Glasilo Jugoslovanske socialne demokracije. tsbafa ▼ Ljobljanl vsak torek, četrtek in soboto. Naročnina za avstro-ogrske kraje za celo leto 14 K, xa pol leta 7 K! za četrt leta 3 50 K, mesečno 1.20 K. za Nemčijo za pol leta 7'90, za četrt leta 4 K; za Ameriko za pol leta 9-50 K za četrt leta 4 80 K r®ttfflwssje* itcvllfea 119 «r> Reklamacije so poštnine prose. Nefrankirana pisma se ne spro-iemajo. Bokopisi se nei vračajo Inserati: Enostopna pet t-vrstica (širina 88 mm) za enkrat 20 vin. večkrat po dogovora. 16. štev. V Ljubljani, v torek, dne 8. februarja 1910. Leto XIII. NASLOVA: Za dopise in rokopise xa list: Uredništvo ^Bdečega Prapora.,' Ljubljana. — Za denarne požiljatva naročila na list, reklamacije, inserate i. t d.: Upravnlštvo •Bdečega Prapora», Ljubljana, Šelenburgova ulica 6/U. Podraženje piva. Žalostne so razmere na Kranjskem. V deželnem zboru in v deželnem odboru vlada klerikalna stranka neomejeno, o političnem boju in političnem življenju pa za sedaj skoraj ni mogoče govoriti. Klerikalna večina je avtomat; na eni strani se vrže vanj načit, na drugi pade iz njega gotov zakon. Avtomat opravlja svojo nalogo, ne da bi se oziral na argumente, ne da bi na njegovo mašinerijo vplivale besede, zahteve, želje kakršnihkoli manjšin. In priznajmo: Danes v deželi res ni moči, ki bi mog’a prisiliti klerikalno večino, da bi se resno ozirala nanjo. Liberalna stranka je propadla. Njeni neuspehi, ki le kopičijo dannadan, so najbolji doka* za to. V deželnem zboru so rabili že vsa sredstva od kompromisne politike do hrupne opozicije. Z vsemi so ostali brez uspeha. In sedaj govore. Nič drugega ne morejo kakor govoriti. A njih govori nimajo nobene rezonance več izven zbornice. Včasi pokramljajo Se v kakšni gostilni ob pozni uri o kakšnem medklicu ali o kakšni pozi, ki se je opazovala z galerije, sicer je pa vse brez odmeva. Živega zanimanja za predlog?, razprave, za sklepe Bi nikjer. Da socialna demokracija kot najmlajša stranka le nima toliie moč', da bi lahko materialno vplivala na dogodke v deželnem zboru, je tem lažje amevno, ktr ji je zveriženi volilni red in nenaravna iiberalno-klerikalna zveza ob času volitev onemočila vsako, tudi najskromnejše zastopstvo v zbornici. Socialno-demokratični stranki je vsled tega onemogočen neposredni vpogled v deželno-iborske razmere in niti poučiti se ne more o namenih in naklepih, o načrtih in predlogah, o tendencah ih spletkah tako kakor stranke, ki imajo ■voje zaupnike v postavodajnem zboru. Socialno-demokratični volilci in pristali 10 vsled tega obsojen*, da zvedo za dogodke, ko so 2e gotovi 5 stranki je malodane onemogočena vsaka akcija, ki bi mogla dovolj krepko izražati nazore in zahteve njenih pristašev ter vsaj moralno uplivati na deželno-zborsko delovanje. Možna ji je le le kritika, ki pa ■e more ispreminjati gotovih dejstev. Tako je za klerikalno stranko politika v de-telnem zboru prava igrača. Kar hočejo, lahko sklenejo, česar ne marajo, lahko odklonijo in radi ničesar jim ne sne lasje na glavah. Tako so tudi sklenili zvišati naklado na pivo U ato odstotkov, t. j. od 2 na 4 krone. Tako na tihem se je to zgodilo, kakor da je stvar brez pomena za prebivalstvo. V odsek se je nakana takorekoč vtihotapili, v plenarni zbornici se ni klerikalni večini zdelo potrebno, resno utemeljiti in zagovarjati svoj namen, Qanglu, ki je prote-atiral proti zvišanju, ni vedel Hladnik odgovarjati nič drugega, kakor da je vinogradnik le večji revež od delavca, Vilfana je večina kar zakričala, tako da se je rajii odpovedal besedi in it var je bila končana. Povilanje naklade a a pivo pomeni seveda podraženje piva. Tudi med kiertkaici ga menda ni Daivneia, ki bi mislil, da bodo pivovarnarji iz svojega žepa plačevali zvišano naklado. Po večni ka-pitaUstovski navadi bodo posegli v žep konsumentov in posebno delavci, ki nimajo v deželnem zboru besede, bodo morah deželi plačevati viiji indirekten davek. Najznačilnejše je to, da se je mogel ta napad na proletarske žepe izvršiti tako brez boja, skoraj brez glasu. Tista opozicija, ki in? a sedeže v zbornici, ni znala spraviti nobenrga zanimanja med ljudstvo, dasi ni najmanjšega dvoma, da bo večina prebivalstva egorčena radi tega novega, ne malega bremena. Tisti opoziciji, ki bi imela potrebno agilnost, je zaprta zbornica in odrezan stik z zako-nodajstvom. Naklada je zvišana in kmalu bo pivo dražje. To te ne da več odpraviti. Toda nauk za ljudstvo je tol Če se hoče varovati za bodočnost, tedaj ima edino pot, vodečo do cilja: Okrepčati socialno-demokratične organizacije tako, da bodo ob vsaki priliki lahko nastopale z impozantno močjo in da se bodo tudi ob volitvah brez obzira na hudobno izumljeni volilni red lahko uveljavljale. E iina možna in zmožna opozicija za bodočnost je tudi pri nas le še socialna demokracija. Balkanske nevarnosti. Pomlad se približuje in z Balkana prihajajo zopet razburljive vesti. Tako je pravzaprav že leto za letom le da tli enkrat bolj na enem, drugič na drugem ognjišču. Izza zadnje ruske-turške vojne in