LETO XII. ==» = = =r =5 = =-=5 =s = = =: = = s = = = = 2 5.JULIJ A 1959. = ÄÄ-5-5Ä5=S-=5=a-2S5S=!=- = =:=: ŠTEV.242. =s = r!:E2E:!=:5-r=!Ä —-=-5:aB-5:~ PREPIR Z AVSTRIJO Kako "bi Slovencem na dušo'pihal? S tem vprašanjem a e je ukvar= jal Rankovic, ko se je-pripravijal na kongres Zveze komunistov Slo= venije v Ljubljani. Navad'a je postala, da zastopnik Izvršnega komi= teja Centralnega komiteja Zveze komunistov Jugoslavije (kako je ta naslov neroden!) pozdravi vsak republiški kongres in govori o tem , kar naj hi bilo v dotišni republiki najbolj privlačno. Gošnjak je v Skoplju govoril o narodnostnem dvigu Macedoncev, Leskošek Örnogor = cem o gospodarskem razvoju. V Slovenijo pa so poslali malo priljub= Ijenega Rankoviča in govoril je o Koroški. Vsekakor to pomeni, da so se titovci na vrhu odločili za pre = Pir z Avstrijo. Dolgo je trajalo, predno so se pred meseci vendarle oglasili v podporo slovenske manjšine na Koroškem. Celo ljubljanski komunisti so bili dokaj nejevoljni nad obotavljanj era uradne Jugosla vije, da se odzove koroškim tožbam. V Ljubljani so pač čutili neza= dovoljstvo Slovencev zaradi avstrijskih postopkov na Koroškem,a ne= katerim komunističnim, voditeljem je celo mogoče pripisati iskrena narodna čustva. Pütisk iz Ljubljane so podprli Avstrijci sami.V Av= striji namreč deluje nekakšna ustaška "vlada", a Volksdeutscherji ii bivši nacisti uživajo uradno potuho. Kolikor poznamo komuniste, so jih mnogo bolj zbodla zborovanja nemških skrajnežev na Dunaju kot Pa klici s Koroške. "Smrt fašizmu" je bil vselej bolj upoštevani del uradnega gesla, medtem ko "svoboda narodu" nikdar ni bila deležna mnogo pozornosti. Nabralo se je torej precej vzrokov za poslabšanje odnošaievmsd Jugosiavrjo in Avstrijo. A prepir z Avstrijo prav pride tudi v sklo Pu širše jugoslovanske zunanje politike. Titova politika vrvohodca med_Vzhodom in Zapadom je namreč spet v nevarnosti,da izgubi ravno= težje. Po rahlem zatišju med Hruščevim obiskom Albanije so se vzhod ni napadi na Jugoslavijo nadaljevali. Če so titovci gojili upe da ae bo gonja polegla, so se temeljito razočarali.Pripraviti se mora= Oo na daljše obleganje z Vzhoda. Nikakor pa"si ne morejo privoščiti A? -L8? dregali samo in izključno z Vzhodom, kaj ti napadi s te stra m jih lahko potisnejo preveč proti Zahodu. Da zavarujejo svoje rav no tez j e, se morajo kregati tudi z nekom na drugi strani. V.Podobnem položaju so bili že pred desetimi leti.Takrat so se kregali z Italijo zaradi Trs ta.Leta 1955*sta že obe državi zbirali čete na mejah.Prepir z Italijo je tudi sijajno služil za napade na a tik an m kajpak na katoliško Cerkev.Zmešani komunisti so se Pač rrn rali žnesti nad nekom iz jeze, da jih je izobčil njih papež v Moskvi. se, da sp si titovci tokrat izbrali Avstrijo v isti namen. Avstrija sicer ne pripada zapadnemu taboru,ker ni član Atlantskega Pakta,a za silo bo Pao služila svojemu namenu,ker je zePadni sosed Jugoslavije.To se pravi,da bodo tudi Korošci uživali več podpore u= redne Jugoslavij e,a po drugi strani jih bodo Avstrijci napadali kot agente tuje sile.Kadar pa bo titovcem prijalo,se bodo pobotali z Av tnjo prav tako,kot so se z Italijo oktobra ‘1954.,ne da bi se mno= go ozirali na prizadete Slovence.Korošci se morajo pač zavedati da ^Ä^^vOPravka predvsem s komunisti in šele potem s Slovenci in Ju = STVARNOST IN SVOBODA Poslednje delo g.Veoeslava Vilderja»ki smo ga omenili že zad= njie,' "Na putu preporoda", naj bi bilo epilog "Biku za rogove" obe nem pa nekakšen most med njim in napovedano knjigo o dveh. velikih ljudskih tribunih Stjepanu Radiču in Svetozaru Pribičevidu^Slje iz= vleSek je pred leti objavil naš list. Knjižica vsebuje predvsem recenzije prve knjige in'”vee že dru god objavljenih in neobjavljenih avtorjevih Slankov in misli. Po g. Vilderju se kažejo znaki v domovini in v emigraciji,da smo "na po= ti velikega notranjega preporoda,ki mu je cilj: demokracija v Jugo Slaviji". Začetek tega vidi v obeh Djilasövih knjigah ter v "Prolo mu" in "Gluvem barutu" Branka Čopiča v domovini, v'eraigrac^i pa “v Topalovićevih "Pokretih narodnog otpora u Jugoslaviji" in lastnem "Biku za rogove" ter odmevih na vsa ta dela. To stališče g.Vilder= ja ni povsem točno, če smatra,da nihče pred temi štirimi ni gövo = ril v prid demokracije, saj je vendar leP del jugoslovanske emigra cije dosledno branil i demokracijo i Jugoslavijo’. Zaslugo teh av = torjev vidimo predvsem v tem, da so z mojst*Bkimi in globoko pre = pričujočimi deli razčlenili posamezne dobe ali katastrofe in demo= kratom dali v roke močnejše orožje,kot so ga dotlej imeli - tako zlasti ‘Djilas za borbo proti komunizmu in Vilder za borbo proti po norelemu nacionalizmu. Vilder jev svojih delih predvsem zgodovinsko-razvojno in do= kumentarno dokazal,da je bila Jugoslavija sad in zaključek zgodo’ = vinskega razvoja in ne nekakšna umerna tvorba, obenem pa,da so ime= !i od^naših medsebojnih sporov izključno korist samo naši stalni sovražniki,mi pa vedno le škodo. In tu nakazuje zadnje Vilderjevo delo sijajno spravno rešitev: Hrvatje naj pozabijo Radičev umor -pod.pogojem,da ga Srbi nikoli ne pozabijo. Srbi pa naj pozabijo Pa veličevo klanje, ako tega.