mv* moitrao opremljenih
sob s kuhinjo
ali brez te.   Vodovod v  hiši. — CeDa ugodna. Ponudba na FraD MKakarfa,
trgovca   v   Lesc2^9    Gorenisko.
2203
Gostom, hi donajsjo u Trst,
1351                 se nriporoča
Trst, ulica Carradori št. 15,
5 minut oddaljen od južnecja kolodvora. Restavracija
ulica Carradori ISfvo^al ulice Glie^a),
iđravi Mola" |e nioljli liker lažiic.
.B'DižeiinHaiišiimii.
v SjuMjani
Prešsmava a!ica 5tw. 7.
priporoža
kanceliski,   konccptni,   8oku-
mentni, ministrski, pisemski,
ovitni in barvani papir
Kasete s ulsemsKlm ^imm.
Zrgovske knjige
v vseh velikostih, crtane z eno ali
z dvema kolonama, vezane v papir,
platno ali polusnje.
Oajemalae knjižice po crean2^nih
Zalaoga šo'sih zvezkev in risank.
Zavitke za nra3e v vseh veiikosta.
_____Velika izber-------
Tseh    pftsarnUkih    potrobsčln,
svlntalkov, pereš, peresnikov,
rađlrk,     kamenćkov,    tablic.
ffOblc, črnIU Itd.
JarVC za sole in umetnike.
■9>      •-»     *-
------- Razglednice-------
pokrajinske,    humoristične,    umet-
nlške vseh vrst, od najpreprostejših
do najfinejših.
flhnml za slike in dopisnice,
vezane v pUi in v usnje.
-------PoeziUke knige.  ——
poiobke za otroTre. Ccsoi okvirSd za razglednice.
Riulnt kikt, trikotniki, palete, rUahu ranila, tiSe, iopice.
JJolejfta ttetmikL
istu hraiilntaa linbUanska
j>rodo.

2202
Ravnateljstvo.
V
se bode oddala dobava ia montaža železae^a tilčsega CSVOVGđ3. Cevovod je približno 970 m dolg, in dobi premer 1000 mm; strmec znaša 160 m.
Podrobna pojasnila in pogoji se dobe pri deželnem stavbnem uradu v Ljubljani proti plačilu  15*—K.
Ponudbe, katere morajo biti zapečatene in označene s primernim napisom, na i se predlože podpisanemu deželnemu odboru najkasneje do konca julija 1913
Izrecno se pripominja, da se bo deželni odbor oziral le na take po-nudnike, ki zamor jo brezdvomno dokazati svojo zmožnost v tehnicnem oziru, ter, da se \rši razpis ne da bi bil deželni odbor zavezan odobriti kako ponudbo. K nčno si de elni odbor pridrži pravico, izbrati izmed ponudaikov po svoji previd  osti.
Od dež. odbora kranjskega
v Ljubljani, dne 23   junija  1913.
ad  10221/12                                                                                                           2237
h TfrRiTfin nkrRiiiD fd^Id Rnrnvpr-Knf ou^ks RokR
LU Lllluullil UlliUilltj LbalC IlUlUfCL 1iUL!jsi3Iiu IilIiu
v cestnem okraju KoŽevje  na 82.000 K proraČunjena  dela in  dobave se bodo oddale potom javne ponudbene obravnave.
Pismene, vsa dela zapopadajoče ponudbe z napovedjo popusta ali doplačila oa enotne cene proračuna ali napovedjo pavšalnega zneska naj se predlože
8o 21. juitja 1.1. ob 11. ari dopcldne podpisanemu Scžclnemu oDbcru.
Ponudbe, katere morajo biti kolkovane s kolkom za eno krono, dopo-slati   je zapečatene z napisom nPontldba Za prevzetje Cestne Zgrađbe  BO'
rovec-Kočevska Beka".
Ponudbi mora biti dodana izrecna izjava, da pripozna ponudnik stavbne pegoje po vsej vsebini  in da se jim brezpogojno  ukloni.
Raiven tega je dodati kot vadij še 5% stavbnih stroškov v gotovini ali pa v pupilarnovarnih vrednostnih papirjih po kurzni ceni.
Poleg pismene ponudbene obravnave se vrši dne 22. julija t. 1. ob 2. uri pop. v Kočevski Reki še ustmena zmanjševalna licitacija in sicer za posa-mezne cestne dele, dolge po okroglo 2200 m oziroma 2050 m, v katere se bo ćela 6450 m dolga proga delija.
Zgradba mostu se bo v tem slučaju posebej oddala.
Pri ustmeni ponudbeni obravnavi za delne proge je od vsakega ponudnika položiti 100 K vadija, kateri se po odobreni ponudbi popolni za var-ščino na 10° 0 pogojene svote iz zaslužka, ki se bo izplačeval vsaki mesec po napredku dela.
Deželni odbor si izrecno pridrži pravico, izbrati ponudnika ne glede na visino ponudbene cene, oziroma, če se mu vidi potrebno, razpisati novo ponudbeno razpravo,   ali sploh vrniti vse ponudbe.
Nacrti, proračun in stavbni pogoji so na ogled v deželnem stavbnem u radu (Turjaški trg štev. 4.)
Od dež.   odbora kranjskega
v Ljubljani, dne 20. junija 1913.
Avstv. amerikan. :: zaloga čevlfev s Prešernova ni. 52.
|p
p
Jfaši čevlji po kakovosti, :: priležnosti in cleganci :: prekose vsako konirarenco.
Zaloga slovitih „PALMA" gumijevih podpetnikov.