e m pr** m kov vsak da« ob 16. mm Ura<±«*4*ao i« oprava; Maribor, Al*fc*a*4r«v* a**4a kt8 Ogtaai pa tarife OeWa «WTcn»« odi egfetat odtMak .Mm- • LfeM^at, Mirna aNa» M PoUnfag jfl&l?aSi"ir qofov!nf Minister, ki priznava slabo državno gospodarstvo BEG INŽENJERJEV IZ DRŽAVNE SLUŽBE. — VLADA HOČE ZVALITI CESTNA BREMENA NA OBLASTI. BEOGRAD, 11. januarja. Finančni odsek je pričel davi razpravo o proračunu ministrstva za javna dela. Minister dr. S u m e n k o v i č je opozarjal, da je proračun znižan za 10%. Sicer ni realen, toda to je v zvezi težavnim finančnim položajem države. Perzonalni izdatki so znašali preteklo leto 85, letos pa je določenih le 69 milijonov. Minister je dalje naglašal, da inženjerji trumoma zapuščajo državno službo. Po prevratu jih je bilo nič manj kot 411 na lastno prošnjo odpuščenih iz državne službe. Žalostno je, je pripomnil minister, da dobiva inženjer ravno za polovico manjšo plačo kot njegov šofer. S sedanjim osobjem ni mogoče pričeti nobenih večjih akcij, ker ga zadostuje komaj za vzdržava-nje cest. Minister je priporočal, da naj se večji del javnih del prepusti oblastnim skupščnam in je zagovarjal decentralizacijo agend. Pod državno upravo naj bi ostalo le 9500 km cest, 3000 km pa bi se jih prepustilo oblastim. Kot državne ceste bi se sma- trale samo one, ki vodijo v prestoli- Kakšno darilo pripravila SLS preianskim pokrajinam TUDI V NOVEM PRORAČUNU. DAVČNA NEENAKOST IN KRIVICE Maribor, 11. januarja. Novi proračun za 1. 1928-29, ki ga je co in pa najvažnejše zvezne ceste predložila sedanja vlada narodni skup-me večjimi _ mesti. Državna podpo- §činj in ga 0bravriava sedaj finančni odra oblastim iz postavke »Izboljšava- bor> vsebuje ist0 težko krivico našim ta_ nje cest« znaša štiri milijone dinar- !kozvanim planskim krajem, proti ka- 'e, .In Tslvf~a niti oddalec ne zado- teri banes v 10. letu ujedinjenja, z vso stuje. Izboljšanje komunikacij bi se moglo po njegovem mnenju doseči le z investicijskim posojilom. Pri postavki »Poslopje nove skupščine« je pripomnil minister, da je bil temelj položen leta 1907. (Dr. Maček: »To je simbol naše administracije!« neenakost v davčni silo revoltiramo: obremenitvi. Zanimive so v tem po* **-"iike, ki nam jih nudi pri podrobnem pregledu ta .amozni proračun, v katerega znamenju bomo slavili desetletnico države: Smeh pri opoziciji.) Posebna komi- fS* Sev sija ministrstva je njtotovUa, da bo- 222« ™ i do nadaljna dela trajala še dve leti 21 K D”’'lmŽZ in veljala še 60 milijonov in sicer 40 ™ J" “s “ * *r“a. r,n on oa5,408.0(X), ostali kraji 2.771,372.000 um. 2 Po teh številkah odpade torej na Srbijo za inozemske dobave, ki jih domače tvrdke ne zmorejo. Končno je moral minister sam priznati. da se je od ustanovitve drža- in Črnogoro 21% skupnega obdavčenja, vse ostalo pa na prečanske pokrajine, j Na drugi strani pa nam bo kratek vpo- ve delalo v ministrstvu za javna dela v prora^n pokazal, da so pri upo brez načrta in neracijonalno. Imenom opozicije so govorili po slanci V u j i č, K o š u t i č in D e-m e t r o v i č. Nova ogromna bogastva v Tutankamonovi grobnici KRALJEVSKA POSTELJ. — KOŠARICE Z DOBRO OHRANJENIMI DA-TELJI. — PAHLJAČA IZ NOJEVIH PERES. LONDON, 11. januarja. Pri iskanju morebitnih listin, iz katerih bi se dalo dognati podrobnejše življenje faraonov, je zadel Howard Charter v Tu-tankamenovi grobnici na ogromna nova bogastva v četrti dvorani. Najdeni predmeti so visoke umetniške vrednosti. Najvažnejši predmet je kraljevska postelj, ki jo je uporabljala najbrž kraljica, soproga Tutankamenova. Noge te postelje nosijo veliki levi in je vsa obložena z velikimi množinami zlata. V dvorani so našli še pahljačo iz no- jevih peres in masivno leseno uro, ki jo obdaja vse polno malih kipov, pred-j______________________________ . ... stavljajočih služinčad, ki se je naj bij odst. pa prečanski kraji, ki torej vzdrža rabi tega denarja zopet zapostavljeni prečanski kraji. N. pr. v proračunu ministrstva za javna dela najdemo, da znašajo redni strokovni izdatki Din 118,075.147; od teh odade na Srbijo Din 106,834.147, (90.48%), na flrvatsko Din 6,945.000 ter na Slovenijo 4,296. r°0 Din skupaj 9.52%). Od izrednih strokovnih izdatkov v iznosu 99,054.644 Din odpade na Srbijo 74,837.027 Din (75.05%), na vse ostale kraje 24.717.617 Din (24.95%). Zanimiva je konstatacija, da znašajo v proračunu ministrstva za šume in rude skupni dohodki šum in rudnikov Din 465,357.856, od koje svote prinašata Srbija in Črna gora le 3.88%, ostalih 96.12 umrli po tedanji verj posluževali še v grobu. jejo to ministrstvo. Ministrstvo narodnega zdravja določa Nadaljnje odkritje, mogoče najzanl- v svojem proračunu za pokritje večjih mivejše, so posamez. košarice v obli- j stroškov v bolnicah, blaznicah i. t. d. ki polukroga. kakršne uporabliajo še 66,753.192 Din, od česar odpade na Sr- danes ponekod, prinašajoč v njih različna jedila za pojedine na grobovih preminulih svojcev. V dvorani najdene košarice so polne dateljev, ki so še čudovito lepo ohranjeni. Listin pa I1o\vard Charter ni našel nobenih. bijo in črnogoro 33,545.751 Din. In tako dalje. Govorniki opozicije, zlA-sti oni iz Kmečko-demokratske