m ) III., št. 1982 rečno, zdravo in uspešno novo lefo 1383 vam želijo družbenopolitične organizacije, samoupravni in poslovodni organi. V tej smeri se pripravlja tudi več drugih sprememb, ki naj bi zagotovile, da bi tisti, ki ima večji vpliv za zmanjšanje stroškov, tudi neposredni vpliv na velikost prejetega osebnega dohodka. 4. Zaradi vse težje finačne situacije in stalnih likvidnostnih težav, bo prav gotovo primarna naloga tovarne, da delamo s čim manjšimi zalogami, za kar potrebujemo dobre in stabilne plane brez sprememb v teku meseca, kar nam veča zaloge in otežuje utečeno prdlzvodnjo. Te spremembe prihajajo tako od prodaje zaradi različnih u-rgenc kupcev, kot zaradi razvojnih ali tehnoloških sprememb. Mislim, da te spremembe niso vedno upravičene in velikokrat prinašajo več škode kot koristi, zato bodo morale te službe v naslednjem letu spremeniti način takega dela. 5. Ne nazadnje bodo morale strokovne službe v prihodnjem letu bolj paziti na velikost serij, da ne bo prišlo do drobljenja zaradi slabo pripravljene proizvodnje, že tako premajhne serije, kjer se zgubljajo produktivne ure, katerih izkoristek je že tako majhen. To so samo nekatere naloge, ki bodo nosile težo pri uresničevanju doseganja plana, prav gotovo pa niso vse, ki bodo tako ali drugače vplivale na rezultat prihodnjega leta. Pri sprejemanju plana bo potrebno opozoriti na vse, ne glede na to, kakšen vpliv imajo, saj se bo na tako težko gospodarsko situacijo med letom tudi vpliv posameznih faktorjev zelo menjal. Prav gotovo pa bo v končni fazi rezultat prihodnjega leta najbolj odvisen od nas samih, od naše prizadevnosti in odgovornosti. V tej zvezi moram tudi povedati znano resnico, da rezultat tovarne ni toliko o-dvisen od delavca v neposredni proizvodnji ali pa vsaj v manjši meri, kot od tistega,ki to delo pripravlja in organizira ter vodei celotni delovni proces za doseganje določenega cilja in rezultata. Zato pa morajo vsi delavci, ne glede na položaj, biti usmerjeni k rezultatom svojega dela in ne samo k izvrševanju dela in nalog, kar se v praksi vse prepogosto dogaja. Ker je to zadnja številka našega časopisa v tem letu, želim vsem članom kolektiva srečno, zdravo in uspešno v novem letu 198?. Anton Rakovec ‘Proizvodnja v CeUd 1<3J Kooperacijski posli so za 1983 zaključeni. Odpoklici so pri gotovih firmah za prvo tromesečje , nekatere firme pa so dinamiko dobav zaključile že za celo leto. Na splošno lahko ugotavljamo, da so vrednostno kooperacijske menjave enake letošnjim. Zagotovo lahko trdimo, da se določeni kupci, kot Je AEG in BRAUN zaradi splošne recesije v svetu ne morejo dokončno odločiti o volumnu posla, temveč sledijo odpoklici le tromeseč-no, ki bodo na koncu lahko tudi večji ali manjši od sedanjih predvidevanj. Zaradi splošne krize, ki razsaja v svetu, to še posebej občutimo na področju široke potrošnje. Kupna moč pada, kar se najprej pozna pri artiklih, ki v življenju niso nujno potrebni . Na področju malih gospodinjskih aparatov se opazi tudi nasičenost trga z najrazličnejšimi aparati in pripomočki, ki so večkrat zelo malo uporabni ali skoraj nič. Zato je pri taki selekciji zavladal zakon, ki se imenuje"kvaliteta" in tako smo prepričani, da bo na trgu ostal le tisti proizvajalec, ki ima najkvalitetnejše izdelke. Zato vidimo, da največ Ji proizvajalci teh izdelkov zelo pogosto menjajo programe in kakovost izdelkov. V nastali situaciji bi bilo prav, da bi se tudi mi zavedali neposrednih posledic, ki iz tega sledijo tako nam kot konkurenčnim firmam. Porabniki elektromotorjev so iz dneva v dan bolj