okupacije Bosne in Hercegovine se je večinoma bliskalo v Macedoniji, kjer sta melanica narodov in do skrajnosti zanemarjena uprava ustvarili zemljišče kakor nalalč prirejeno za trajne politične ho-matije in boje. Padec Abdul Hamida in vpeljava ustave na Turškem je vsaj za nekaj časa učinkovala čudovito na macedonske razmere. Voditelji ondotnih «fet» so sklenili prijateljstvo z Mladoturki, nekateri so bili izvoljeni v parlament, vstali so se pomirili in večinoma odložili orožje, evropski angeli varuhi so odpotovali in bilo je videti, kakor da se pripravlja na Balkanu idilično bratstvo narodov, ki bi lahko dajalo zgled Avstrijcem. Toda macedonski mir le ni tako utrjen, kakor pripovedujejo slepi oboževalci sedanje turške vlade. Priznati se mora, da se je marsikaj izboljialo, vendar pa niao izbrisana narodna in verska nasprotja in čatovanje le nikakor ni pozabljena navada. No, če ne bi imela pomlajena Tarči/a drugih skrbi kakor macedonske, bi se lahko reklo, da se ji dobro godi. Z drugih strani pa prihajo vetrovi, ki v onem podnebju prav lahko narastejo tako, da postanejo ii njih viharji. V sedanjem trenotku je naj večja nevarnost na Kreti. Kriti, kakor ga imenujejo sedanji Grki — Kirid po torlko — je otok v sredozemnem morju, katero loči od egejskega ter meri od zapada do vzhoda največ 260 kilometrov, širjave ima 12 do 56, obsega pa 8618 kilometrov. Ze v starem veku je bilo mano vino, olje in med a Krete. Sedaj je gospodarstvo na otoka zelo zanemarjeno. O ondotnih kmetih se pravi, da so lenobe in da močno pijančujejo. Oblimi so oljčni gozdovi, prideluje se le tobak, lan, roliči, južno sadje, nekaj vina i. t. d. Pri ljudskem iletju leta 1887 so našteli 204.781 grškopravoslavnih, 88.487 mohamedancev, 646 Židov, 264 katoličanov, 17 protestantov in 7 armen-cev, skupaj 149.748 molkih in 144.444 ženskih prebivalcev. Za določitev narodnosti je to Štetje precej brez pomena, kajti tudi večina mohamedancev je po pokolenju in po Šegah grška. V stari grlki dobi je bil pomen Krete zelo velik. Leta 67 pred Kr. je Metellus Greticns premagal krečanske morske roparje in otok je prišel pod rimsko vlado. Pozneje so mu gospodovali bizantinski cesarji, leta 823 so ga ugrabili Arabci, katerim ga je leta 961 zopet viel Ntkephoroi Phokas. Grki ao ga tedaj posedovali do leta 1204., ko so križarji osvojili Carigrad. Tedaj je prišel v roke Genovezom, potem Benečanom, katerim je ostal do leta 1645 Toda šele leta 1668 so Turki zavzeli tudi glavno mesto Kandijo po obleganja, ki je zahtevalo 150.000 žrtev. Turki so popolnoma zanemarili Kreto. V času grške vstaje leta 1824 je Ibrahim paša zopet podvrgel otok in egipčanski Meheraed Ali ga je dobil kot odškodnino za vojne stroške, pa ga je moral 1841 vrniti Turčiji, Leta 1866 je izbruhnila vstaja, ki je prizadejala Turkom velike skrbi in težave; šele drugo leto je Omer paša zmagal, a prebivalstvo se je pomirilo šele, ko je oktobra meseca priiel veliki vezir Ali paša na Kreto, vpeljal nekatere reforme ter dovolil popust davkov. Vnovič so nastali nemiri leta 1878 in zopet je Muktar paša dovolil nekatere reforme, med tem tudi poseben deželni zbor. Rabuke so se ponavljale tudi pozneje. Odkar je Grška samostalna država, upirajo Grki svoje oči na Kreto, Krečani na GrSko. Toda nesreča! izid zadnje grško-turške vojne je vsaj oficielne kroge na Grškem močno ohladil. Evropske države so takrat posredovale in so dosegle, da je bil griki princ Jurij imenovan za generalnega komisarja na Kreti. Nacionalistični Grki in Krečani so takrat mislili, da je to prvi korak za združitev otoka z Grško, a pade c absolutizma na Turškem je hudo zadel take upe. Mladoturki, ki imajo v lastni deželi dosti težak položaj, ki so komaj pomirili duhove zaradi definitivne izgube Bosne in Hercegovine ter radi razglasitve bolgarske neodvisnosti, nočejo postaviti vseh simpatij na kocko in so zato v krečanskem vpraianju nepopustljivi. Na Kreti in na Grškem se pa množe dogodki, o katerih se danes le ne more vedeti, če ne povzročijo krvavih viharjev. Evropske države ■vare grško vlado, ampak položaj je danes tak, da nihče ne vp, do kod le sr ga vpliv vlade in kje jenja. V sklicanju narodne skuplčine so nevarnosti, ob katerih je vsako ugibanje neplodno. Ce zmaga treznost, mine vojna nevarnost vsaj za neka} časa; te prevladajo strasti, bo tekla kri. Narodna delavska organisacija in dr. Mandič. Da^ Dr. Mandič je na shodu v Solkanu nekoliko bolj preciziral svoje stališče proti socialni demokraciji. Itjavil je: «Postal bi tudi jat socialist, ako bi socializem le v 200 letih dosegel, če tudi ne vse, vsaj nekaj tega, kar >i je postavil kot cilj. Socializem je neisvrlljiv — je utopija. Največja napaka socialnih demokratov je, da stremijo za temi visoko letečimi idejami, ne store pa ničesar za vsakdanje praktične potrebe življenja. Dokazuje to s besedami dr. Adlerja, kateri se je bil izrazil: «Za košček kruha socialna demokracija nikdar ne zataji svojih visokih idealov*. Dr. Mandič sam priznava, da je treba ločiti socializem od