koalicije, so v razpravi v finančnem odboru vse to in še mnogo več iznesli in s prstom pokazali na krivice, ki so obsežene v novem proračunu. Mi smo zadnji, ki bi nam padlo na um, da hujskamo na demagoški način proti Srbiji in Črni Gori in proti narodu v teh dveh pokrajinah. Narod ni kriv, krivce treba iskati v voditeljih tega naroda, ki se še tudi v 10. letu skupnega državnega življenja z nami niso dokopali do pojmovanja starega in večno resničnega gesla, da je pravičnost podlaga vsake države, ampak vidijo nasprotno še vedno v naših prečanskih pokrajinah samo kolonije, katere je treba eksploatiratl. Razumeli smo to mentaliteto prva leta po vojni in smo — dasi težko — molčali. Zakaj čutili smo sami bridko bol, ki jo je čutil Srbijanec in Črnogorec, ko se je po končanem svetovnem klanju in uničevanju povrnil v razrušeno, razdejano domovino in ni našel niti več prostorčka, kamor bi bil položil svojo utruj. j glavo. Ko je našel zapuščeno zemljo in razdejane ceste. Ko je moral mesece in mesece prebivati v podzemskih jamah. Takrat smo to razumeli in dopiinašali žrtve za obnovo razrušenih krajev Srbije in Črne Gore: mirno smo prepustil, da so se samo v teh krajih izplačevale vojne odškodnine in delil reparacijsld materijah in leta in leta smo plačevrt! neprimerno velike davke baš iz tega vidika. Danes pa gledamo na vse to z vidika stvarnosti in dejstva, da nas gospodarska kriza, sopovzročena po težkih udarcih davčne preobremenitve in neenakosti, tira v propast. Tembolj pa se moramo čuditi naši SLS, ki se je leta in leta — vsaj na videz — borila proti krivicam, danes pa nam jih pomaga ona sama nalagati. Težko če našega posojila u Rngliji BEOGRAD, 11. januarja. O pogajanjih, ki se vrše za sklenitev našega državnega posojila v inozemstvu, je prišla v Beograd iz Londona sledeča Težka nesreča autobusa MILAN, 11. januarja. Na vožnji s sejma v Modcni se je na nekem ovinku prevrnil avtobus ki ie bil natrpan potnikov za vas Villa Margareta, ; . . iTr.r!>,r»n j x .. in padel v jarek. Kljub najhitrejši po- brzojavka: »UP k državr>e hipo- mpgj SQ nag]j pocj razvalinami avto-tekarne banke • Gjurgjevič m naš busa ge$j potnikov mrtvih: med nji- ondonskl P°s'an' • 5 trrlv" mi je tudi lastnik avta in neki fašistič- la zadnje dni več sestankov s-finanč- nj tajnik Ena or„ha jc bila te7-ko po. kr(^,v Lond*0,iUV,ni katcr!h se JC škodovana. dve lažje, razpravljalo o našem državnem poso- j jilu, ki naj bi ga sklenila naša vlada. | Za posojilo se zanimajo prvi angleški j K ,T . x. lh!J„nl finančni krogi, ki so že zahtevali po-; Ko“ni s^' 5 v 1 ,ubl,ani jasnila in podatke o našem valutnem se bo vršil dne 23 stanju in stabilizaciji dinarja. Oni si prostoru velesejma. hočejo nanireč biti že v naprej na jasnem, ali misli naša vlada skleniti kake ukrepe za stabilizacijo dinarja na sedanji ali drugi višini in ali namerava v kaki smeri rešiti valutno vprašanje. Istočasno žele zvedeti angleški finančni krogi za naše obveznosti na-pram Blairovi skupini. V splošnem se more reči. da je razpoloženje angleških finančnih krogov za sklenitev no-r—ut-i 7 nr>?o državo zrlo novolmr Potrčiteu ljubljanskega župana BEOGRAD, 11. janirarja. Kakor se v poučenih krogih zatrjuje z vso odločnostjo, je kralj Aleksander že 28. decembra podpisal ukaz. s katerim i potrjuje izvolitev dr. Dinka Puca | za ljubljanskega župana. Ukaz pa j vsled rovarenja SLS vlada še vedno j zadržuje in še dosedaj ni objavljen v Uradnem listu. madžar5ka tihotapska afera preb našo skupščino BEOGRAD, 11. januarja. Poslanca dr. Žerjav in Joca Jovanovič sta pooblastila imenom opozicije skupščinskega predsednika, naj zaprosi zunanjega ministra, da poda na prvi ple-l’a ; narni seji Narodne skupščine natančno pojasnilo o madžarskem tihotap- vanje in rodaja na drobno, ter ogled slvu vojnega orožja iz Italije, partij, ki pridejo popoldne na dražbo. — Začetek dražbe ob 15. uri. — Lovci, vsi pošljite svoje blago na to organizirano prodajo na kožni sejem v Ljubljani. Nihče naj ne cepi vrst, zavedajte se, da imate Vi sami v rokah ključ do vtat, ki vodijo v boljši obstoj. Vsa navodila na zahtevo brezplačno z ’ ratno pošto od uradn ’ '-insiff' ■ .>ejma, oddelek »Di . — SPOPAD OB GRSKO-BOLGARSKI MEJI. BEOGRAD, 11. januarja. Ob grš-ko-bolgarski meji je prišlo do hudega spopada med komitaško četo vojvode Andjeh Postojanova in grškim vojaštvom. Med bojem, ki je trajal skoro tri ure, so bili bolgarski komi-popolnoma uničeni Robinson Cruzoe Zveza kulturnih društev bo predvajala v Grajskem kinu to prelepo, pustolovščin in doživljajev bogato povest o mladeniču, ki ni poslušal svojih starišev, ampak je silil le na morje, na skrivnostno, nevarno morje. Spremljali bomo Robinzona na daljno pot po morju v neznane kraje, doživeli z njim brodolom, rešili se na samoten otok, kjer so prebivali ostanki brodolomcev pred sto leti, spoznali Petka In skrivnostno devoj-ko, ki jima je pomagala rešiti življenje. Ta veličanstveni film o Robinzonu bomo predvajali v dveh delih, v petek, dne 13. t. m. ob 2. in 4. pop., v soboto, dne 14. t. m. ob 2. in 4 pop. in v nedeljo, dne 15. t. m. ob pol 10. in 11. url dopoldne prvi del, drugi del pa