zahtevni 8 - izgradnjo športno rekreacijskega parka, - ureditev otroških igrišč, - komunalno ureditev, Javno razsvetljavo in asfaltiranje potov, - dograditev Kulturnega doma v Železnikih, Je bil skoraj v celoti realiziran. V sklopu tega programa se je opravilo tudi nekaj del, ki niso bila planirana, vendar so jih narekovale dodatne komunalne potrebe, nekaj del pa je bilo tudi izločenih. Po želji prebivalcev naselja Racovnik se je uredilo cestišče namesto izgradnje otroškega igrišča ob zdravstvenem domu. Sestavni deli čakajo na vgradnjo ne samo po kvaliteti temveč tudi v izredno hitri prilagoditvi novim zahtevam, to je novim in cenejšim motorjem in do dneva točnim dobavam, kamor mi gotovo ne spadamo. Zato se moramo opredeliti ali bomo prodajali, kar hočemo in znamo delati ali pa bomo prodajali, kar kupci potrebujejo. Gotovo je vsakemu izmed nas znano, katera zahteva bo na koncu obveljala. Prav bi bilo, da se sleherni član našega kolektiva zaveda, da vsak lahko prispeva svoj del k izpolnjevanju plana in višji kvaliteti naših izdelkov in boljšega poslovanja. V zadnjem času skoraj ni pošiljke za izvoz, za katero ne bi prejeli reklamacije. Vzroki so nekvaliteta ali zamujene dobave. Zavedati se moramo, da se svetovni prostor nesolidnih dobaviteljev izredno hitro krči, zato bi bilo prav, da si naš živij enako nujni prostor TAKOJ zagotovimo, kajti veliko časa za premišljevanje ni ostalo. Ivo Ribič 'Poročilo o iz -vcdbipropm-ma samopri -spevfša vJiž> Železni(či V mesecu oktobru je bilo na zborih občanov KS Železniki obravnavano poročilo odbora za izvedbo programa samoprispevka, ki ga je podal predsednik odbora tov. čufer. Samoprispevek je bil uveden na podlagi uspešno izvedenega referenduma dne 27.2.1977 in so ga občani plačevali od 1. marca 1977 do 1. marca 1982, gospodarske organizacije pa od začetka leta 1978 do konca leta 1982. Program za mestno področje Železniki, ki je zajemal: - rekonstrukcijo ceste skozi Železnike, čeprav so se stroški večali iz leta v leto, smo z dodatnimi sredstvi OSKIS IN RS za ceste uspeli nadoknaditi podražitve, pa tudi s krediti LB poslovne enote Škofja Loka in SGP Tehnik, kateri so bili v pomoč za hitrejše časovno izvajanje del. Vsem faktorjem gre zasluga za uspešno izvedbo del, tudi športnih objektov, ki so sedaj v gradnji in bodo dokončani v začetku leta 198) s sofinanciranjem samoprispevka 018. V okviru celotnega programa samoprispevka je bilo v petih letih izvedeno za 78.509.))6 din gradbenih, komunalnih in drugih del. Od tega se je za program mestnega področja Železnikov porabilo 42.349.536 din. Naj navedemo nekaj največjih postavk: Kulturni dom Železniki Cesta skozi Železnike Pokopališče Železniki Športni park Cesta Kres -Dašnjica Cesta Racovnik 1.102.112 16.472.847 1.0)5.926 8.261.293 2.390.569 3.013.751 Programi za okoliš Železnikov, to je programi vaških odborov, so bili v celoti realizirani. Pri obračunu del, ki so bila 9 izvršena v okviru teh odborov, ni vračunano prostovoljno delo krajanov, ki so sami pripravili vsa cestišča za asfaltiranje. V okviru vaških odborov so bila izvedena naslednja dela: Podlonk - Prtovč: asfaltiranje ceste Železniki - Podlonk - Prtovč v vrednosti 5*088.777 din. urejanje zemljišč 117.810 0SKI8 5.717.089 Republiški sklad za ceste 21.970.000 Sredstva za urejanje stavb, zemlj. 2.096.977 Sredstva OIS (občinski samoprisp.) 