-Hrvatje nikdar ne bodo pozabili... Vse do tu je Vilder močan,da mu ni para.Njegova šibkost pa le zi isto tam kot v "Biku": Jugoslavija je po”1.194l. naredila razvoj no nujen m rešilen korak naprej,a on s tem ne računa. Še vedno mi sli,da jo more rešiti ideja o enotnem narodu.Na prigovor o stvarno sti odgovorja:"Ali ni glavna stvarnost,da Jugoslavija obstoja in povečana" Povrhu,kljub _ štiris iranskemu'napadu v vojni',kljub medse= bojnemu klanju in gverili in da so jo morali celo komunisti spreie ti,braneč njeno celovitost in neodvisnost!? Naš argument teče v drugo smer: Tito je kljub hrvaško-srbske= mu klanju v času osvobodilne vojne v tolikšni meri potegnil za se= boj prebivalce Jugoslavije, ker je pravilno'priznal in poudaril nji hov idejno-politični zgodovinski razvoj v smeri skupne Jugoslavija ki jih edina more reševati,- obenem pa je razumel njihove, v razvoju skozi bolečino nastale,težnj e po samobitnosti in uresničitvi etniš kih individualnosti,ki v danih pogojih edino lahko ohranijo in u-trdijo skupno zvezo. -- d Komunisti so dali Jugoslaviji federacijo, demokrati bi ji mo= rali dodati - demokracijo. DR BOGUMIL VOŠNJAK / sedeminsedemd.es e tem letu starosti je v Wdshingtonu IS.juniB umrl za rakom''dr.Bogumil Vošnjak,ki je kljub bolezni še pred do = orrm pol .Letom potoval v Evropo in obiskal tukajšnja taborišča, šti politikov83116^6 3klical v svoj'e stanovanje konferenco balkanskih Njegova življenjska pot je bila izredna pestra. Politično ak» tiven in odločno jugoslovansko usmerjen,je ob izbruHu prve svetov= ne vojne odšel v Pariz in London,postal član dr.Trumbičevega Jugo= slovanskega odbora, sodeloval pri Krfski deklaraciji in'kasneje u = stönavljanju Jugoslavije. Na pariški mirovni konferenci je bil taj nik naše delegacij e,nakar je sodeloval pri ustanovitvi ljubljanske univerze,postal^rijeln' profesor, kasneje pa predaval, tudi na zagreb= 'ški univerzi. Leta 1921.je bil izvoljen v ustavodajno skupščino,po tem je šel za poslanika v Prago,‘bil odpoklican v Beograd,kjer je kmalu postal načelnik v zunanjem ministrstvu. V tridesetih letih je ustanovil in vodil "Matico dela".Med drugo svetovno: vojno &e je po stavil na stran Mihailoviča,ga obiskal v planinah, potem emigriral in živel v Rimu,končno pa se je nastanil v Združenih državah. Na = Pisal je kakih trideset knjig,več v francoščini in angleščini,brez števila člankov in bogve koliko rokopisov je ostalo neobjavljenih. Zadnje njegovo delo o panslavizmu "Slav Political Thought and Poli cies^’ je prav zdaj v pripravi, za tisk v Kongresni knjižnici, kjer je bil'nazadnje zaposlen. t Vse svoje življenje se je“boril za Jugoslavijo.Ni dvoma,da so njegova prizadevanja v veliki meri pripravila Slovenski narodni od bor,čigar podpredsednik je bil,da se je*po dolgem molku javno in Ponovno izjavil za Jugoslavijo in za pomirjanje med''Hrvati' in Srbi. Kot političen delavec bi mogel biti vzor premnogim mlajšim poli tič no mislečim beguncem,ki so vrgli puško v koruzo,kako se je treba Politično boriti in vztrajati. Ta njevoVa skoro legendarna energi= ja in obenem večkrat prepotentno jugoslovanstvo sta ga pa tu iniam zapeljali,da ni poznal mere. Spomnimo se le njegove konjske dirke v Pravi,kar gaje stalo poslaniški položaj. Toda poleg centralis =. ti enega unitarizma pa je bil najbolj obžalovanja vreden njegov iz= Pad v Konstituanti proti prof.Ivanu Prijatelju (in prof.Prancetu Kidriču, )ki. jima je insinuiral avstri jakantstvo,ker srta bila' avtu= nomisticno razpoložena,_dočim se je dr.V0šnjak z vsemi štirimi, bo= "C11 za centralistično Vidovdansko ustavo.P^an Erjavec je mnenja, da je ta izpad, čigar vsebino je ljubljanski univerzitetni svet ozna= Gil kot "neutemeljeno in neresnično", dejansko zlomil prof.Prijate 1ja,ki se je kot knjižničar dunajske Dvorske biblioteke toliko iz Postavljal,ko je posredoval pošto med domovino in Jugoslovanskim odborom vLondonu, čigar član je,bil - dr.Vošnjak. • ?ei dr.Vošnjak s svojimi somišljeniki 25’let prvi vsa^ tak avtonomist, ce že ne federalist,kot so bili slovenski kul = 11^r^1 delavci,ki jih je napadal, bi morda njegova In naša usoda ter usoda Jugoslavije bila srečnejša. Enostavno nerazumljivo je, kako da je spremenil svoje stališče glede avtonomij,ki jih je tako bra= v^krfskrh razgovorih. Toda kljub temu mu gre svetal spomin in hvaležnost naroda, za katerega je toliko dobrega storil zlasti v easu prve svetovne vojne. Naj počiva v miru! , . . Konjska zaprega . Baš ko je izšla predzadnja številka KLICA TRIGLAVA E uvodni = kom,kjer smo Izbera Rankoviča je bila nedvomno premišljena, saj uživa v Sloveniji največ ji sloves kot šef tajno policije, katerega je boljše poslušati kot pa omalova= zevati. Kake druge komunistične glave bi se slovenski komunisti najbrže manj bali z ozirom na višjo stopnjo svoje inteligence. Zato so Rankoviceve besede o napačnem odnosu napham delavcem ih kmetom kar se tiče sprejema in izključevanja iz partije, o napačnem stališčii komunistov pri sprejemanju novih plačilnih po= stavk in toleriranju birokracije, ter o škodljivosti lokalizma posameznih ko= mun padale kot kladivo po tnalu - zlasti še, ker je Rankovicf opozoril svoje po slušalce, da slovenski komunisti nosijo še posebno odgovornost z ozirom na:vi= šjo stopnjo razvoja v Sloveniji. Miha Marinko je govoril o bodočih nalogah slovenskih komunistov in poudaril, da je dokaj neopravičenega in neutemeljenega kritiziranja .gospodarskega polo= žaja, ker so se osnovna sredstva povečala med dvema kongresoma za 3^%t obratni 'kapital za 90%5 število zaposlenih za 20% (50.Ö0G), narodni dohodek za 4y.5%i a poljedeljska proizvodnja za 158%. Sredstva, s katerimi razpolagajo podjetja in ljudski odbori, so se znatno povečala, kar pomeni, da so postala finančno krepkejša in v marsičem neodvisna. Marinku se je poznalo, da je študiral nekaj ekonomije na ljubljanski univer zi, toda vtis imam, da si ni docela na jasnem, kako naj kombinira komunizem z ostalimi činitelji v proizvodnji. Ena izmed takih cvetk, katere se Miha ob vsa ki priliki rad iznebi, kadar govori o "višku delovAe sile," je da "se ne sme dovoliti nadaljnih izprememb v strukturi prebivalstva brez povečanja produktiv nosti v industriji in pol jedel jstvu" - kar praktično pomeni, da je delo.vna si= la neenakomerno razdeljena med poljedeljstvom in industrijo, da jo je v našem slučaju premalo na njivah in preveč v tovarnah. A kdo je temu kriv? Resolucija, ki so jo sprejeli na kongresu, poudarja med drugim, da so je te ba izogibati skrajnostim in tendencam, da se industrializira vsaka vas. Kar se tiče podeželja, resolucija poudarja, da zadruge vso bolj sprovajajo v življe= nje politiko