teden dni pozneje, v petek, soboto in nedeljo ob enakem času. Sedeži le po 3 Din, ložni sedež 5 Din. Pridite vsi in pripeljite s seboj svoje otroke. Predstava ima dobrodelni namen. — Vi ste torej pod napačnim imenom vršili ves čas velike sleparije! — Se razume! Ali bi vi uporabljali, gospod predsednik, svoje čestito ime pd i takih poslih?. CiffalDin Leto II. (IX.), štev. 8 Maribor, sreda 11. januarja 1928 ^JP^jJ Izhaja raiu« aedelje m. pr o**, kov vsak do« ob 16. »*i Tolofom Ura4«**t*o i« oprava; Maribor, Ai«k*a»dr«v* a»«U M. 18 Ra6»*i prt Voiia prpfom*. * «prttvi aM p* poiti JO D», Stran X Mariborski VECERNIK Jufr* V Mariboru, 'dne it. t. 192S Še en obisk v mariborskem »zverinjaku" ČUDOVITA CIVILNA PTIČJA IN ZVERINSKA MEŠANICA. - AUFBI-KSOVE STRAŠNE IN RESNIČNE SANJE. Maribor, 11. januarja. »Nikdar nisem niti v sanjah sanjal, da bi take sanje sanjal, kakoršne sanjam v sanjavih zimskih nočeh«. Tako sem napisal za uvod neke mariborske erotične polemike, pa mi je dejal prijatelj naravnost: »Ali ti manjka eno kolesce? Ali imaš eno preveč?« — čudno sem ga pogledal in mislil svoje misli Potem pa sem sklenil, da preko vseh predsodkov obelodanim svoje sanje — namreč tiste, o katerih sem žc v uvodu povedal, kako je ž njimi. k ko me je zadnjič »vrag zmotil« in sem začel pisati »leksikon čudnih mariborskih imen«, sem po Čistem. naključju odkril še neodkrit mariborski »zverinjak«. Tisti večer, ko je izšel tisti usodni članek, sem precej zgodaj legel spat in to iz razloga, ker sem imel — po vseh predpisih — slabo vest. Slaba vest pa ni nikdar dobra tovarišica poštenega novinarja. Zaspal sem. Erinije, boginje-maščevaike so prišle nad mano v čudni metamoriozi: Pred menoj sta zijala kar dva Lisjaka, mahala s košatimi repi ter mi v mednarodnem esperantu očitala zakaj, čemu in »na kako vižo« sem ju oba izpustil iz »leksikona«. Komaj sem se za silo opravičil, se je spustil do mene kraljevski Orel v spremstvu Čuka in štirih mladičev, ki so se zakadili v niciie in čebljali: »četudi je naš tata Orel in njegov prijatelj gospod Čuk, mi smo in ostanemo sokoliči, a ne orliči«. Ker je v Mariboru vse narobe, sem pomislil, da zamore orel roditi sokoliče. sem malčkom-sekoiičem obljubil, da bom vse uredil ter jih prosil, naj me nehajo kljuvati z ostrimi sokoljimi kljunčki. II. Komaj sem odpravil te sokoiičc, ki jim je oče Orel, že je skočil k meni Maček in protestiral proti moji pozabljivosti, češ, kako je to mogoče, da kot Mariborčan ne vem, da on po pisarni lovi one miši, ki glodajo po aktih gospoda šefa?! Komaj sem se mu opravičil ter mu obljubil rehabilitacijo v »Večernlku«, že je skočila vame nova skupina inter-;pelantov. III. To so bili razni »Fuchsi« in »WoKD, ki so lomili slovenščino tako neusmiljeno, da smo se komaj za silo razumeli. Ohljubil sem jim popravek iz strahu, ker so mi pretili s tiskovno tožbo po nekem novem zakonu, po katerem si tudi kaznovan, če izpustiš kako važno osebo ali za objektivnost važen moment. Uda! sem se in zbudil... IV. Ko sem popravil zglavnih, pobral kraj postelje odejo in si obrisal znojno čelo, sem zopet zaspal in videl sledeče: Nad petdeset pendrekov se je vihtelo nad mojo glavo... Načeloval jim je Hlad, pred katerim mi je postalo vroče... Hoteli so me aretirati na podlagi zapornega povelja iz planeta Marsa, a mi nikakor niso mogli priti blizu. Bila je strašna borba in moje pero je preslabo, da bi opisalo vse strahote te noči. — Boril sem se kot lev in nazadnje sem strgal enemu pendrek iz rok... S pendrekom v roki sem se zbudil: Držal sem v svoje začudenje svoj peresnik v roki in ga v ihte po ledenem ozračju svojega »cubiculum-a«. V. Proti jutru, ko sem zopet zadremal, me je intervjuvalo vsepolno civilnih »živali« kakor Jazbec, Medved, Mrha, Vrabič, Ščinkovec, nekaj Kosov ter drugih, kateri so mi vsi kazali legitimacije o mariborskem občanstvu. Vsem sem obljubil vse mogoče samo da sem se jih rešil. — Komaj pa so izginili, je moja ledena soba zadišala po cerkvenem kadilu. VI. Pred menoj je stal »in persona ipsissi-ma- Janez Cerkovnik, ki je bil oblečen v belo srajco, v rokah pa je vihtel dolg prižigalnik za sveče. Venomer jc dregal v moj nahodni nos in nervozno besedičil: »Ti lump pozabljivi! Če si žc pisal o slikarju Škofu o — prijatelju Papežu, je vendar grdo, če pozabiš med temi dostojanstveniki na mene — Janeza Cerkovnika«. Pri tem me je tako neusmiljeno dregnil v mojo tipično kumaro, da sem mu ostal dolžan odgovora in se zbudil... Potem sem se umil z mrzlo vodo, se oblekel, sedel, namočil pero in napisal te sanje vsem in vsakemu v zadoščenje. Aufbiks. Zoita neuarnost u mariboru fnariborsko gledališče 2e pred Božičem je prispela v Maribor skupina nenavadnih gostov. Preko Špilja so. prišli iz Avstrije štirje Kitajci s soprogami in otroci. Prišli so iz Moskve preko Helsingforsa in Nemčije. V Mariboru pa so jih oblasti zadržale, jim odvzele potne liste in jih poslale v Eeo-grad. Nekaj dni kasneje pa je po isti poti dpotovala druga skupina, in končno je beograjska občina poslala še tretjo skupino, tako da so v nekaj dneh naravnost preplavili naše mesto. Na vseh vogalih so ponujali umetno cvetje, posečali javne