10.490.000 Ostali viri skupaj 40.591.876 Ojstri vrh: asfaltiranje ceste Železniki do odcepa Megušnica - Ojstri vrh v vrednosti 2.791.258 din. Martinj vrh: asfaltiranje ceste Jesenovec do Martinjškovega mlina v vrednosti 5.2)1.050 din. Zali log: razširitev pokopališča in druga komunalna ureditev v vrednosti 2.182.502 din. Glede porabljenih sredstev za navedene programe moramo povedati, da se bodo viški vračali, kjer pa je prišlo do presežkov (Podlonk, Martinj vrh) pa se zaradi pomembnosti cest (prevozi delavcev - šolarjev) vračila ne bodo terjala. Financiranje programa samoprispevka Vsa dela iz samoprispevka so se izvajala preko KS, kjer je bil zaposlen referent, druga dela (dogovarjanje, sestanki, ogledi) pa so bila opravljena na amaterski način z željo vseh sodelujočih zn uspešno realizacijo samoprispevka. Stroški odbora za izvedbo samoprispevka, ki se nanašajo na opravljanje potrebnih del: BOD referenta 1.191.595 din kilometrine 110.425 din provizija SDK 1)0.964 din gostinske storit. 68.606 din Za izgradnjo ceste skozi Železnike so delovne organizacije odstopale zemljišča brezplačno. Za odkup starih hiš, katere so nevarno ogrožale promet, pa je bilo izplačanih 5.415.199 dinarjev. Z aprilom letošnjega leta se je zaključilo zbiranje samoprispevka s strani občanov KS, predvidevajo se še posamezni zneski kmetov, obrtnikov in zamudnikov. V celoti bo znesek občanov znašal 18.757.284 din, delovne organizacije bodo prispevale 17.815.857 din s tem, da so odstopile tudi obveznice posojila za ceste. Tako je bilo s samoprispevkom zbranih okoli 50 odst. potrebnih sredstev. Vsa ostala sredstva pa je bilo potrebno poiskati s pospešenimi akcijami. Tako smo Izvedbo programa samoprispevka realizirali s pomočjo naslednjih dodatnih virov: Dokončno finančno poročilo bo narejeno v letu 198) po zaključku odvajanja sredstev DO in zaključeni gradnji športnega parka. Za zadnji objekt v obdobju samoprispevka je odbor za izvedbo samoprispevka imenoval pododbor iz vrst športnikov in prometnih delavcev, ki naj bi uspešno zaključili prevzete obveze najkasneje do pomladi leta 198). Predsednik skupščine KS Železniki Lojze Čufer 'Prcgted dejavnosti sa~ tnoupravntd organov v teta l?8Z Delavski svet ISKRA TOZD Elektromotorji Železniki Je imel v letu 1982 skupaj 12 sej, od tega v mandatu 1980/82 2 seji, v mandatu 1982/84, to je od 11. marca 1982 dalje pa 10 sej. Na zadnjih dveh sestanki preteklega mandata je bila povprečna udeležba 16 članov, v mandatu 1982/84 pa je bilo na sestankih povprečno navzočih 18,4 članov, od 27 izvoljenih članov Delavskega svata. Po procentih Je bilo navzočih naslednje število članov: število čl. % 2 100 5 89 4 78 8 67 5 56 1 44 1 55 1_________________22 Posamezni izvršilni organi Delavskega sveta so imeli v letu 1982 naslednje število sestankov : Izvršilni mandat mandat orp;an 80/82 82/84 Poslovni odbor 2 8 Komisija za delovna razmerja in kad. zadeve 5 15 Komisija za OD 2 10 Sklad za komunalno Komisija za samoupravne akte / Komisija za inventivno dejav. 1 Komisija za družbeni standard 2 Komisija za varstvo pri deli in požarno varnost / Centralna inventurna komisija / Komisija za odpis nekorantne-ga materiala / 5 10 2 2 6 Med samoupravne organe, ki so bili neposredno voljeni dne 11 marca 1982, štejemo še Samoupravno delavsko kontrolo, ki je imela 3 sestanke ter disciplinsko komisijo, ki Je na 4 sestankih obravnavala 20 primerov kršitve delovne obveznosti. Jana Bertoncelj Cilj našega popotovanja v ZDA Je bilo mesto Boston. V predmestju Bostona se namreč nahaja firma SIGMA INSTRUMENTS CORF. V ponedeljek 4. oktobra smo sc v zgodnjih urah s taksijem odpeljali na letališče La Guardia. S tega letališča ima New Xork odlične avionske povezave z vsemi večjimi mesti v ZDA. Točno ob napovedanem času smo odleteli