socialno-demokratične stranke. Torej socializem po njem je utopija; socialno-demokratična stranka pa vkljub temu, da je realna delavska stranka^ bi stremiia samo za idejami socializma in pozabljala na vsakdanje delo. Dr. Mandič priznava pa v isti sapi, da ima socialno-demokratična stranka v svojem programu po eni strani temtljne točke socializma, po drugi strani pa ožji in lirii program. Priznava tudi, da sta ta dva programa tako praktična in idealna in da je tako opravičen ožji in lirii program socialne demokracije, da ga mora vsaka resna stranka do cela priznavati. Kar po sebi se razume, da mora vaaka resna napredna atranka zahtevati vse to, kar zahteva socialna demokracija« To se pravi: Narodna delavska organizacija in deloma tudi narodno-napredne in klerikalne stranke so uvidele realnost in nujnost delavskih zahtev in s tem, da so se jele zanje potegovati, so delavstvo pridobivale zase. Meninič tebinič so anektirale realni praktični program socializma ter precizirale posebej le drugo idealno stremljenje delavstva pod svojim okriljem, ena s frazo narodnosti, druga s frazo vere. Dr. Mandič je s tem v največjem protislovju sam s seboj, ko mora priznavati, da je praktični program socialne demokracije tak, da ga je brez druzega moral sprejeti kot svojega. Dr. M. pa je pozabil tudi povedati, da je organizacija socialno-demot *atične stranke tako praktična in realna, da so se morali po nje vzgledu ozirati tudi narodni delavci in krščansko-socialni delavci. Na moje vprašanje v protigovoru: objavlja izjavo nekega ruskega diplomata o zbližanju med Avstro-Ogrsko in Rusijo. Stvar je v resnem teku.'Spletkarijo pa druge velevlasti. Italija se že ponuja, da posreduje, a posredovati hoče tudi Nemčija. Angleška se pa že boji posledic, kakor tudi Francoska, če se približajo trije cesarji. * 0 obitrukci|l v deškem deželnem zbora so bile do nedelje sledeče vesti: Dasi ni upati, da se doseže sporazumljenje med Cehi in Nemci, sta grofa Thum in Clam Martinic včeraj popoldne delala na sporazumljenje. Govorilo se je, da hočejo Cehi izpremeniti poslovnik po dr. Krek-Kra-msfovem državnozborskem vzorcu. Petkova ob-strukcijska seja je trajala 8 ur. Med sejo so se vršila po hodnikih pogajanja. Grof Thun je kon-feriral '/« ure s knezom Lobkovicem in grofom Gaudenhovom. Posvetovanja sta se udeleževala tudi Mastalka in Udržal. Dasi je upanje na redno zasedanje češkega deželnega zbora padlo pod ničlo, vendar veleposestniki še posredujejo. Ako se nikakor ne doseže sporazumljenje, bo češki deželni zbor v četrtek odgcden. * Bnkovlnikf deželni Zbor je sprejel deželno-zborsko volilno reformo. Reformni načrt temelji na narodnih kurijah. Deželni zbor bo štel 72 poslancev in sicer 42 Nemcev (med temi 32 2idov) 10 Malorusov, 10 Poljakov in 10 Romunov. * Avitro-Ogrika in 8rbi|i. «Fremdenblatt» poroča, da sta se pogovarjala zunanja ministra Aehrenthal in Milovanovič o vplivu grško-turških razmer na položaj na Balkanu. Razpravljalo se je tudi o trgovskih odnošajih med Avstro-Ogr-sko in Srbijo popolnoma zadovoljivo. * V itajenkem deželnem zbora je v soboto prišlo do jako burnih prizorov. V začetku seje je poslanec Robič protestiral proti nastopanju nemške večine v naučnem odseku. Nemci so začeli psovati in vpiti nad slovenskimi poslanci, ki so skočili kvišku. Poslanci so se prerivali po zbornici semtertja. Deželni glavar je prekinil sejo. Seja se je končala ob 12. dopoldne. Razburjenje je veliko med vsemi krogi. * Pogodbi mod Kimonom In bmtiko-ubiko koalicijo obsega po poročilih sledeče točke: 1. Hrvaški' sabor se ne razpusti, temveč bo še ta mesec sklican na zborovanje. 2. Vlada se sestavi iz samih madžaronov. 3. Vprašanje železniške pragmatike se odstavi od pogajanja. 4. O volilni reformi se ima razpravljati pozneje. &. Deset izpraznjenih mandatov v saboru se prepusti mad-žaronom, da bo tudi njihova stranka primerno zastopana v saboru., To je popolna kapitulacija moščanske opozicije pred Khuenom. * Grof Klraen se je izjavil o hrvaškem vprašanju napram nekemu Časnikaraju: Hrvaški sabor se snide v najkrajšem času. Sabor bo rešil proračun in druge važne stvari. Težave so bile radi železniške pragmatike, a s hrvaško koalicijo se je doseglo sporazumljenje na ta način, da se je železniško pragmatiko izločilo iz aktualnih zadevi * Nova prnika volilu reforma za deželni zbor obsega v glavnem sledeče točke: Indirektna volitev se nadomesti z direktno. Druga točka je t. zv. maksimiranje; določi se meja, nad katero se davki ne bodo več vpoštevali. S tem se odpravi prevelik vpliv milijonarjev. Ostane pa javno glasovanje in volitev po razredih. — Glasilo socialno-demokratične stranke «Voiw&rts> ima o tem škandaloznem načrtu članek, ki se konča z besedami: «To je napoved vojne*. Tudi nekateri meščanski časopisi pravijo naravnost, da bi bila taka reforma sramota za deželo. * Pri daželooibonkih volitvah na Flnakem so dobili: starofmci 1&.532, mladefinci 12.235, socialni demokratje 22.941, agrarci 2471 in švedska stranka 7320 glasov. * Francoika zbornica