lokale in prodajali po privatnih stanovanjih. Trudoma si je 28 priseljencev, ki so bili prisiljeni ostati v Mariboru, služilo vsakdanji kruh, končno pa, ko so jim pošla sredstva in so tržišča prenapolnili s svojimi proizvodi, jih je policija nastanila večinoma pri »Grafu« v policijskih zaporih, kjer se je med njimi radi nesnage, ki jim je menda prirojena, razpasla nalezljiva bolezen, tako da jih bo večina oddanih v bolnico, dočiin ostali moledujejo, da bi jih pustili v druga mesta, da si pridobe sredstev za prehrano. Sreda, ll. januarja. Zaprto. Četrtek, 12. januarja ob 20. uri »Logarjeva Krista«, ab. D. Kuponi. »Orlov« na mariborskem odru. Krasna opereta »Orlov«, ki je doživela po vsem svetu nebroj repriz, se vprizori prvič v tej sezoni v nedeljo, 15. januarja, ter bo gotovo zelo privlačna, ker je letos zasedba neprimerno boljša kot lani in se itak že prvovrstna oprema še deloma izpopolni. V/edekind: Siasba Režiser Pregare nas je sinoči seznanil z Wedekindom, z njegovo dramo »Glasba«. S tragedijo mladega idealnega dekleta, ki pride med kolesje naše konvencionelno-moralne mašine in njenih malikov - zakonov, ki ga zmeljejo. Tu ni usiljive tendence a la Brieux ir. povsem drug, nam bližji svet kot v Strindbergu in Ibsenu, ker je bolj 'esni-čen. V mirnem razvoju dogodkov, ki so tako strašno vsakdanji, da bolj ne more- Mariborski in SklicGnje mariborskega občinskega sueta Ker je bil priziv imrodno-radikahie stranke proti izidu občinskih volitev v Mariboru zavrnjen in žc dostavljen prizivniku, je sklicana prva seja novoizvoljenega mariborskega občinske ga sveta za soboto, dne 14, t. m. ob 17. uri. Na dnevnem redu prve seje je samo volitev župana, podžupana in članov mestnega sveta. — V pričakovanju radostuega dogodka v kraljevski hiši so dobili vsi podrejeni župnijski uradi od lavantinskega ordinari.iata v smislu odloka ministrstva za vere nalog, da se ^radostni dogodek, čim bodo zvedeli zanj, razglasi po vseh cerkvah z zvone-njem in da sc opravi zahvalna pesem Te deum s pripadajočo molitvijo, — Prostovoljna srn rt uglednega zdravnika v Ljubijaui. Včeraj opoldne si ,ie na svojem stanovanju na Kongresnem trgu v Ljubljani vzel življenje šef-zdravnik Okrožnega urada za zavarovanje delavcev g. dr. Demeter Bleiveis, ki jc že deli časa bolehal na srčni nervozi in vnetju reberne mrene. Najbrž je bila ta njegova bolezen .trzrok obupnemu koraku. — Nalezljive bolezni v Mariboru. Od 1. do 7. t. m. je bil prijavljen mestnemu flzikatu mariborskemu samo en jlučaj nalezljive bolezni in sicer — šen. Ljudska univerza v Mariboru. V petek 1.3. januarja ob 8. zvečer predava g. prof. dr. Zelenik iz Celja o največji nemški pesnitvi, veliki človeški drami — o Goethejevem Faustu I. in II. del. S pomočjo mnogih citatov bo obrazložil g. predavatelj težavno snov pesnitve. — V pondcljek 16. januarja predava g. I. Kukovec o Gaudhi-ju, • - vno-kar umrlem največjem indijskem duševnem in političnem voditelju. — Službo dobi 10 dobrih, izkušenih ključavničarjev izdelavo orodja (Werkzeugmach:r) sicer v tovarni aeroplanov »Icarus« Zemunu. Urna plača. Interesenti naj zglase pri Borzi dela v Mariboru. — Občul zbor Olepševalnega društva za tnagdaiensko predmestje se bo-vršil'v soboto 14, januarja ob 19. uri v gostilni »Friedau«, Tržaška cesta, 10 običajnem dnevnem redi*. Posebna vabila se ne bodo razpošihala ter vabimo tem potom vse člane, da se občnega zboru udeleže. — Nesreča na državnem mostu. Kakor se nam naknadno poroča, jc pomožnega delavca Antona Januša s Pobrežja, ki so je v pondcljek zgrudil na državnem mostu, zadela kap in o kaki nesreči, na mostu ne more biti niti govora. Oskrbovanje mostu se vrši namreč v najboljšem redu. tako da občinstvo ni izpostavljeno uobenirt) neprilikam. — Ker se zde oblastim glede na njih do- -’° ^i, šviga bič čez našo družbo, čez movino in njihovo poslednje bivališče nas ^ot njene vzgoje, čez našo r,e-tudi politično nevarni, jih ne puste dru- Pristno mišljenje in posveti v nedrja gam, temveč čakajo odredbe notranjega na^e civilizacije. Tako je, da nam je ministrstva, ki bo sporazumno z zuna- konvencionalnost življenska ustava in njim odredilo deportacijo nazaj v Rti- .sveto pismo. Režiser Pregare je zgrabil umetnino v njenem pravem bistvu, jo obnovil v finem tonu inscenacije in uklonil vse igralce v izrazito svojstveno Smer svoje ostre črte, ki je vidna skozi vso igro iu ki daje spoznati, da je to Pregarčeva režija. Potek dejanja, ki je v svojih odlomkih nevarno dolgočasen, je napel, in držal s tem publiko ves čas v pozornem zanimanju. Režija te drame je Lila po svoji sočasni in svojstveni zasnovi za sijo. Med pestro družbo je tudi Rusinja, ki posreduje in tolmači želje žoitokožcev, vendar sc domneva, da tudi drugi govore ruski, da pa se nočejo izdati. Njih nadaljna usoda ni znana niti oblastim in bodo morali čakati končne rešitve s strani naše države in sosednih vlad. -- Zimsko-sportni odsek SPD v Mariboru. Jutri v četrtek ob 20.15 je nas reprezentativna važna seja odbora v posebni sobi re- j Gospodična Kovačičeva kot. Khra stavracije Vinski hram v Vetrinjski Hiinervvadl, je imela nositi glavni tovor, ulici. Ker se bo razpravljalo o pripra- Res tovor. Kajti ta uloga je najtežja, ki vab za smuško tekmo, ki se bo vršila Si more želeti ambicijozna igralka. Ko-5. februarja na terenu med Klopnim vačičeva jo je pravilno rešila. Rac je, vrhom in Mariborsko kočo. so napro- da se pozna roka režiserja iti zlasti mešeni vsi odborniki, da se seje zaneslji- goVo dleto. Ako bi ne bil materijal do-vp udeleže. Načelnik. jbcr( bi tudi on ničesar ne dosegel, kakor Nesreča na povratku z dela. 