Zveze komunistov in Socialistične zveze o socialistični preobrnz= bi podeželja - t.j. "postopno podružabljanje. proizvodnega procesa v poljedelj= stvu in povečanje proizvodnih sredstev brez administrativnega vmešavanja v in= dividualna zemljiška posestva", kar po domačo^iomeni, da bodo pustili kmeta in njegovo svojino na miru, ako je pripravljen sodelovati z zadrugami in postopa= ti v skladu z njihovo politiko masovne proizvodnjo s pomočjo strojev in drugih agrotehničnih mer. Izgloda, da ta politika počasi napreduje. Poleg tega so tu= di vpeljali zdravstveno zavarovanje za vse poljedeljske- proizvajalce - ono v zadrugah in ono izven njih. Resolucija tudi poziva na borbo proti zastarelim pogledom o razlikah med ročnim in umskim delom ter na večjo povezanost z mladino, "da se prepreči ro= akcionarni vpliv na izgraditev značaja novih generacij." S tem v zvezi resolu cija priporoča komunistom, da v mladinskih, sindikalnih, socialnih in drugih organizacijah ne nastopajo kot politični voditelji ampak kot "enaki med enaki= mi in na ta način širijo svoje poglede." Seveda resolucija ne pove, da je tudi drugim dovoljeno, da širijo svoje poglede kot "enaki med enakimi", kar pomeni, da smo vsi enaki - samo komunisti so nekoliko bolj enaki kot drugi. Marinko in Rankovič sta kajpak govorila tudi o naši ubogi zasužnjeni Koro= ški in Marinko jo dejal, da Jugoslavija nudi "odpor desničarskim tendencam,ki zastrupljajo ozračje med narodi in državami." Marinko je pri tem pripomnil, da manjšine v Jugoslaviji imajo polno možnost lastnega razvoja potom delavske in družbeno samouprave. Govoreč o Cerkvi, je Miha dejal, do. je dala politika Zve= ze komunistov "izredno pozitivne rezultate" in da se katoliški duhovniki "vso bolj zavedajo potrebe, da se omeji cerkveno delovanje na verske obrede." Marin ko se je pri tem pritožil, da gotovi politični in cerkveni krogi izven Jugosla vije, posebno v Trstu, izkoriščajo obstoječe zveze s cerkvenimi krogi V ‘Sl0ve= niji za podpihovanje antisocialističnih akcij. Kongres je izvolil nov 99-člunski centralni komitot in 26-člansko revizij= sko komisijo. Miha Marinko jo bil ponovno izbran za sekretarja. Imena člano iz vršnega odbora objavljam v rubriki "Od meseca do meseca". IVAN STANIČ V. A. FARKAŠ RAZGLED I KRALJ IN DEMOKRACIJA: Govori kralja Petra, tako ob priliki obiska Srbov v Ameriki in Kanadi kakor tudi v Parizu in Bruslju, so izzvali veliko zadovoljstvo pri emigrantskih monarhistih. Ravnotako je bit zadovoljen gotovi del nemonarhistov. V teh govorih se je kralj odločno izjavil za Jugoslavijo in demokracijo, naglašujoč, da se bo pokorit volji ljudstva. Ko že kralj Petar ne želi molčati, potem je bolje, da govori tako, kot pa da piše spomine. Takšna njegova delavnost in njegov osebni stik s svojimi vernimi podaniki je do neke mere koristen. Predvsem ugaja množici srbskih emigrantov kraljevo bivanje v njihovi sredini, ker on zanje še vedno predstavlja simbol lepe preteklosti in še lepše bodočnosti. Istočasno je dalo kraljevo odločno stališče v korist Jugoslavije znaten polet jugoslovansko usmerjeni srbski emigrantski množici, a prineslo veliko škodo srbskim separatistom. Končno se zgodi, glede na to da kralj v svojih govorih stalno naglasuj e demokracijo, da s.e znatni del srbskih emigrantov ne bodo več nazivali "anti-komunisti" ali ^nacionalisti" temveč "demokrati". Na ta način se lahko s pomočjo avtosugestije dogodi, da postanejo posamezniki iz te množice zares demokrati. Seveda smatrajo monarhisti, da bo ta kraljeva akcija : in njegovo "demokratsko stališče" zapaženo tudi pri merodajnih zapadnih faktorjih ter da bodo oni neizbežno morati priti do zaključka, da je kralj Petar demokratska alternativa Tita. Tako na primer piše GLAS KA-NAPSKIH .SRBA (4. junij 1959): "Bivanje Nj.V.Kralj a 'Petra v Ameriki in Kanadi in modre izjave in nasveti, katere je dal, so ogromnega pomena za stvar svobode in demokracije v Jugoslaviji, ne samo v odnosu na našo emigracijo temveč tudi glede tujega sveta. S Svojim jasnim demokratskim in širokim stališčem je kralj sebe predstavil kot šampiona demokratske jugoslovanske koncepcije, kot protiutež Titovemu komunističnemu režimu"-. Do stičnega zaključka so prišli tudi drugi emigrantski monarhistični časopisi. Kaže, da tudi kralj in njegova okolica verjamejo, da ga bodo zapadni činitclji priznali za demokratsko alternativo Titu. Temu priznanju bi potem tudi sledita materialna podpora kralju, a naravno preko njega tudi onim, ki sebe že danes priporočajo kralju za bodoče položaje v neki emigrantski vladi. Prepričanj e, da bodo odločujoči zapadni čini telji postopali tako kot kralj in monarhisti žele in kralja Petra proglasili kot demo-knisko alternativo Titu, je brez osnove. Treba si je zapomniti, da so vsi poslednji govori kralja Petra v Ameriki, Kanadi, .Parizu, Bruslju in drugod, politični govori, odnosno, da je kraljeva akcija politična akcija; z drugimi besedami, da se kralj ukvarja s politiko. Nesmiselno je reči, da je to nekaka "nacionalna" politika, različna od strankarske. Demokratski monarhi imajo tudi politične govore, toda oni se ne ukvarjajo niti z "nacionalno" niti s partijsko politiko/ temveč enostavno berejo, govore, ki so jih sestavili njihovi predsedniki vlade,ki za vsebino govora tudi odgovarjajo. Kadar koli kakšen monarh na zapadu odpira parlament, prisostvuje tej ali oni slavnosti, proslavi drugega ali tretjega, on bere "svoj" govor, sestavljen od njegovega predsednika vlade (ali najmanj odobren od vlade). Tisto leto, ko so na oblasti konservativci, monarh lahko v "svojem" govoru hvali kapitalizem, a drugo, ko so na oblasti socialisti, frvali socializem. Vsakemu demokratu je to na zapadu popolnoma jasno. Ce tujec, demokrat, prebere govor kralja Petra, bo smatral kot popolnoma naravno stvar, da to faktično ni njegov osebni govor, da za ta govor on osebno ne odgovarja (niti nima zasluge), temveč da skozi njegova usta govore demokratski politiki, neki odbor, neka emigrantska vlada ali podobno. Demokrat - tujec se bo začudil in iznenadil, ko vidi, da taka skupina ne obstoja, da kralj go®ori v svojem imenu, oziroma, da so on osebno ukvarja s politiko. Kralj, ki se ukvarja s politiko, po mišljenju demokratov na zapadu ni in ne more biti demokratičen monarh. 