se je s 167 proti 116 glasovi izrekla za fakultativno uvrščenje malih kmetov in njihovih rodbin v delavsko zavarovanje. * Grški miniitriki predsednik Dragamli je izjavil, da je govoriči uje, da bi nastali nevarni zapletki med Turčijo in Grško, otročje. Imel je daljši pogovor s turškim poslanikom, ki je bil jako prijateljsk. Turški poslanik je tako, kakor drugi diplomati tudi mnenja, da je sklicanje narodne skupščine jako srečna misel. * V turškem mlnlitritvn za pobožne ustanove so zasledili velika poneverjenja. Neki uradnik je poneveril v štirih letih 50.000, neki drugi pa 32.000 funtov. * Bivši perzijski šah je poizkušal napraviti revolucijo v Perziji, a njegovo odposlance so aretirali od meji. * 0 abesinskem ceiarjn Menileku se je zadnje dni poročalo, da je umrl. Te vesti se sedaj zavračajo, kakor tudi vesti, da bi bili Abesinci pomorili mncgo Evropejcev. Shodi. Javen ihod italijanskih $odragov v Tritn se je vršil pretečeno nedeljo v 'Delavskem domu*. O dnevnem redu: «Kaj mora občina storiti za delavstvo* je poročal sodrug Puecher zelo obširno. Govorili so seveda še drugi. Delavski dom je bil ves natlačen. Pokazalo se je, da je premajhen za italijanske socialistične shode. Ampak italijanski sodrugi so prisiljeni, prirejati shode v 'Delavskem domu*, ker ne dobe več gledišč, ki so pa sedaj na razpolago pogumnijancem. Kakor proti slovenskim, tako se dela tudi proti italijanskim socialistom na vse mogoče načine. Vspeha pa nasprotniki nimajo takega, da bi se smeli ž njim bahati. Kakor nam, tako je začelo tudi italijanskim sodrugom ostreje pihati, a kakor nas, tako krepi to tudi njih. Naši in njihovi shodi so zato žive priča. Pa naj le nasprotniki trobijo proti socializmu. Da bodo tudi slovenski sodrugi vedeli, kaj bi morala občioa storiti za delavstvo in kaj ne stori, bomo v kratkem podali izveček izvajanj sodr. Puecherja. To prihodnjič. Iz stranke. V Parizu je umrl znani ruski revolucionarec in član Internacionale Leonid Emanuelovič Šiško, 57 let star. Bil je plemenitaškega rodu in v mladosti častnik. 2e takrat se je seznanil z mnogimi revolucionarci, med njimi s tedanjim častnikom Kravčinskim, ki je v širokih krogih znan pod imenom Stepnjake. Pozneje je prišel v dotiko s Krapotkinom, Natanzonom, z2ofijo Perov-skajo in z Nikolajem Čajkovski m. Zaradi svojih idej je zapustil vojsko. Lita 1874 ga je prijela policija; štiri leta je bil v grozni Peter-Pavlovi trdnjavi. Leta 1878 so ga postavili s 192 tovariši pred sodišče. Obsojen je bil na katorgo (prisilno jetniško delo). Do leta 1890 je trpel v Kari; takrat se mu je posrečilo, pobegniti iz Sibirije. Naselil se je najprej na Angleškem, kjer je pridno študiral, pa se tudi pečal s propagando in pisal. Leta 1905 gaje revolucija zopet zvabila v Ruiijo, toda leto pozneje je moral vnovič zapustiti domovino. Odšel je v Pariz, kjer je nadaljeval svoje delo v službi revolucije. V četrtek je umrl. Po njem žaluje ne leso-cialuo-revoluciooarna stranka, ampak vse sociali« stične skupine na Ruskem in ž njimi mednarodni proletariat. Zadeva poslanca Forrija je bila dne 22. m. m. na dnevnem redu rimskega odseka italijanske socialistične stranke. Razprava se ni končala. Sprejela se je z veliko večino sledeča revolucija: Rimski odsek stranke smatra, da je potrebno, posvet to vati se in sklepati o moraličnem pomenu političnega držanja Enrica Ferrija, ter zaključuje, da ga izrecno povabi na prihodnje zborovanje. — Nadalje se je sklenilo, razpravljati o vprašanju udeleževanja socialistov pri vladi. Domače vesti. — Gospod Joilp Volbl, ključarski mojster v Ljubljani, se jezi, da so njegovi delavci, ki so stopili v stavko, ostali trdni in se niso dali ne ustrašiti, ne na drug način zapeljati, da bi bili prekršili stavko. Ohladil bi si pa svojo jezo rad nad 'Rdečim Praporom*. To je za nas pravzaprav zelo la* skavo, ker nam.dokazuje, da vpošteva tudi gospod podjetnik pomen delavskega časopisja za delavske boje. 'Rdeči Prapor* je storil seveda tudi v tem boju svojo dolžnost m zato je povsem naravno, da gospod Weibl ne more biti zadovoljen ž njim. Tolaži nas pa, da so delavci zadovoljni. Lokalna stavka v Weiblovi delavnici pa lahko odpira oči tudi tistim delavcem, ki še niso spoznali, da je med meščanskim in delavskim svetom, torej tudi med meščanskim in delavskim časopisjem prepad, ki se ne da premostiti. Podjetnik gospod Weiblse brani. To je naravno. Za svojo obrambo potrebuje javnosti, zakaj javnost je dandanes velik in važen faktor. In kam se zateka gospod Weibl v ta namen? K •Slovenskemu Narodu* in k 'Slovencu*, k liberalnemu in klerikalnemu gasilu. Kadar gre za boj proti delavcem, izgine vsako politično stališče in vsako politično nasprotje. Podjetnik razlikuje tedaj le d e-lavsko in protidelavsko časopisje. V •Rdeči Prapor* ne bo gospod Weibl pošiljal svojih napadov na delavce. Ampak v »Narod* in v •Slovenca* jih pošilja in oba sta takoj pripravljena, da jih sprejmeta in objavita. Ali morejo delavci še verjeti, da bo tako časopisje varovalo njihove interese? Ali