'ni prav nič dosegel na predstavniku l/letni žagar Josip O r o s e J iz Lindekuha, ulogi, ki je v tej zasedbi ne-Sv. Lovrenca na Pohorju je šel še z mogoča in ki se mora v interesu stvari nekim svojim tovarišem v gozd svo- takoj izmenjati. Kovačičeva je v Klati jega gospodarja Lešnika s sankami po pokazala, da le ni tako enostranska, ka-les. Na povratku so njegove sani dr- kor se je zdelo iz uspehov njenih ulog čale prenaglo. Ko jih je hotel usta- vScampolu, Poginu in Pigmaglionu, am-viti. sc jc zaletel pri tem s tako silo v Pak da uspešno stremi za tem, da po-sankc svojega tovariša, da si je pri stanc dobra karakterna igralka. To je padcu zlomil desno nogo in dobil vrh uloga velikega formata, katero je reži-tega globoko rano pod kolenom. Pre- ser pravilno začrtal in katere se je oprijela z vso vnemo in resnobo. Res se da j iz posameznih detajlov izraziti še mnogo, česar ona ni našla, celota pa je u-spcla. — Skrbinšek kot profesor Rcis- peljali so ga z rešilno postajo v Mari borsko bolnico. Sledi za vlomilci. V Mariboru je bil aretiran znani vlo mileč G. iz Italije, ki se je mudil pri ner jc kot strmeč mlad umetnik ravno raznih osebah, ki imajo stike s pisarna- tako mehka ila v mojstrskih rokah in se mi okrožne blagajne za zavarovanje de- ie držal strogo začrtanega prostora. A lavcev. Ker jc bil G. že dve in pol leti on ]e uj „segei v globlje bistvo svoje zaprt radi vloma v blagajno, ni izklju- p]oge. On je reprezentant buržoazne čeno. da je svojo spretnost preizkusil morale, ki v zavesti svoiih korektnih morda tudi v Mariboru. Policija je uve- ,form jn izven dejanskega stanu formal-dla najstrožjo preiskavo in upa, da bo ncg3 delikta ne trene niti z očmi pred uspela. — črnim zločincem, ki ga vrši. Kakor tudi Skesana samomorilka. kratka je bila Daneševa naloga kot Po novem letu sO se samomori, izvr- zdravnika, tako je bila plastična. Skrbin-šeni in poizkušeni, vrstili drug za dru-jškova naloga je malo. medla kakor pogini. Sinoči pa bi Maribor kmalu doživel doba, ki je z meglo zasenčena, namesto nenavadno senzacijo, ki bi v mariborski da bi izražala ostre poteze. Kraljeva kot samomorilski kroniki tvorila posebno poglavje. — V policijske zapore jc bila prepeljana prostitucije osumljena Roza J-ki se je pri aretaciji vedla precej nedostojno In bila tudi vinjena. V celici pri »Grafu« je pričela v noči razsajati in vznemirjati »stanovalce« sosednjih oddelkov. Končno je razbila v oknu steklo in si s črepinjo narezala žile na roki. Ko pa je vinjena Roza zagledala rdečo, gorko kri, ki ie pritekla iz rane, se je zavedla, da stopnja obupa ni tako nepremostljiva, da bi je tie bilo mogoče obiti brez samomora. Zavedla se je, da bi lahko sama postala usodna in je pričela klicati na pomoč. Rano so ji obvezali že v zaporu in jo nato prepeljali v bolnico. Skesana kandidatinja smrti je izven nevarnosti. — Kabaretni večer v Veliki kavarni. Danes, sreda, v Veliki kavami kabaretni večer. Dne 21. januarja, japonska plesna veselica. — 63 Reisncrjeva je bila kakor veduo dobra v tem, kako je svojo stvar razumela. Relsnerjeva je kot vsi drugi in značilna, kako se po prvem ogorčenju navadi na grehoto in jo radi sebičnosti trpi. Kraljeva je potočila preveč resničnih solz namesto krokodilove. In vendar se prestavlja bolest deklice v nasprotje z njeno bolestjo. Pri prvi je resnična in je tragika, pri drugi Pa .ie skrb za Škandal in sebičnost. Dočim jc. Kovačičeva ostala na svojem polju, je Kraljeva preveč zašla v podajanje tragične strani. — Podčrtane in naglašetic so bile igre jet-niškega ravnatelja Stankoviča, paznika P. Koviča in paznice Zakrajškove, onih faktorjev, ki naj pomorejo užaljeni morali in pravici do maščevanja in svojim jetniškim pacijeutom, izgubljenim dušam po poti navzgor! V celoti je bil lep večer — in za nas kot zdravilo, kot prav, prav mrzel tuš. Tukaj se človek lahko poboljša. M. S. V'-fn a m s eri' ti, tine ':f$& IM •rfhofitf« v * C’f V V »V Infra. Stran & Tiskovine, ki Izraiaio značaj človeka Doslej so se pojvaljali številni preroki, ki so na podlagi potez na dlani, obrazu, po formi prstov, po izrazu oči, las, nosa ugibali našo srečo, zlasti pa naš značaj. V poslednjem času se je predvsem razširila grafologija, ugibanje značajev in bodočnosti z razreševanjem pisave posameznika. Vse te preroke pa je nadkri-lil nov preroški pojav, ki točno ugane lastnosti in bistvo človeka po njegovem koledarju. Forme koledarja razkrivajo lice njegovih dni, forme lastnikovega življenja. Koledar v uradu, ki je običajno pribit karton na zidu, ria katerem je razvrščenih vseh dvanajst mesecev, drug poieg drugega, pomenja uradi *v0v0 življenje. Uradniku dan ne skriva dneva. Njemu je popolnoma jasno, da