0 vsem tem morajo monarhisti razmisliti, da se ne bi kasneje razočarati, če se ne izpolnijo upi, katere polagajo v sedanjo kraljevo akcijo. Mogoče danes še ni prekasno, da tudi kralj naredi ono, kar bi moral narediti pred več kot desetimi leti: da postavi na demo- kretske temelje svoje odnose z demokratskimi politiki v emigracijl.Ne mislim s tem na ljudi, ki so se začeli ukvarjati s politiko v glavnem v emigraciji, niti na vodilne osebnosti raznih združenj, ravnogorsklh odborov, vladike, vojvodo, uradnike In generale. Prt. tem. mislim predvsem na starejše demokratske politike kot so člani Jügosl.narodnega odbora In podobno, kateri 'so že od preje poznani prt merodajnih faktorjih na zapadu, da so demokratični politiki. Z drugimi besedami, delati’ mora tako kot mora delati demokratičen monarh. Kralj sam je lahko alternativa Titu, a komunističnemu režimu jo alternativa demokratičen režim.' A predstavnik demokratskega režima no more biti kralj, temveč te demokratski politiki. OTROCI V TUJINI "GORJANČEV PAVLEK", sodobna bajeslovna mladinska povest, 190 strani, napisal Mirko Kunčič, Ilustriral in opremil Ivan Bukovec, 28. Izdaj a Slovenske. Kul turno Akcijo v Buenos Airesu. Vprašanje, kako se približati mladini, odraščajoči v Izseljeniških središčih ter obdržati vsaj nekaj površnih vezi med njo In staro domovino, je znova In znova vstajalo med slovenskimi Izseljenci In emigranti, ne da bi našlo zadovoljivega odgovora ali celo rešitve. ..... Z dotokom novih emigrantov po drugi vojni se je problem „še povečat, tako številčno kot po svoji nujnosti, saj je večina ljudi vsaj v prvih letih še brezpogojno računala In upala' na povratek. Za mnoge je ta problem v zadnjih IS letih Izgubil na pomenu, ker so jim bodisi ...otroci odrasli In sl .sami utrli pot v svet, ki jih obdaja; ali pa so -se prepustili toku, ko jim jo povratek domov postal nezanimiv ali pa .nedosegl j Iv. Tako prlhaja: Kunčičev Pavlek nekam pozno na pozorlšče,kar pa je samo en dokaz več, da je' slovenska mladinska knjiga v Izseljenstvu potrebna, ako naj se slovenski živelj obdrži vsaj še. eno generacijo. Broz dvoma sc jo pisatelj dobro zavedal praznine, ki zija na tem polju v slovenski zamejski literaturi, a v svoji gorečnosti In želji, da bi ta nodostatek odpravit, je poenostavil tako vprašanje kot odgovor. Rezultat je. "sodobna bajeslovna povest", ki bi brezdvoma razplamtela domišljijo slovenske doraščajočo mladine v domovini, a za ono, ki rašte v tujini, je knjiga verjetno ostala uganka, prijetna najbrž, a vendarle uganka. Gorjančevemu Pavleku, tam nekje sredi argentinske pampe,, odpre njegova babica prva vrata v tisti bajeslovni svet vil In škratov. Sredi pampovskega dolgočasja se Phvtekova domišljija razcvete In ko se oglasi še nesreča, n čudno, če se fante v svojih vročičnih blodnjah znajde na poti v staro domovino, z - lotečim krožnikom, ki mu je pilot triglavski škrat. Od tu naprej je knjiga polna bajeslovnih bitij, letečih krožnikov, atomskih metel, coprnic In vil; vmes so nanizane narodne pesmi, zgodovinske In folklorne lekcije;, za pamečok pa nastopajo še mojstranskl poštar, pisatelj Vandot, Krištof Kolumb, Jules Verne, Napoleon, rematador Rodrlguez (kd koli že jo ta gospod) ter - kot češnja na vrhu kolača - ruski Sputnik IV. Po vseh mogočih peripetijah v domovini, Kunčlčeva fantazija slednjič omaga In Pavlek sc odpravi nazaj, "dobrim sapam" nasproti skupno s celo druščino Izbranih prebivalcev slovenskih gozdov.Ko sroč-...no prebrodijo težave z argentinskimi cariniki, - maškare so, pravijo Argentinci - se vsa družba odpravi še na kratko potovanje po Argentini, v spremstvu pol-ptlča pol-^škrata Yayasltoro, argentinskega bratranca naših škratov. Tako obredejo še Pico Bara (Remec), Campanllto Esloveno ter pobožno obstoje- na grobu pesnika Novačana. Konec tega pestrega mozaika je morda značllnojšl, kot bi se zdelo površnemu bralcu. Pavlek se prebudi Iz vročice v pravem času, da še enkrat zapoje umirajoči babici "tisto o zvonu"... Babica umre In z njo stari svet. Kunčič pa je optimist: stari svet je skrbno presajen v mlado Pavlckovo srce, tam bo cvetel In živel... Lopo jo biti optimist. lažje dosegUVsvojtot ^ JJ« Jo_ kU°advlraImS?*; vPkSk?äAlhPäl?lto?Jjf K™čl6GV0pavlek SolJ nokak prlva ročnik kot povest v pravom pomoriu bosodo, - prav to pa jo morda bU tu dl pisateljev namen. ijy v ■ ■ ‘ ■: I ' ■ ’■ " ■ •; '■ ; Taborniki in skavti" . - 1 - f a ^ - ■ • ; - Ko se bo na jutrišnji dan pričel na Dunaju Svetovni mladin ski festival,ki sb"ga pripravili komunisti (gl.KT ,239.)j se bo na Pi lipinih, na Daljnem vzhodu, zaključil 10.skavtski Jamboree,ki se ga udeležuje 12.000 skavtov iz petdesetih dežela. In tri dni kasneje','29. julija, se bodo v Novem Delhiju,'v Indiji, sestali odposlanci osemde setih narodnih organizacij, ki so včlanjene in sestavljajo Mednarod= no skavtsko konferenco, da pregledajo delo minulih dveh let, si iz = menjajo izkušnje,ki so 'jih dobili pri delu, in nakažejo rešitev vpra šanjem, ki so se pojavila, hasi zaključki teh dvoletnih konferenc ni so' obvezi}! za njene Članice, so vendar to večinska priporočila narod nim organizacijam, ki tako posredno zadevajo Had osem milijonov včla njenih gj&avtov in bodoče sto tisoče ,ki se jim bodo pridružili v na= slednjih'par ,letih.'A ■ Žal na Jamboreeju, kakor skavti nazivajo svoj svetovni kon. V greš ali zlet, in tudi na-konferenci ni.zastopana Jugoslavija. Njen skavtski pokret je bil ob: času; okupacije razpuščen, povkončani vojni pa komunistične oblasti; niso dovolile njegove obnove. Selepo letu 1950. so uvidele vzgojno vrednost take mladinske organizacije; ker Pa mora tudi vzgoja in enako razvedrilo korakati vštric s politiko , seveda ni bilo govora o kakšni skavtski organizaciji,ampak so usta = novili Tabornike, ki so razen idej skoro'v celoti prevzeli skavtski f sistem‘in metodiko. Zaradi politične in materialne podpore,ki jo je nova organizacija uživala öd državnih oblasti, se je kaj hitro širi= la in danes že daleč prekaša predvojno število skavtov v Jugoslaviji.’ Ko se je Jugoslavija vedno bolj vezala na Zapad, so tudi - •-Taborniki, z blagoslovom komunističnih oblasti, poskušali dobiti nek r'> stik z .Mednarodnim skavtskim utadom, ki se je tedaj nahajal v'Len do = ‘J nu (zdaj je v Ottavi, Kanada).Toda po informacijah, ki jih imam iz * tega urada, ni ob zadnjem takem razgovoru leta 1957V-mo^lo priti do nikakega:zaključka. Bilo je jasno, da Taborniki ne^morejo (t.j.ne amejo) sprejeti gotovih osnovnih načel, ki so jih med drugimi znova Potrdile razne Mednarodne skavtske konference kot pogoje za včlanje= nje,' Mednarodni skavtski urad pa tudi ni smel popustiti. Šlo je pred vsem za izpolnjevanje dolžnosti do Boga, za prostovoljno članstvo' in zn popolno neodvisnost od državne kontrole. To troje je v glavnem za d e val o... Jugoslovane, đočim so ostali pogoji še, da organizacija ne sme biti militaristična, da ne dela razlik glede rase, vere ali politič= nega prepričanja svojih članov, da se ne ukvarja s politiko in da je njen vzgojni sistem zasnovan na malih enotah (patrol-sy.stem) ,kjer i = majo vsi člani polno možnost lastne pobude in delovanja. Poleg izpol njevnnjn dolžnosti do Boga, se člani vsake skavtske organizacije tu= di obvežejo služiti svoji domovini in bližnjemu. Iz slovenskega obmejnega tiska"vidim, da poskušajo Taborniki rrz širiti svojo organizacijo med našo manjšino, češ da so skavti,čeprav nn primer na G-oriškem in Tržaškem že obstojajo slovenske skavtske e note,ki 3b preko italijanske skavtske zveze povezane z Mednarodnim skavtskim uradom in Mednarodno konferenco. Jasno je, da gre pri tem v prvi vrsti za politični manever in prevaro. Dokler Taborniki ne bo do pristali na osnovne pogoje,ki veljajo za vse slične organizacije Po svetu, toliko časa ni govora, da bi jih Mednarodni skavtski urad in Mednarodni skavtski odbor priporočila Konferenci, da jih sprejme kot enakopravnega člana svetovnega skavtskega bratstva. D.P • Stran 12. _______________KLIC TRIGLAVA ......... ... _ Štev.242_1 PISMA KLICU u JUGO SLOVENI NA OKUP,.lt - G. Urednik! Odgovor g. Simoniča (KT 238) je tendenčen In pisan s tem namenom, da bi bralci dobili napačno podobo o samem članku, o listu, ki ga urejam In o Udruženju Slobodnik Jugoslovana u Švedskoj, ki Izdaja ^Jugosloven-a". Najboljši članek, o katerem pišete oceno In v njej tako citirate Izvlečke, kot ugajajo kritiku, je mogoče obsekatl In Iz njega napraviti povsem nasproten vtis, kot pa ga je pisec sprva zamislil.To Jo primer s Slmonlčovo kritiko Zlasti če gre za montažo gornjega članka s parolo, staro skoro dve leti. NI moja krivda, da jo je g.Simonič napak tolmačil. Srbstva niti hrvat.stva nisem zanikal,ker moj citat ''jezik, običaji In videz ne razdvajajo Srba od Hrvata", ne negira obstojanje Hrvatov In Srbov, a nihče razen separatistov jim ne osporava da so tudi Jugoslovani. '/ Trditev,'da "dr.Maček ne priznava", da: smo "en, velik, nerazdeljiv narod" ne pomeni, da jaz» morda prav tako dober Hrvat kot naš predsednik, nisem pravtako tudi velik In dober Jugoslovan. Kajti samo Iskren In velik patriot Srb ali Hrvat - more biti tudi Iskren Jugoslovan. Da je dr.Maček bil In ostal za nerazdeljivo skupnost Srbov In Hrvatov, dokazuje njegovo moško In neuklonljivo stališče od dne,ko je vstopil v vlado gennrala Slmovlča, In ko je po odklonitvi vabljivih nemških ponudb prišel v zloglasno jasenovlčko taborišče, ter končno zapustil svojo domovino. To končno tudi trdi sam g.Vllder, kl öd šolskih dni pozna dr.Mačka. A naj se vrnem k članku, ki ga je kritiziral g.Simonič. • Trditev (g.Simoniča), da "današnja jugoslovanska stvarnost ne Igra nobene vloge", more. priti te od človeka, ki mu koristi lastnega naroda nlsd primarne. Ponavljam, da sem prav zato, ker sem dober, Hrvat tudi za Jugoslavijo In mislim, da mora to biti pri srcu. tudi vsakemu rodoljubnemu Slovencu. Kajti danes je edino močna Jugoslavija najodločnejšl branilec štrjsnja "impcrlo Romana" In madžarskih aspiracij na'dežele sv.Štefana, kar zadeva nas Hrvate. C; '■'! Povdarj am, da trpi naša emigracija veliko" škodo zaradi tak- šnegu"nadmudrlvanja" In izgube časa, medtem ko'se rdeči diktatorji smeje nad brezplodnostjo emigracije. Ne strlnjam.se s tem, da je "moj predlog tako star, kot je stara naša emigracija", kar se tiče združevanja In da taki predlogi "niso do danes pokazati nobenega rezultata". Takšna trditev dokazuje zlonamernost kritike, Izpuščajoč Iz članka prav tisto, kar mu daje smisel. Zato prosim oproščenja zaradi prostora, da še .enkrat citiram del članka, brez. katercg'a bi bit odgovor nepopolen: 0 : . : 1 C "Takšna osnova zbiranja naše celokupne emigracij e•j e zelo enostavna In za vse sprejemljiva: rušenje komunistične diktature, nedotakljivost obstoječih državnih meja In spoštovanje narodove svobodne volje na svobodnih volitvah". (Alt ni to v naprej priznana 'vlada večine1?). "Združenje svobodnih Jugoslovanov v Švedski j e. ^stanovije-no prav na teh postavkah. Zelo lahko tn hitro je zbralo v svojih vrstah večine jugoslovanske emigracije na Švedskem tn čeprav se ne ozira na narodnostno pripadnost posameznikov, (kje je tu ekstremnost, g. Simonič?) so v njenem članstvu zastopane gotovo vse stranke stare Jugoslavije plus - na vso srečo - velik dol strankarsko neopredeljenih omladlncev. In zakaj ne bi moglo takšno združevanje v malem služiti kot primero velikem?" (Tu naj omenim, da naše združenje zaključuje dve leti svojega obstanka tn da dnevno raste število novih članov). In