nimajo v tem najboljega dokaza, kako nujno je potrebno, da si oskrbe delavci sami dovolj močno, dovolj razširjeno lastno časopisje? — Sredstva gda Waibla v boju proti delavcem so nekoliko čudna. V sobotnem »Poslanu*, ki sta mu ga objavili glasili liberalcev in klerikalcev, pravi, da hoče «pojasniti> zadevo stavke pri njem ki se je med tem že izpremenila v bojkot. Namesto pojasnjevanja pa zatemnuje zadevo in jo kali. Najprej govori o povodih stavke, notabene stavke, ki je izbruhnila pred koncem lanskega leta in je trajala do današnjega dne. Tu pravi sledeče: «S stavko so zahtevali pomočniki, naj odslovim takoj Ferd. Štruklja in sicer ne zaradi prepira v delavnici, ampak zaradi prepira njih žena. Seveda jaz tega nisem hotel storiti, nakar so takoj stopili v stavko. Pri volji sem bil, da jih od stavkujočih 13 nazaj v delo vzamem s pogojem, da Ferd. Štrukelj ostane in izstopi Ivan Zorko po pravilni odpovedi na osem dni, ker je bil on glavni hujskač v delavnici*. Ker smo resnične vzroke stavke že večkrat pojasnili, ni treba, da bi jih še ponavljali. Toda vprašajmo, kako hoče gospod W ei bi dokazati svoje trditve? Tako da navaja neko pismo, ki mu ga je baje pisal Zorko s prošnjo, da naj ga zopet sprejme v delo. Kdor čita to pismo, bi res lahko dobil čudne pojme o delavcih. Toda kdor pogleda natančno, spozna takoj, da je vse skupaj takozran bluff. Pismo je namreč datirano od — 21. februarja 1902, ali od 2. marca 1902. Kateri datum je pravi, nam ni mogoče dognati, ker si gospod Weibl v stvari sam nasprotuje. Najprej namreč pravi v svojem »Poslanem* : «Da je to resnica, je dokaz sledeče njegovo pismo z dne 21. februarja 1902.* Potem pa citira pismo, ki se začenja z datumom: Loco, 2. marca 1902. — Brez ozira na to, da dne 21. februarja ni 2. marec, je vprašanje, kaj ima pismo iz leta 1902 opraviti s stavko iz leta 1909 in 1910? Odgovor se glasi: Nič. Gospod Weibl nima nobenih argumentov, s katerimi bi opravičil svoje ravnanje v sedanji stavki in zato posega po takih sredstvih. Delavcev pa po takih potih tudi ne bo dobil. — Poseben volilni okraj za deželni zbor so hotele v splošni kuriji dobiti nemške občine Sele, Polom, Poljane, Briga in Crni potok. Navedene občine so predložile meseca maja, oziroma junija deželnemu zboru peticije, naj se ustanovi 12. volilni okraj v splošni skupini za deželni zbor kranjski, ki Baj se sestavi tako, da pridejo vanj vse nemške občine sodnega okraja Kočevje, dalje tudi nemške občine sodnega okraja Rudolfovo, Črnomelj in Žužemberk. Ce se tej prošnji za 12. volilni okraj ne bi mogli ustreči, prosijo, da se volilni okraj kmečkih občin Kočevje, Ribnica, Vel. Lašče tako razdeli, da pripade en mandat na sodni okraj Kočevje. Deželni zbor je prešel preko te peticije na dnevni red. — Ljubljanski Grad ne dobi električne železnice, ne restavracije. To bo najbrže močno bolelo župana Hribarja, ki je za grad sploh posebno vnet. Nam ne more sklep deželnega zbora izvabiti solze, ker se nam zdi, da se pride na Grad tudi peš brez velikih težav. Tudi se ne moremo prepričati, da bi tako primanjkovalo pivskih prilik v Ljubljani, da bi bila restavracija ravno na Gradu neizogibna. Toda če kdo misli, da bi bila stvar res tako koristna, tedaj ima privatni kapital dovolj prilike, da sezida električno železnico, kakor tudi oštarijo na Gradu. Nam je zelo všeč, če občine prevzamejo prebivalstvu koristaa podjetja v lastno režijo ; a dokler se naš rotovž ne upa poseči, po napravah, ki so za občivstvo veliko bolj važne, dokler se n. pr. ne upa ustanoviti mestne pekarne in mestne mesnice, se mu tudi z oštarijami ni treba ukvarjati. — Ljnbljaniko občinsko posojilo. Meseca oktobra smo poročali, da je ljubljanski župan izdelal finančni načrt za razne investicije in za unificira-nje mestnih dolgov. Občinski svet je odklonil uni-ficiranje (združenje vseh dolgov v enega) in razne predlcge ter je sklenil posojilo v znesku 3,000.000 kron: 1. Za kanalizacijo, to je za napravo dveh zbiralnikov in potrbbnih kanalov 600.000 K. 2. Za napravo in popravo mostov ter za odkup sveta za napravo ceste, ki bi vezala Karlovško cesto z novim mostom čez Ljubljanico ob podaljšinju Opekarske ceste 200.000 K. 3. Za sezidavo državne obrtne šole 1,000.000 K. 4. Za prispevek k stroškom podvoza na Martinovi cesti 103 200 K. 6. Za dozidavo novega trakta k poslopju mestnega dekliškega liceja ob Šubičevi ulici 120.000 K. 6 Zi napravo električne železnice na Grad za prireditev restavracijskih prostorov na Gradu in za napeljavo vode in elektrike na Grad 20.000 K. 7. Za sezidavo noTe mestne jiiše 800.000 K. Zoper te sklepe je bilo vloženih nekaj enako glasečih se tiskanih ugovorov, katerih pa z ozirom na § 33 in g 57 o. r. za Ljubljano ni povsem vpoštevati, ker je po teh postavnih določilih občina upravičena najeti potrebna posojila. Po poročilu in predlogu deželnega odbora je pa deželni zbor posojilo zelo zmanjšal in sklenil: I. Deželnemu stolnemu mestu Ljubljani se dovoli najetje posojila v znesku 1803.200 K, in sicer: 1. Za kanalizacijo, to