bo prvi. drugi in prihodnji dan potekel v nepretrganem delu. Nobeden med njimi ne bo s kako posebnostjo podčrtan. Vse leto njegovega življenja se lahko ošine z enim smniin pogledom. Ne čaka ga nobena tajnost, nobeno presenečenje. Dnevni koledar je običajen roja v na delavnih mizah odgovornih oseb na vodilnih mestih. Njihovi koledarji imajo strogo resen izraz. Vedno samo en dan. Koncentracija brez sanjarenja, kajti v enem dnevu je dovolj posla. Vsak iist je akt, ki ga je treba rešiti. Listov se ne trga, ka iti ti ljudje imajo mesto preteklosti cel arhiv. Taki koledarji delujejo torej, v preteklost ter pretijo z obračunom kakor slaba vest. Dnevi so nataknjeni na jeklene palice. Povezani šo in se obračajo kakor listi knjigovodske knjige. Tedenski'koledar je lahkounmejši, Ima več prostora in več pestrosti. Z vsakim pondeljkom pričenja novo življenje, z druge strani tedna pa se že radostno pojavlja sobota s popoldanskim in nedelja s celodnevnim odmorom. Za ves teden si človek lahko sestavi program. Vsak nov list draži in vzpodbuja k novi inici-jativi, k novim zasnovam. Človek stoji pred njim, kakor slikar pred novim platnom in si slika konture svoje življenjske slike. Koledar za trganje je koledar onih, ki preživete dni razmetavajo kakor plevel ali pepel. Oni nimajo preteklosti, ker njihova sodobnost traja ravno toliko, da jim slajša in omogoča prehod v prihodnji dan, ne pušča pa nikakega sledu za sabo. Oni hite v času naprej, hitro, v strahu da ne padejo v brezdno. Radi tega se tudi ne ozirajo. Štejejo dni, kakor kilometrska znamenja ob poti. To je koledar ljudi lahke narave, ki ne vlačijo preteklosti s seboj, kakor težko navlako. Koledar jim samo napoveduje datum. Žepni koledar imajo ljudje, ki nosijo čas s seboj kakor žepno uro. Ti nesrečniki ne žive v času; so takorekoč brez strehe. Nimajo dni, temveč samo ra~del-bo dela. Koledarčki za dame, majhni, vezani v usnje, naiikujejo »plesnim redom«, ki so se delili na plesih. Leto v takem koledarju je kakor pustni program. Čas vezan v zlato. Ljudski koledarji so prvotni pravi koledarji — pratike. Knjige leta, ” katerih je združen duh veselja in resnost živi ie-nja. V njih se nič ne trga niti ne preobrača. Leto je v enem komadu. Ep življenja v 12. pesmih. Kmet živi, kakor mu raste čas enako žitnemu klasu, meseci pa mu prinašajo znake ozvezdij, kuri njegovi meseci prihajajo odzgoraj od solnca ter niso pustolovi, temveč zakoni narave. Kakor izgleda, bi se morala psihologija grafologije razširiti. Za človeka ni samo karakteristična njegova pisava, temveč tudi izbira tiskovin, kakor to dokazuje primer s koledarjem. Ncijlepše nogice .... Dve ženi se imenujeta danes kot oni srečnici z najlepšimi nogami.: lady Scot Douglas, sedaj grofica Sauvignyjeva hi pa diva Mistinguette. Prva je bila že Štirikrat omožena in prav tolikrat ločena. Pred nedavnim se je ločila od grofa Sau-vignyja, člana najvišje londonske aristokracije. Njen drugi mož je bil turški princ, Bin sultana Abdil-Hamida. L. Scot Douglas potuje sedaj kot filmska igralka v Hollywood, potem ko si je dala zavarovati svoje noge. za sedem milijonov dinarjev. — Mistinguette, dama najlepših oožic na Francoskem, ki jih ima tudi zavarovane za več milfjonov frankov, poučuje Francozinje, kako jc treba gojiti In vzgojiti lepe noge: Masiraj si noge dnevno s kozjim mlekom, mnogo hodi, da obdržiš mišice, a tudi zadosti počivaj. Predno ležeš k počitku in čim vstaneš, se postavi nekaj časa na prste! To so najvažnejše določbe, katerim se pridružijo še neke prepovedi. Podveznice ne smejo nikdar bili prehude, pete ne previsoke, noge se ne smejo nikdar briti, nositi ne smeš volnenih temveč le svilene nogavice. In končno: ne iei ne preveč ne premalo. Tako, sedaj pa vedo vse dame, kaj jim ie storiti, da dobijo noše, vredne več milijonov dinarjev... Slabi časi za pse u Londonu Gospodarska kriza, ki se čuti po vseli delih sveta, je posebno občutna Se v Londonu, tein kolosu nied mesti. In ker tudi London ne more zaostati v *cm pogledu za ostalimi manjšimi in večjimi mesti, se je odločil, da se pomiri s svoio usodo. Gre namreč v tem slučaiu za londonske pse. Nad 200.000 luksuznih psov v Londonu je namreč obsojenih, da poginejo, ker njihov i lastnik' ne morejo plačati zaostalega pasjega davka. Ker pa tudi mestna občina ne misli odnehati, so že pričeli z uničevanjem četveronožuih Človekovih prijateljev na debelo. Toda znana je človekoljubnost Angležev, in radi tc človekoljubnosti bodo vsi ti siromašni psi uničeni s pomočjo kloroior-nia. Vsak dan pogine na stotine teh ži vali, ki so se tako pomnožile, da ie nji hovo št-jvilo od 1. 1022 naraslo že za preko P5.000 glav. Zares, človeka utora obiti usmiljenje, ko opazi vsako jutro dolge vrste siromašnih ljudi, kako stoje pred mestnimi hišami in drže v narojju ali na vrvicah svoje pse, čakajoč, da pridejo tudi oni ua vrsto, da izroče svoje psičke konjarjem. Spor meč ženskimi suečeniki Misijonsko društvo žensk v Ghikagu je ugotovilo, da ne more biti dobra pri-digarica nobena žena, ki kadi cigarete. kača do takrat plazila?