če danes temu dodamo tz vseh dolov sveta priznanja naših najodličnejših ljudi v emigraciji, ko se.po našem primeru ustanavljajo podobna In bratska združenja v Avstriji, Belgiji, Argentini, Kanadi In zdaj v Italiji, ko se tisoči avstrijskih emigrantov zahvaljujejo za humanitarno akcijo našega zdrUžgnja, ko so številni begunci tz Grške po naši Intervenciji prišit na Švedsko, da sl ozdravijo z vojno In komunističnimi temnicami načeta pljuča, morem Imenovati pisanje g.Simoniča z njegovo lastno Izreko kot "blato In klevete". i Pri tej akciji so dejansko najbolj zaobseženi Slovenci,ki so v poletni" obleki. In z otroci božali čez mojo In ki so ne glede na poli- tlčne, verske in ostale poglede dobili potrebno pomoč v obleki,da prestanejo zimo. Trdim, da nam je prav to stališče, ki je tolikšen trn v očesu g.Simoniča, prineslo takšen uspeh In nimamo niti najmanjše namere, da ga revidiramo. 0 pisanju g.Simoniča sem razpravljal prav z Sto -vencl-lntelektualcl, člani našega zdrmžonja; zaprepaščenl nad tolikšno ozkosrčnostjo v pogledih In nad tendcnčnostjo pisanja so ml dobesedno rekli: "Pusti ga, da razpravlja, ml bomo pa delali.* Z njimi bi se tudi jaz strinjal In s temi besedami odgovoril g.Simoniču. ‘ Mirko Gjurkovečkl. RUSI IN SOVJETI: G.urednik! Povsem soglašam z ugotovitvijo g,Zupana v M' 241»da se sovjetski politični cilji v gotovih primerih ujemajo s starimi carskimi pač zato,ker je Sovj.Zveza podedovala vse geopolitič ne faktorje carske Rusije.Dodal bi le,'da jih 'zaradi varnosti Rusije mora upoštevati,če je to komunističnemu režimu ljubo ali ne. -n A »B » Kaj PRAVIJO DOIVrAgl? - G.urednik! Upam, da je ta anketa (KT 237-241)zad nja te vrste v kT.Take "ankete" se mi* zde namreč zelo varl*jive*Öe je bilo spočetka opozorilo,da so to le mnenja nekaterih posameznikov, se le pojavlja vprašanje: Ali so ti posamezniki "reprezentativni"? Če ni so,zakaj bi potem navajali njihova mnenja? Pomislite,kam bi prišli,če bi Patrick O’Donovan v OBSERVERJU enkrat na leto objavil "Kaj pravijo Amerik an ci",k jer bi ^ povedal, kaj s*o mu rekli trije ali štirje Američa= ni.Prav gotovo bi bila slika o ameriškem mnenju nezanesljiva! Dokler smo imeli silno slabe in silno pomanjkljive zveze z domovino,so bili taki razgovori zanimivi kot kurioziteta,a danes so izgubili na tej vrednosti. Zvez imamo zdaj pač toliko,da nam ni več treba krpucati do mačeih mnenj. - Seveda je slika domačega položaja in razpoloženja sil no 'komplicirana.Vešč pisec in dober opazovalec bi morda uspel,da jo za Oame v debeli knjigi .Časopis si tega ne more privoščiti .Pač pa to l*Sh o stori v obrokih,tako da poroča o dogodkih,kot si slede v časovnem zaporedju,a obenem slika ozadje,kakor najbolje more. - -M.Turk. G.urednik! V zvezi z Vašo anketo'*o razpoDoženju doma, imam infor= m2clPe,da 0e Prišl? do težkega spora med Titom in Kardeljem.Zaradi strahu pr*e*d Sovjeti se tepeta dve struji: ena bi hotela spremeniti u= stavo v smeri demokracij e, druga pa hoče pojačati ortodoksni komunistlč ni pravec. Zmagala je ta druga s Titom in Rankovidem, čeprav so se spr va vsi dogovorili,da gredo po prvi poti.Odtod konflikt. Kardelj da za stopa Slovenijo in jo ima za seboj proti Beogradu. Vaš tržaški sodela tako^ostopa°kr0 0l35uti nezad°voljstvo Slovenije. Morda zato Kardelj G-'UnednikiPo mojem bi izdajatelji knjige Thia is Slovenia" za manj denarja lahko dosegli veliko večji uspeh, Ge bi se bolj posvetili tehnični plati in pometali 60% slik ven,ker ne Pomenijo nič,a dvignejo strošek v nedogled.Striktno z artističnega a= U Se hoSete bitliofilelcega etališSa je knjige škendalonna in bi ji slovenski predvojni tisk nikdar ne prebavil. P.B. v G.urednik! Repo zahvalim g.L.P, za pregled knjige o Slovenili.0= 2 en j en sem z Angležinjo in kot mnogi drugi znanci,oženjeni z Angleži= «•jami, sem ji -predstavil Slovenijo v najboljši luči. Pq pride ta knji ie kn™?rUŽi!Hm?0e£^đ0brega dela! Ko **e žena zvedela iz knjige,kakšen v?1*?® bil+V, ?£e7°5u nazvan "iog cabih", je vzkliknila: "Ubo= gi reveži,ki žive v takih kočah! Kakšen prepih!" Pojasnil sem ji,da Pri nas le potepuhi spe pod kozolci.Ko sefri popravil še nekaj podobnih apakjso seji porodile slutnje,da imam zmešane rojake.Od tedaj nikar «nprej nagaja s to knjigo.Od srca upam,da jo bo bralo čim manj tujcev. J .M. von-« .'f •ure^a;Lk! Po pravici se L.P .norčuje iz angleščine v knjigi o Slo Itannil? ?ar SeT3tiSe 3tnv* »a koleh. "Pile-dwelling" je u= stonovljen angleški izraz.Res je termin "lake dwelling" bolj pogost n he zajema le stavbna koleh temveč tudi irske in škotske "crannfgs"’, ki.so bili zgrajeni na butarah dračja. & * H.Ž, iStrnn 14, ... ___Kl IC.. TR IG-L AY A .. . G.urednik! Le s kakšnim raziskovanjem se Lavijo v Research Cen ter for Slovenian Cul ture,Fi.llowdale, Ontario? Najprej naj hi pogle= dali v Websterjev slovar,kjer bi opazili,da je "S loven e'"' ;bol j pogo= sta oblika kot "Slovenian" tudi v pridevniški rabi.P.otem naj bi se pozanimali,katere slovenske knjige so bile prevedene v ‘angleščino , da bi se tako izognili nekaterim zelo nesrečnim prevodom. "G-adje gnezdo" V.Levstika so n.pr. prevedli z "The Nest of the SnoKe"f<.toda knjiga je izšla 1.1931. Pri John Rodker,London, pod naslovom " An Adder’s Nest". Komur ta naslov ni všeč, naj prebere uvod prevaj alke r: P.Si.Copeland, lektoriceoza angleški jezik na Ijttbl j .univerzi, in naj ; se zaveda, da je knjigo pod tem naslovom vsaj mogoče najti v večjih knjižnicah. In slovnično, je pravilen. ... P.D. . FIHAILOVIĆ V SRBIJIr G.urednik! V člankih-pismih g.Ačina sem nekaj= krat opazil,dd je poudarjal sabotažne akcije Mihailovičeve vojske v o Srbiji. Petar Martino vi 6-B a‘ji ca je 19.maja 1958. t.r.-dii... v HRV... GL1S.U:. prav.obratno:"Zanesljivo vem,da od 1942.do 1944.ni bil promet na glavni komunikaciji Beograd-Skoplje in Beograd-Sofija nikdar čaSov-no toliko prekinjen, da bi od tega imeli okupatorji v svojem vojnem . načrtu kakšno škodo." Kaj pravi na to g.Ačin? vi. : J odgovoru g.Smythu (KT 237) pa zastopa g.Ačin mnenje, da je bilo .