je za napravo dveh zbiralnikov in potrebnih kanalov 600.000 K. 2. Za napravo in popravo mostov ter za odkup sveta za napravo ceste, ki bi vezala Karlovško cesto z novim mostom čez Ljubljanico ob podaljšanju Opekarske ceste 200 000 kroD. 3. Za sezidavo državne obrtne šole 1,000.000 K. 4. Za prispevek k stroškom podvoza na Martinovi cesti 103.200 K. II. To posojilo se sme obrestovati kvečjemu po 4‘/2% *n se mora amortizovati v 50. letih. — Čudne skrbi za ebrtne vajence imajo naši mili klerikalci, ki so v deželnem zboru sprejeli sledečo resolucijo: «Deželnemu odboru se naroča, naj izposluje pri šolskih odborih obrtno-nadaljevavnih šol in pri šolski oblasti, da se v teh šolah ne bo poučevalo ob nedeljah med glavno službo božjo, da bo vajencem in učiteljem omogočeno zadostiti krščanski dolžnosti.* — »Slovenec* poroča o tem dvomljivem sklepu tako, kakor da je s tem bogve kako olajšan položaj vajencev. Klerikalno komedijantovstvo je pač veliko. — Pnf ali punp se pravi temu v privatnem življenju, namreč: Deželni zbor je pooblastil deželni odbor, da pokrije nepokriti ostanek primanjkljaja s (kreditno operacijo*, torej da si izpumpa denar. Primanjkljaj znaša po zadnjih sklepih 3,476 810 K. (Potrebčina 4 890.386 K pokritje 1 413.567 K.) V delno pokritje primanjkljaja 3,476.810 K je pobirati leta 1910: 1. 40% doklado na državno užitnino od vina, vinskega in sadnega mošta ter od mesa; 2. samostojno deželno naklado od porabljenega piva po 2 K od hektolitra, odnosno po 4 K od hektolitra od dne, ki ga določi c. kr. deželna vlada, sporazumno z deželnim odborom potem, ko zadobi ta sklep naj višje potrjenje; 3. 40% doklado na neposredne državne davke, izvzemši osebni dohodninski davek in pridobninski davek krošnjarjev. — Jako človekoljuben je sledeči sklep deželnega zbora: »Deželnemu odboru se naroča, naj v načrt šolskega zakona sprejme določbo, ki bo izključevala, da bi vpokojene učiteljice, ko se omože, prejemale učiteljsko pokojnino, dokler so omožene, ali če imajo kot vdove od drugod pokojnino.* — Torej, učiteljica, če se možiš, glej da se bogato omožiš. Preden dovoliš srcu, da se zaljubi, ukaži razumu, naj vpraša, koliko premoženja ima mož. Zakaj naš katoliški deželni zbor pospešuje »svetost zakona*. Včasi so trdili, da se zakoni sklepajo v nebesih. Zdaj se bodo sklepali v hranilnici in v zemljeknjižnem uradu. — Žaliki milijon pred lodiičem. Nedavno se je poročalo, da je pred Božičem neki misijonar v Žalcu med spovedjo pobožal neko gospodično z roko po licu in ji rekel: »Ti lepa Micika*. To se je govorilo splošno po Žalcu in okolici in to je povedal žalski‘občinski tajnik g. Albin Miku š tudi javno v Hausenbichlerjevi gostilni. G. Miha Jošt, veleposestnik v Gotovljah, ki kaj takega ni mogel verjeti, je takrat v gostilni izjavil, da to ni mogoče in je tekom prepira, ki je vsled tega nastal, rekel g. Mikušu, da on v tem laže. Gosp. Albin Mikuš je vsled tega tožil g. Jošta radi žaljenja časti. Te dni se je vršila pred okrajnim sodiščem v Celju javna razprava. Pri tej je gospodična Marica Piki iz Žalca kot priča pod prisego potrdila, da je res nekega dne pred Božičem ob 7. uri zvečer, ko je bila ona pri spovedi, misijonar njo sredi spovedi vprašal, kako ji je ime in jo na to skozi lino p 0-božal s prstom po licu ter ji rekel »Ti si lepa, Micika*. Sodnik je na to pri razpravi javnost izključil iz ozira na javno nravnost. Toliko pa javlja »Narodni Dnevnik*, da je g. Jošt, ki se je v svoji poštenosti postavil za misijonarja, sklenil z gosp. Mikušemu poravnavo, v kateri izjavlja, da obžaluje predbacivanje laži, ker se je prepričal, da je g. Mikuš govoril resnico. Sodnik je zabranil, da bi se v izjavi, ki je zabeležena v sodnih spisih, izrecno izreklo, da se je g. Jošt prepričal, da je govoril g. Mikuš resnico, ko je trdil, da j? misijonar pobožal dotično gospodično in je rekel »ti si lepa, Micika* in je zahteval, da se naj zapiše samo, da se je g. Jošt prepričal, da je govoril g. Mikuš resnico. G. Mikuš, ki ni bil po odvetniku zastopan, se je slednjič tej zahtevi uklonil, ker s tem na stvari sami ni ničesr izpremenjenega. — Vznemirjajoče veati iz Rablja. Po Rablju krožijo vesti, ki vznemirjajo in begajo tamo nje prebivalstvo. Nekatere družine so slišale ponoči zamolklo pokanje iz globočine. Vsi menijo, da se zemlja tam okrog zopet udere. Pri neki hiši se je že opazilo, kakor poročajo nemški liati, kako se je nekoliko udrla. Dejstvo je, da so morale vse družine zapustiti hiše okrog pogreznjene bolnišnice. — Poior pred itrnpoml Min strstvo za notranje posle, opozarja, da se nahaja v kupčijskem prometu v svrho zatiranja miši in podgan strup, katerega učinkujoči del je cgljikovokisli barit. Steklenice s tem strupom imajo napis: »Uporaba brez nevarnosti. — Ni strupeno. Izkaznica za dobivanje strupa nepotrebna.