« 'mst ? M ar !60ra, 9ne 1f. f. l&S. Hans Dominik: Oblast treh »Morda* Dal mi je prstan in mi pokazal Atrao. Atma je vedel, da poseduješ ti enak prstan. Dejal je, da te morava poiskati... Tudi jaz bi se s teboj rad zopet enkrat sestal. Atma je dejal »Amerika«. Šla sva torej v Zedinjene države. Atma je dejal »Trenton«. Potovala sva v Trenton. Nisva te našla, toda našla sva Jane Hartejevo, ki se je nahajala v skrbeh radi tvoje odsotnosti. Atma jo je vprašal. Ti veš, kako zna on izpraševat. Preko časa in prostora. Z zaprtimi očmi je čitala iz daljne daljave tvojo smrtno obsodbo. S štirimi besedami je povedala, kje da so tvoji zapiski. »Ora mani padme hum«. Ostalo je šlo lahko. Joe Williamsa smo našli v gostilni Sing-Singa. Za tisoč dolarjev mi je dal svojo legitimacijo. Meni, radovednemu tujcu, ki si hoče ogledati usmrtitev na električnem stolu. Prišel sem v jetnišnico. Atma je čakal z avtomobilom pred vrati. To je vse«. Silvester je prijel za Erikovo desnico in jo iskreno stisnil. »Za mene v resnici vse. Erik! Če bi ne bila prišla vidva, bi bil izgubljen. S pomočjo Jane... moje Jane, sta me našla*. »Tvoje Jane? Kaj pomeni zate Jana Harte?« »Moja nevesta je, moje vse!« Molče je poslušal Erik Truwor prijateljevo prpovedovanje. Kako je spoznal Jane in jo vzljubil. Toda ni se mogel veseliti skupno s prijateljem. Podzavestno je čutil, da se Silvester ne bo mogel popolnoma posvetiti veliki nalogi, nadaljr nemu izboljšanju iznajdbe, če ga bo trla sk{b za zaročenko. Ozrl se je na Atmo. Tih pogovor z očmi. Atma je prikimal in se obrnil proti Silvestru. Erik Truwor je videl, kako se za zgrbančenim Indijčevim čelom koncentrira volja odstraniti zapreko. Videl je, kako si je Silvester otrl čelo, ko da hoče zadržati ubegel mu spomin... Hipnotična sila Atme je zmagala nad močjo ljubezni. Erik Truwor je prekinil molk. »Nazaj na naše delo! Videl sem tvoje načrte in pregledal tvoje račune. Pojasni mi jih«. Silvester Bursfeld se je ozrl s tiho-srečnlm obrazom učenjaka na pred seboj ležeče papirje. »Problem telenergetične koncentracije je, ki se mi ga je posrečilo rešiti. Misli si, da imamo tukaj v hiši stroj, ki proizvaja tisoč konjskih sil. Jasno je, da lahko uporabljam to energijo tukaj na mestu k čemurkoli. Toda do sedaj ni bilo znano nobeno sredstvo, potom katerega bi se mogel koncentrirani učinek te energije prenesti na poljubno oddaljeno mesto. Pri vsakem poizkusu izžarevati energijo, je sorazmerno z daljavo izgubila na svoji moči. Nujnega vzroka za ta pojav sicer ni. Tem tisočim konjskim silam mora biti pač popolnoma vseeno, ali učinkujejo tukaj na licu mesta ali pa na kakšni drugi točki zemeljske oble«. Erik Truwor ga je prekinil: »Če bi razpolagali tukaj z milijonom, s sto milijoni konjskih sil, ali bi mogel prenesti njihov učinek na vsako poljubno točko zemlje?« »Tako je. Na vsako poljubno točko. Mogel bi to energijo prav tako lahko koncentrirati na kako točko v avstralski puščavi kot na Broadwayu v Ne\vyorku in sicer če treba, na prostor, ki ga pokrije lešnik. Lahko pa je razširjen v obliki elektroraagnetičnih polj. Vsak učinek je mogoč«. Erik Truwor je zamišljen kimal z glavo. »Sto milijonov konjskih sil koncentriranih na prostor lešnika... v smodnišni-cah bojujočih se držav... to zadost ije za večni mir«. Silvester Bursfeld je nadaljeval s spojim pojašnjevanjem. ogM. M po«r*- Sov«!** m aocijaliM nam*«« •b€in«tra: «•»!<* bmada 30 p, n«Mk Dl« 5 : SUali o a lasi: — * In egi*. trgovakega ati rehUmaaga tnaiaja: »taka batada SO p, •ajmanjfc tnaaak Di. tO — Iščem 3 do 4 sobno stanovanje za tako]. Ponudbe na upravo »Večernika« pod šifro »Trgovec« 22 Velika zaloga kuhinjske posod®. Vsaki gospodinji znano pirvovrstno posodo zn&mke »Herkules«, la. aluminijevo, litoželezno, post ek leno, tehtnice, ribeže. Bita, deske za testo, valaTje, likalnike, rasne oblike za pecivo, kutiie za špecerijo ln dišave, kotličke in šibe za sneg, solnike, mlečne kangle, cedila, vedrice, umivalnike, vrče, stiskalnice za ocvirke in krompir, samovare »Phčbus« in druge vrste, škafe, lonce za kuhanle perila in perilnice, Jedilno orodje in žlice vseh vrst, jedilne servise iz porcelana, krožnike iz porcelana ta kamenine, umivnlne garniture |n vse vrste steklene robe. — Albert Vi cel, Maribor. Glavni trg štev, 5. - 15-1 Več]i trgovski loka! v Mariboru špecerijo, oddam z celim inventarjem.— Naslov pove uprava. <50 Stanovanja — lokale oddaste najbolje brez posebnega nadlegovanja v najem pri posredovalnici »Marstan« Maribor, Koroška c. 19 I. — Do sedaj nad 300 strank. 62 Solnčnata soba ob parku z uporabo glasovlrja, popolnoma separi-rana, se takoj odda. Vrazova ul. 9 lil, vrata 8. 64 Javna dražba. Glasom sodnega edikta se vrši dne 14. januarja t. 1. ob 2. popoldne v Strnlšču pri Ptuju dražba naslednjih prednv 'ov: 1 plinski motor tipa Deutz K61n, 2 slamoreznici, 300 kg plinskega olja ln 1 decimalna tehtnica; nakar se interesente opozarja. Gostilno vzamem na račun od litra v mestu ali okolici s stanovanjem. — Ponudbe na upravo lista pod »Do marca«. 