-bolje, da je Mihailovič ostal v Srbiji,kot pa da bi se - podobno kot Tito -umaknil v Bosno. Pred leti sem čul tezo,da je tudi zato Tito uspel,kqr je iz goratega, težko pristopnega masiva,ki poteka vzdolž' jadranske obale 'akcijsko obvladal domala vso Jugoslavijo in že s sa mim tem- dejstvom kazal na vsejugoslovanski značaj svojega gibanja, kar je v tujini tako škodilo "samo" ali "velesrbskemu" Mihailoviču, ki da je čepel v Srbiji. .. ' ' ; - M.B. ÖRNA BORZA? - G.urednik! Zakaj je bilo treba po dese'tih lotih pogre ti Jevdjevičeve laži o "črnoborzijancu" Glušiču (KT 240),‘ko je 'Ven= dar .znano, da se ppolk.Glušič ni nikdar bavil s tem črnim poslom? .. ..y ; • • • • • . ’ -y '/ Navedeni citat ni bil ponatisnjen zaradi g.ppolk.Giušicta ampak 'kot opozorilo,ko je že bilo^toliko pisanja o hrvaških ekstremistih,da i mamo. take tudi na srbski strani.Poleg tega vsebuje 'rubrika "Pred de setimi leti" izvirne citate,ki so bili tedaj 'aktualhi*, a morejo biti tudi danes v gotovo meri zanimivi ali: pouctni.Oproščamo se prijate = Iju g.Glusicu,oe je bil s^ to navedbo nenamerno ž naše strani pnzadet. i ■ . Urednik / +++++++++++++++++++++++++++++++++4-+++++++++++++++ Samo OTO PETDESET izvodov dr. I ’ J.Grampovčanove knjige . • ! "B ERILO in 'B EARLA " ' ■: j *je na razpolago! Kdor jo'želi, naj čimprej piše na GLAS NARODAi.Io-•, ■ 'j .231 W.18th «Street, •' v ; : [ : New York, -N.Y.' in naj priloži / 3.50 za strošek. J ++++++++++++++++-f-f++-f;++++++-f.4.+++4. ■ V cerkvi sv.Ane v Washingtonu s-ta si obljubila zvestobo gdč. Andreja Glušič in g.Robert W. .Bell,M.A., enajstega julija t.l. | ' ’:'K 1 Iskreno čestitamo! . :i • o i'- j.-.- ■i - Zdaj j e vs ak s e d n i pr ebT val e c ' Slovenije radijski naročnik,do= öim. je pred vojno prišel en aparat, na 58 prebivalcev. v -Se letos bodo namestili po u= licah Ljubljane avtomate za pro dajo poštnih znamk. - Odobreni so krediti za trinajst .novih sladkornih tovarn v Jugo = slavi ji,med njimi tudi v Ormožu, cije proizvodnja bo 20.000 ton kristalnega sladkorja na leto. . , [ 1 - Moderna ljubljanska klavnica v Zalogu bo pričela poslovati sep= tembra, stara pa bo. preurejena v > tržnico za kmetijske pridelke na^ debelo. '.- Prva turbina elekrarne Ožbalt ; na Dravi se bo zavrtela pr ih.leto i: OD MESECA . Sledeči komunisti so. bili izvoljeni v izvršni odbor Zveze slovenskih komu= nis.tov na 4.kongresu/Zveze v Ljubljani koncem junija:. Viktor Avbelj, Janez Hri bar, Albert Jakopič, Stane Kavčič, Bo= ris Kraigher, Vlado Krivic, Franc Le= skošek, Ivan. Maček,- Miha Marinko, Jože Po.trč, Franc Popit j Ivan /Regent, Mitja Ribičič, Janko Rudolf.,' Vida Tomšič, Ja nez Vipotnik in B-pr is -Ziherl * . . ..Po uradnih-podatkih ;se ••j.e število članov- Jugoslovanske/ zveze komunistov povečalo lani za 105.000, medtem ko jih je ..bilp 54.000 sprejetih v prvem četrt = letjp, tega. leta (mpd njim.i 1^.058 delav cev). Zveza je štela JI.,marca letos 857.573. : . '. . ' : : . : . : Vladimir Bakarič, Aleš Bebler in Dra gi Stamenkovib" so vrnili'- obisk' zahodno-nemški socialno demokratski stranki,/Ob tej .priliki so tudi'obiskali Anglijo, kjer so vodili razgovore- z voditelji konservativne, laburistične1 in liberal= ne* stranke. Spre jel jih je tudi Macmil=; 3-an. Koča Popovič, sekretar za. zunanje zadeve, je obiskal Ateno in podpisal več sporazumov meč Jugoslavijo...in Grči jo. Obist je bil izkoriščen predvsem za razgovore .0 neatomoki zoni na Balkanu, ki. jo je predlagal Hruš'čov. Izgloda, da je’ grško štališč.e, da taka zona . nima. smisla, .dokler ni splošnega sporazuma o nadzorstvu, in razorošitvi,...zmagalo-tudi v Beogradu. Grški.predsednik vla= de K ar um an1is.b o ob priliki obiskal Be= ograd. Mišo Pavičevica., tajnika glavnega o’dbora jugoslovanske zveze sindikatov, so "pömo'tömä." aretirali na pariškem le= tališču, ko jo prispel v Pariz kot dele gat jpgoslovanskih .sindikatov na kongre su francoske generalne konfederacije de la. .Zakaj jo 'do incidenta prišlo, no bo najbržo uradno nikdar poznano,“toda .ni slučajno,'da je bil baš tiste dni na 0= bisku v Jugoslaviji Ferhad Abbas, pred= sodnik vlade alžirskih upornikov., in da so Francozi smatrali to za uradno žali= tov. Pavičevica so kajpak izpustili -ne» koncu koncev: kdo jo Pavič e vic?. Jugoslovanska misija dobre volje je na "obisku deželam latinske Amerike : Me= xicu, Hondurasu, Costa Rici, Gubi, Hai= tiju, Venezueli, Columbiji in Equadorju. Vodi jo Vladimir Popovič, član zvezne vlade, a Jože Brilej je med člani dele= gačije. Prv.a številka časopisa -bolgarske na= rodne manjšino v Jugoslaviji, BRATSTVO, je izšla v Pirotu 2,0. junija.’' DO MESECA/: ///:.. ' Rankovic je govoril na zboru parti zanov bivše 32.divizije■in 10.korpusa NOV v Križevcih, severna Hrvatska, ob obletnici formiranja teh enot, Ppšre= čeno., pa tudi značilno, je' do jstvo, da se domala vsi govorniki 'ob številnih obletnicah, ki jih letos praznujejo v Jugoslaviji v zvezi s 40-letnico KPJ, še sedaj - 15’let po vojni - zaletava jo. v strahove četnikov, ust-ašev, HSS, in o stale:, "reakcije" ter dokazujejo, da so .bili partizani oni, ki so so bo rili proti okupatorjem na strani za= veznikov,, medtem ko 00 bili četniki kolaboracionisti -in izdajalci ter. da/ je ''nerazumljivo", da si mnogi krogi v tujini še vedno, niso o tem na ja= snem. ''Seveda", to je predvsem za to.-- thdijp. ti govorniki - ker ti tuji krogi palašč hočejo škodovati Titove, mu režimu., ker gradi socializem in ker vodi neodvisno zunanjo politiko. Tpda človek ima bolj vtis, da želijo' komunisti pri tem preslepiti vsaj. no ve, povojne gencrap.ije, ki ne vodo, ; kaj so jo dogajalo-med vojno;, , akq ženi mogočo preslepiti starih, kakor tu dl. (Ja jih šo .vedno straši lastna;:bo= dočnost. Ljudje jih poslušajo - toda verjamejo jim ne. - r J/ a Ranković se je tudi znova zaletel V; fašistične manifestacije v Avstriji, Zahodni Nemčiji in "včasih" v Itpliji, : "ki ..vzbujajo ogorčene proteste, naš-e :-javnosti". Talco se je^ n.pr. prod krat kim vršilo na Dunaju velike zborovanj.: "bivših borcev", ki. so nosili.