* To sredstvo, ki se prodaja zelo us-peino in v vedno večji meri, pa ni brez strupa, temveč je zelo strupeno. Omenjeni napis na steklenicah ima za posledico, da odjemalci tega strupa — v prvi vrsti manj poučeni — menijo, da pri uporabi strupa ni treba nikake previdnosti. Občinstvo se torej opozarja, da je omenjeno sredstvo za zatiranje miši in podgan, vsebujoče ogljikovokisli barit, podvrženo utesnitvam g 15. odnosno 12, odstavek 2 ministrske naredbe z dne 21. aprila 1876, drž. zak. št. 60. — Lloydov arienal v Vrata definitivno prodan vladi. Tržaški Lloydov arsensl, v katerem je zaposlenih kakih 3000 delavcev, je konečno definitivno prodan vladi, ki rabi to zemljišče v svrho spopolnjenja novega Fran Josipovega pristana pri Sv. Andreju. Projekt gradbe novega arsenala se opusti, pač pa bo »stabilimento tecnico* povečal ladjedelnico pri Sv. Marku in bo avstrijski Lloyd mogel na podlagi dogovora graditi tam svoje ladije. Tudi se poveča ladijedelnica pri Sv. Roku, kamor pristopi Lloyd kot velik akcijoner. Delavstvo, ki ostane na razpolago vsled ' opustitve Ltoydovega arsenala, dobi delo deloma v povečanom obratu stabilimenta, deloma pa v Lloydovih delavnicah za popravljanja, kakor tudi v bližnji ladijedelnici pri Sv. Roku. Podpirala se bo pa tudi ladjedelnica v Tržiču. Dogovor med vlado in Lloydom se izvede tekom treh let. Usoda avstrijskega Lloyda je torej s tem zapečatena I Društvene vesti. § Iz odbori »Tnjemnoitl* v Ljubljani. Tekom tega tedna otvori »Vzajemnost* v zborovalni dvorani Strokovne komisije, Selenburgova ulica št. 6, drugo nadstropje, članom in članicam zveze ter strokovnih organizacij sploh pristopno čitalnico, za katero so se že naročili naslednji listi: »Rdeči Prapor*, »Naprej!*, »Železničar*, »Tobačni delavec*, »International*, »Naši Zapiski*, »Svobodna Misel*, »Slovenski Narod*, »Slovence*, »Slobodna Riječ*, »Prdvo Lidu», »Arbeiter-Zeitung*, »Arbeiterinnen-Zeitung*, Arbeiterwille», »II Lavoratore*, »Gluhlich-ter*. Zveza pa namerava uvesti še več slovenskih, hrvaških, srbskih, čeških, poljskih, nemških in italijanskih listov politične in strokovne, znanstvene in leposlovne vsebine, tako, da bo čitalnica ustrezala vsem, tudi najrazvajenejšim zahtevam. Odprta bo čitalnica: ob delavnikih: od 8. zjutraj do 12. opoldan in od 2. popoldan do 10. zvečer; ob nedeljah in praznikih: od 8. zjutraj do 12. opoldan. Če se bo pokazala potreba, se bodo bralne ure raztegnete tudi na popoldne in večere ob nedeljah in praznikih. § Upravni odlik feentjakobikega okr. Sploins delavike sveie »Vsajemnoit* v Ljubljani priredi pustni torek v restavraciji »pri Pocku* v Florijan-ski ulici zabaven večer s plesom, na katerega vabi vse svoje člane in prijatelje društva. Začetek ob 5. popoldne. Vstopnina 20 vin, za osebo. Zadnje vesti. Državni 2bor. Dunaj, 7. februarja. Državni zbor se snide dne 22. t. m. Vlada hoče, da bi se v tem zasedanju rešil zakon o rekrutih, redni proračun ter davčna reforma. Predsednik poljskega kluba Gl o rabinski posreduje med strankami radi dela v državnem zboru ter je že imel konference z Mladočehi in s češkimi agrarci. Položaj je otežčan radi nemške obstrukcije v češkem deželnem zboru. Ceikl deželni abor. Praga, 7. februarja. Nemške stranke nadaljujejo obstrukcijo. Čitajo se dobesedno interpelicije in vloge. Lex Kolliko. Dunaj, 7. februarja. Radi znanega zakonskega predloga, da se določi nemščina kot edini učni jezik za vse šole na Nižjem Avstrijskem, so zopet pogovori med nemškimi nacio-nalci in krščanskimi socialci ter je izvoljen poseben odsek, ki se ima baviti s to zadevo. Novi ban. Dunaj, 7. februarja. Novihrvatski ban dr. Tomašič in grof Khuen sta se pripeljala na Dunaj. Jutri položi Tomašič prisego vladarju. Khuen bo sprejet na avdienci. Prediadalk magnatike zbornice. Budimpešta, 7. februarja. Ker je dosedanji predsednik ogrske gosposke zbornice grof Deserffy odstopil, je cesar na njegovo mesto imenoval grofa G s a-kyja. Novi kori na Ognkem. Budimpešta, 7. februarja. Khuenova vlada je odstavila vse velike župane, ki so pristaši Košutove ali Justhove stranke. Delavika neireča. Novi Jork, 7. februarja. V rudniku blizu Indiane v Pensilvaniji so se užgali plini. Vsled eksplozije je 11 rudarjev ubitih. Novi Jork, 7. februarja. O eksploziji v In* dianiji se poroča: V rovu »Ernest* družbe za premog in železo Jafterson and Clearfield se je primerila velika eksplozija. 20 rudarjev se pogreša ter se misli, da so mrtvi. Po nekem drugem br-zojavu je baje celo 60 mrtvih. Velika železniika neireča Frankfurt ob Majni, 7. februarja. »Frankfurter Zeitung* ima telegram iz Novega Jorka, da je pri Jakson Wiel v Floridi trčilo dvoje vlakov in da je mnogo ljudi mrtvih. Podrobnosti še niso znane. Svetujemo Vam, da ne zanemarjate revmatične in protinske bolečine, bodljaje, bolečine v križu in sklepih. PoskuŠni tucat Fellerjevega fluida z znamko »Elsafluid* stane le 5 kron. Najboljši deli rabarberjeve korenine, ki pospešuje o izmenjavo snovi, torej tudi kri izboljšujoč, vsebujejo bolečine in krč olajšujoče, slast pospešujoče Fellerjeve odvajajoče Rabarberpilule z. zn. »Elsa-pilule*. 