57 Koncentracija energije predstavlja izhodišče mojega dela. Razmišljal sem dalje... Zakaj naj bi sploh ustvarjal na enem kraju energijo, o kateri hočem, da učinkuje popolnoma kje drugje, ko je pa vendar ves svetovni prostor prenapolnjen z energijo... Sklepal sem, da mora zadostvati če pošljem le krmilni učinek skozi prostor. Samo malenkostne množine posebne oblikovne energije, ki spravijo na oddaljenem me.stu prostorno e-energijo do eksplozije. Moje sklepanje je bilo pravilno. Logična veriga ni imela nikakega napačnega člena. Toda praktično mi ni hotelo uspeti. Tako daleč sem bil s svoio iznajdbo, ko sem prišel v Trenton. Vsako prosto uro sem žrtvoval rešitvi tega problema. Dr. Glossin je imel tamkaj dober laboratorij in mi je dovolil uporabljati ga. Takrat še nisem vedel, da je izdajalec ...« »Ki je izdal tudi že tvojega očeta«. Soma Atma je izgovoril besede. Silvester je dvignil glavo kot sanjač, ki se nagloma zbudi. »Vedno sem slišal, da je bil moj oče napaden od nekega upornega kurdskega plemena. V Pankong Tzo so mi pravili o tem... Kuanzar... naš stari učitelj, je govorli o tem...« Atma je mirno nadaljeval: »Zakaj naj bi umazali stem zrcalo mlade duše. Glossin, prijatelj tvojega očeta, je bil izdajalec. Nawutschi, Angleži so ga podpirali. Oni so uprizorili napad, ker je tvoj oče vedel za tajnost velike iznajdbe ... Do sem je vse jasno. Potem postaja spoznanje negotovo«. »Kaj je iznašeL moj oče? Kaj se je zgodilo ž njim?« Razburjeno je stavil Silvester ta vprašanja. »Ničesar ne vidim več jasno. Gotovo je, da ni več med živimi. Že dolgo časa ne. Sicer bi moj? duša morala najti njegovo. Njegova iznajdba je pomenila oblast. Veliko oblast. Zato so ga Nawutschi priieli« Erik Truwor je prekinil Tndiiea: »Pustimo mrtve spati. Silvester nadaljuj«. »... Govoril sem o Glossinu. V njegovem laboratoriju sem nadaljeval s svojimi poizkusi... Previdno, ker njegova radovednost se mi je zdela sumljiva. Nikdar nisem zabeležil ničesar nepotrebnega. Kar pa sem moral zapisati, sem zapisal v tibetanščini Naenkrat je bil uspeh tu. Preko noči. V sanjah sem popolnoma jasno videl žarilo za oblikovno energijo«. Erik Truwor je nejevoljno zmajal t glavo. »Rešitve v sanjah... poznamo jih. Vse je v najlepšem redu. Ko pa se človek zbudi, je na sanje ali pozabil, ali pa je rešitev nesmiselna... Sanje so prazne pene...« »Ne vedno. Dogodi se, da med span* cem duša zapusu telo in jasno vidi«. Atma je napravil ta medklic. Silvester je nadaljeval: »Videl sem obliko in pretik žarilca šp popolnoma jasno, ko sem se zbudil. Ves svoj aparat sem zgrabil v majhnem zabojčku ...« »V zabojčku iz cedrovine?« »Ravno tem. Sanje me niso pustile ir miru. Bio je še zgodaj. Ravno je pričelo svitati poletno jutro. Ob osmih sem moral biti v državnih delavnicah. Šele popoldne bi se lahko vrnil v laboratorij. To mi je trajalo predolgo. S pičlimi sredstvi, katera sem imel v stanovanju, sem oblikoval žarilo. Napravil sem poizkus in uspel mi je. Kos železa na moji pisalni mizi se je polagma dvignil v zrak. Čaša za vodo se je stopilav kepo stekla. Tajnost je bila odkrita. Popoldne sem prišel v laboratorij. .a Hotel sem napraviti enostaven poizkus. Moje žarilo naj bi odbilo elektromotorno silo. Uravnal sem pravilno aparat na pretikala eksperimentalne mize. V istem momentu se je dvignil za pretikalno ploščo gost dim. Debela 10.000 voltna napeljava v laboratoriju je zažarela svetlo-rdeče. Izolacija se je prežgala. Odstavil sem svoj aparat. Toda ni bilo več potrebno. Varovalke visokonapete napeljave so pregorele in prekinile električni tok. Dvoje sem vedel takrat Moj aparat je deloval in nekdo je poizkusil lopovščino. Nekdo, ki se je spoznal v laboratoriju, je napeljal na eksperimentalno mizo smrtnonevarno visoko napetost. Dalje prihodnjič. POZOR1 POZOR! ako Vam Vali strofi nagalajo obrnite se na specljalno m e-hanifoo delavnico Justin OmllntK, Tattenbachova ulica Stev. 14, ker ima ista spectjalnl oddelek za popravila strojev vseh vrst. 93" Soba pritlična na Aleksandrovi cesti, pripravna tudi za pisalo, se da v podnajem Vprašati v upravi lista. 58 Pisar A Dolrebščioe najbolje kvalitete kupite It pri 1135 Zlati Brišnik, Maribor. Slovenska ul. 11 Vso tiskovin« po naročilu. Samo do 24. januarja Se azDrodaja radi izpraznitve lokala po izvanredno znižanih cenah. Priložnostni nakup vseh modnih predmetov za gospode, kakor srajce, moderni ovratniki in samo-veznice, sukno, fini moški čevlji itd. pri Jos. Karničnik, Slovenska ul. 10 OTVORITEV! Velecenjenemu občinstvu naznanjam, da sem otvorila Špeci-jalno trgovino z zdravniškimi potrebščinami, potreb čina mi za nego bolnikov in dojenčkov, z vsemi vrstami gumijastih predmetov, predvsem gumijastih nogavic, trebušnih pasov, kilnih pasov, vložkov za ploske noge, obvez in ostalega obveznega maierijala ter vseb parfumerijskih in galanterijskih predmetov. —- Prvovrstna kakovost pri najnižjih cenah. Poštna naročila se takoj urede- 61 Za cenjeni obisk se priporoča A. BESEDNIK, VETRINJSKA UL. 20 JURISTI! NOVO! NOVO! OBČMi DRŽflVLJftN/KI ZAKONIK v slovenskem prevodu je pravkar izšeL Cena knjigi Din 150, po pošti Din 155 Naroča se pri Tiskovni zadrugi v M~r’boru, Aleksandrova cesta *t. 13 Izdaja KonxorcU »Jutra« y Ljubljani; oredstavuik izdajatelja in urednik Fran Brotovliv Mariboru. liska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik štftnko UtteUv Mariboru.