-,na. svos jih prsih nele redna vqjaška'odlikova nja, ampak tudi kljukaste križe in ’ drü ge hitler.janskc ozhalte, .in . paradirali po dunajskih ulicah pred avstrijskim , obrambnim ministrom in generali seda= nje avstrijsko vojske. Rankovic je poleg tćga upfcljal tu'= di novo krilatico, ki jo sedaj ponavljajo manjše papige1 po Jugoslaviji,han roč, da sc sovjetska:in ostala vzhod= na propaganda'proti Jugoslaviji vrši: sedaj že 11 (beri enajst ) lot , tore j brez prestanka«od 1948 naprej, igno= rirajoč ' pri tem Hruščev obisk v 'Jugo’1 slaviji, Titov obisk v Sovjetski zvc= zi, beograjske' in moskovsko deklaraci jo, obilne sovjetske kredite, itd, od junija 1955 do novembra 1956. Polog tega. tudi ni res, da 3 e vrši' sovjet= ska-propaganda, Čeprav je nedvomno■ res, da bi te/ko propagande ostali sa= .-teliti ne vodili, ako no bi imeli bla -goslovaiz Moskve. Prosvetni odbor slovensko republi= ke' je izdal odredbo o obveznem pouku italijanščine odnosno angleščine v slovenskih Šolah in pouku slovenščine v italijan skih Šolah v Kopru, Izoli in Piranu. Pouk italijanščine odnosno angleščine (po želji posameznih učencev) bo uveden v vse višje razredl^Sšftovnih šol, medtem ko se bo slovenščina poučevala v vseh razredih :itali-janskih osnovnih Šol. Italijanščino bodo uvedli tudi v prvi in drugi razred učitelj ske šole in v prvi razred gospodarske šole v Kopru.- Podoben sistem bo veljal tudi v Macedoniji, kjer bodo vpeljali Šiftarski in turški jezik v makedonske šole in makedonski v turške in šiftarske šole. GOSPODARSTVOi Letošnja Žetev predstavlja jugoslovanski rekord - okrog Štiri milijone ton brez rži. Zvezna vlada se je zato odločila, da ne bo uvozila nobenega Žita prihodnje leto, medtem ko se je pričela po gajati s Sovjetsko zvezo za dobavo drugih dobrin namesto dogovorjenega žita. V predvojnem razdobju 1930-1939 so let nb posejali povprečno 2,lš0.000 hektarjev žita, ki je rodilo okrog 2,1130.000 ton. Le tos so posejali samo dva milijona hektarjev, od katerih 310.000 z italijansko sorto žita. Proizvodnja v Vojvodini znaša za ita lijansko Žito povprečno 55 metrskih stotov po hektarju, a za domačo okrog 22 metrskih stotov. Italijansko žito na Hrvatskem je obrodilo okroglo 1(0 metrskih stotov po hek tarju, a to zaradi večje škode, ki jo je povzročilo slabo vreme. Proizvodnja v Srbi ji znaša okroglo b2 metrskih stotov po hek tarju. Slabo vreme je uničilo okroglo 5 do 10 odstotkov žita. Dobri rezultati so posledica dobrega roda italijanskega Žita, boljše priprave za setev, mehanizacije na večjih posestvih - zlasti v Vojvodini, navodnjavanja in dru gih agrotehničinih mer, ter boljšega odnosa med privatnimi kmeti in zadrugami, ki so skupno posejali 50.000 hektarjev privat ne zemlje. V Vojvodini^je okroglo 165 poljedeljskih posestev, kmečkih delavskih za drug in zadružnih ekonomij, od katerih vsa ka jo svoje Čase obsegala nekaj sto hektar jev, združilo v okroglo ducat velikih farm. Najvecja taka farma je v BeČaju z 9.000 hektarji obdelane zemlje. Druga je "Aleksa äantic" farma z okroglo 6.000 hektarji itd. Fond ZDA za gospodarski razvoj (The US Economic Development Fund) bo posodil Jugo slaviji devet milijonov dolarjev za nakup opreme za termoelektrarno KOSOVO na Kosovem. Rok odplačila je 20 let, a obresti so 3^#. Posojilo bodo odplačali v dinarjih. Ta elektrarna -bo skupno z nekaterimi vod-nimi elektrarnami dobavljala električno e-nergijo največji Železarni in jeklarni v Jugoslaviji, ki jo bodo do 1965.leta zgradili blizu Skopija. Ta jeklarna bo proizva jala letno en milijon ton surovega jekla, t.j. toliko kot so proizvedle vse jugoslovanske Železarne skupaj 1.1958. Vrednost proizvodnje te ogromne jeklar ne, ki bo zavzemala tri milijone kvadratnih metrov, bo dvakrat višja kot pa vrednost proizvodnje sedaj naveČje Žele žarne v Zenici, Kredit za nabavo opreme za kosovsko centralo so najpreje obljubili Sovjeti, toda to je padlo v vodo, ko so lani odpovedali sklenjene pogodbe. Sedaj so na njihovo mesto stopili Amerikanci,- Od istega Fonda je Jugoslavija sedaj dobila tudi pet milijonov dolarjev posojila za nabavo diesel strojev in nadomestnih delov za jugoslovanske železnice. Skoro istočasno pa so objavili, da bodo umaknili iz prometa motorne vlake, ki so jih kupili na Madžarskem, zaradi stalnih okvar. Peko Dapčevič, tajnik za promet, se je v skupščini pritožil, da bo to povzročilo jugosl.železnicam veliko škodo, a je izrazil upanje, da se bo madžarskemu podjetju, ki je te vlake izdelalo, posrečilo odstraniti sedanje nedostatke. Automobilsko cesto od Ljubljane do Maribora bodo dokončali do konca septem bra. Mladinske brigade sedaj pomagajo pri graditvi prelaza pri Trojanah. Jugoslovanska industrijska proizvod nja v prvih petih mesecih tega leta (ja nuar-maj) je narasla za 10$ v primeru s proizvodnjo v istem razdobju lani. Glavno povečanje so zabeležili v keraič ni in električni industriji in v industriji gradbenega materiala. Trenutno gradijo 13 vodnih elektrarn, ki bodo proizvajale letno 7,7liO.OOO kilovatnih ur energije. Hrvatska bo v bližnji bodočnosti začela proizvajati en milijon ton nafte na leto. Glavno ležišče se nahaja pri Sisku, kjer je okrog 16 milijonW^hafte. Prvo jugoslovansko sončno peČ bodo zgradili pri heliotehničnem zavodu v Piranu, tako da bodo lahko proučevali moznosti izkoriščanja sončno energije. Prvi nuklearni reaktor v Jugoslaviji, jačine 10 megavatov, bo v kratkem spu-sČen v bbrat v Kidričevem zavodu v VinČi. Slovenci so dobili 7 od 18 prvih nagrad na tekmovanju Jugoslovanske Radio-Televizije: Mire Kragelj, Saša Miklavc, Marjan Vodopivec, Tugomir Tory, Jana Osojnikova, Minca Jerajeva, Marijan Sušnik in Silvo Matelič. IVAN STANIČ