6 škatljic franko 4 krone. Dobi se jih pri E.V.Fellerju v Stubici, Elsin trg St. 257. (Hrvaško,) Zahtm|ti G Tieh gostilnah, Tarnata la v brivnicah HT i mir ifil Raznoterosti. t DelaTika nesreča. V Drakesboru v državi Kentuckj je nastala v rudokopu grozovita eksplozija. Bilo je takoj mrtvih 35 rudarjev, mnogo jih je pa več ali manj ranjenih. — V rudniku v Bar-tcnville v državi Illinois je nastal velikanski požar. Rudarji so se vsi režili. t Žrtre ameriških ieleinie. Gimmercial Go-mission je izdelala statistiko, po kateri je bilo ubitih v Zedinjenih državah tekom zadnjih 10 let 47.416 ljudi nad 60.000 pa težko ranjenih. Število žrtev pa raste od leta do leta. Povprečno izdihne na železniškem tiru 15 oseb na dan. t Skoda T Parim, katero je povzročila zadnja povodenj Sene, je ogromna. Cenijo jo na eno milijardo frankov. Iz vseh strani prihajajo darovi, mestni sveti, kralji, državni zbori, vse daruje večje in manjše zneske. Apabi že vedno ropajo in kradejo. t Jmtičnl mlnilter — slepar. Preiskave proti prejšnjemu danskemu justičnemu ministru Albertiju so končane. Dognalo se je, da znaša svota, ki pride pri njegovih sleparijah v poštev, 15 milionov. f Z irakoplOTom čez atlanski ocean namerava pluti letos dr. Gans-Fabrice, znan mecen zrakoplova in prireditelj lanske mednarodne zrako-plovne razstave v Frankobrodu. Pri svoji vožaji bo uporabil tok pasatnih vetrov. V Porto-Rico pride zrakoplov iz Teneriffe v štirih dneh in pol napravi pri tem 4480 km. Pri tem bo igral veliko ulogo tekoči vodnik. H. Suttner Llnbllana n mesfnljrg razpošilja ure, zlatnino In srebrnino Da vse kraje »veta, obrnite se zanesljivo_na domačo slovensko tvrdko. — Veliki novi cenik nstonj. Novost: Plofičnata, tanka, prava ntkelnaata Anker - Eoskopf ura na 6 kamnov, pokrovi ostanejo vedno. beli, prav natančno 36 ur idoča K 4 50. — Srebrne ure od 6 K naprej. — Večletno jamstvo. Ako blago ne ugaja, se denar vrne nazaj. — Verižice s slov. trakovi: l nlkelnuta K 1*20, srebrna K B —. 66 Svojla čitatellem prlporcčaao, da se ozirajo na take tvrdke, tl lnserirajo v našem Ilstn. Vsi, ki se čutite trudne in siaiolne, ki hr čete okrt piti svoj e slabotno telo in pojačiti svoje pregnane in utrujene živce, ste nervozni, neodločni, bolehni in oslabeli zaradi oslabljivih bolezni; vsem doječim materam, dojiljam in dojencem, če jih ne hranile z materinim mlekom, če hočete imeti čvrste in zdrave otroke, vtem tisitm priporočamo živce utrjujoče, ckrepčtgoče in kri tvoreče hranivo, ki se imenuje Sladili, t. j doktorja pl. Trnkoczya sladni čaj. S sla-dincm se prihrani 60°/» na stroških v gospodinjstvu. Vse‘to dokazujejo tisoči izpričeval. En zavoj */« kg velja 50 vinaijev. Po pošti najmaij pet zavojev. Glavna zaloga lekarna Trnkoczy, Ljubljana. 62—29 za leto 1910 je izšel. = Vsak kdor varuje svoje Čevlje, rabi edino „]urjevo čistilo" ki je v svoji dobroti nedosegljivo. V vedni uporabi napiavi usnje zelo mehko. Edina izdelovatelja: 10—3 Kregar i Seljak - Cjubljana. Cena 80 vin., po poiti 10 vin. več. Naročila in denar je poslati Upravi »Rdečega prapora" v Cjubljani. Častiti gospod Gabijjol Plccoll lekarnar 52 21 . v Ljubljani. Vašo tinkturo za želodec sem že vso z velikim uspehom porabil, katero iz srca priporočam v veliko korist vsaki družini ter se Vam iskreno zahvaljujem in prosim, blagovolite mi poslati še 24 stekleničic Vaše tinkture za želodec. Z odličnim spoštovanjem Josip Sterle paaaatnlk In pramlranl madvadfl lovao v Korltnloah, poit« tnaiak pri tl. Patru na Krasu. gBseaseaseaseaaeasgagflseas Močenje postelje 30-11 ■e jamčeno ozdravi takoj. Pojasnila brezplačno. Sporočiti je starost in spol. Tople zahvale. Zdravniško priporočeno. Zavod „Sanitas“ Velburg P 848 (Bavarsko.) ssasaassssssssasBaRassassa |' ) I I I! I ); ) II i: I I! I I: ) I t l-i I I' Kavarna ,Unione‘ v Trstu ulica Oaserma ln Torre Blanca se priporoča. Kuve. Svarilo! Prosimo spoštovana gospodinja, ne zahte-vajte pri nakupu kar na kratko zavitek ali zabojček y/cikorije^, temveč določeno znamko: : Franck: da imate jamstvo za vedno jednako in najboljšo kakovost. — Pazite pri tem na varstvene znamke in podpis, kajti naše zamotanje se v jednakih barvah, papirju in z podobnim natisom ponareja. — ToY»rn. emmka. Tovarn, inanuo. Torua. t nami A. ti. x (ut, it i s o. r. Delniška družba združenih pivovaren Žalec ln Laški trg Talafen itav. 108. v Cjubljani Talafon Stpv. 108. priporoča mji izborno pivo v sodcih In stokonlcah. ZALOGA V SPODNJI ŠIŠKI. 6t— 2 88 BS - i-. «T' ^ 88 B8 mm® črto in južno tanilo vozijo sedaj le po tfoma&l avstrijski progi 52-2 Avstro-Ameri kanal Trst - Newyork, Buenos^Aires - Rio^ de Janeiro z najncvejžimi brzoparniki z dvema vrtenicania, električno razsvetljavo, brezžičnim brjojavom, na katerih je za vsakega potnika preskrbljeno, da dobi dovolj domače hrane z vinom, sveži kruh, posteljo, kopelj i. t d. Odhod parnikov: V severno Ameriko vsako soboto, v južno Ameriko vsakih 14 dni. Vsakovrstna pojasnila dajo drage vo'je brezplačno pri glavni agenturi za Kranjsko, Štajersko in KoroJko: Simon Kmetetz, Ljab^ana, Kolodvorska vilo* ae. Iida)»t«lj in odgovorni utdaik Fvan Haiti TUkt It, Pf, v Kiinjvu