proti severu in čez eno uro pristali v Bostonu. Boston je glavno mesto zvezne države Massachusetts in ima okoli 700.000 prebivalcev. Mesto so v 17. stoletju ustanovili angleški priseljenci in zaradi ugodne pristaniške lege se je razvilo v bogato pristanišče in hitro postalo pomembno trgovsko in gospodarsko sre- ‘fbpobvanje v Ameriko ltiac(S(jevanje) dišče. V svetu pa je ooston najbolj poznan po sloveči Harvardski univerzi, ki je duhovno žarišče ZDA. Ne samo po kulturi, umetnosti in glazbi, tudi v znanosti in tehniki uživa Boston velik sloves. V Bostonu in okolici živi tudi nekaj slovenskih družin in vse šo dobro situirane. Posamezni Slovenci pa so se s pridnostjo in znanjem povzpeli celo do profesorjev na Harvardski univerzi. Kmalu po prihodu v Boston smo se sestali z Leopoldom Bricom, ki je zastavil ves svoj ugled in vpliv, da je prišlo do kontaktov in obiska pri firmi SIGMA. Iz prvih stikov z Leopoldom Bricom smo začutili močno voljo in privrženost ameriškega Slovenca, da ohrani živ stik z ožjo domovino, ki pa je lahko trajen le če temelji na poslovno tehničnem sodelovanju. Ko smo se z Leopoldom Brinom dodobra spoznali, smo skupaj odhiteli na napovedani obisk v firmo SIGMA. Vljudno smo bili sprejeti in po uvodnih pozdravih smo nadaljevali razgovore o bodočem sodelovanju. Najprej smo jim opisali Združeno podjetje ISKRA in nato ISKRO Železniki. Poudarili smo trden namen ISKRE Železniki, da se želi dolgoročno usmeriti na področje profesionalnih motorjev - tudi koračnih. Tudi SIGMA nam je predstavila svoj program in poudarila, da so na področju koračnih motorjev drugi največji proizvajalec v ZDA, da pa se vedno bolj srečujejo z japonsko konkurenco. Prav japonska konkurenca jih je spodbudila, da so se začeli ozirati po svetu z namenom, da bi od tujega proizvajalca dobili cenejše motorje. Seveda so izrazili pripravljenost nuditi določeni program, tržišče in vso potrebno asistenco pri investicijah, tehnologiji in proizvodnji. Skratka, ponudili so nam 2 eolski koračni motor, ki bi ga izdelovali v velikih serijah in bi s tem bili konkurenčni tudi Japoncem. Seveda smo Jim pritrdili, da je v principu ISKRA konkurenč-naposebno še, ker gre za veliko serijsko proizvodnjo. Dogovorili smo se, da nam bodo v enem mesecu posredovali izčrpne informacijo o zgradbi koračnega motorja, o tehnoloških rešitvah za veliko serijsko proizvodnjo, o predvidenih investicijah in predvideni ceni, ki bi jo morali dosegati. Skratka, informacije naj bi bile tako izčrpne, da bi se ISKRA lahko dokončno odločila ali gre v sodelovanje s SIGMO ali ne. Po razgovorih smo si natančno ogledali proizvodnjo koračnih motorjev. Najbolj nas je presenečala natančna izdelava sestavnih delov. Tolerance za vse sestavne dele so se gibale v mejah nekaj mikronov. Tako natančne mere pa se da dosegati le z namensko preciznimi stroji, ki Jih poslužujejo samo natančni delavci. Ko smo pozno popoldne zapuščali firmo SIGMA, smo bili prepričani, da koračni motorji pomenijo velik kvalitetni skok glede na dosedanje motorje. Drugi dan obiska v Bostonu smo bili gostje Leopolda Brica, ki nam je natančno predstavil svojo firmo ADVANGED GONTROL SI3-TEMo CORP. Ogledali smo si proizvodnjo krmilnih vezij za pogon koračnih motorjev in mikroprocesorsko krmiljenje koračnih motorjev, če bo IGK:ma RK NAROČILNICA Naročam letno knjižno zbirko Prešernove dru be a Prešernovim koledarjem 1985: 1. vezano v platno - z nagradno knjigo 85o din 2. vezano v platno - brez nagradne knjige 700 din 5. broširano - z nagradno knjigo 500 din 4. broširano - brez nagradne knjige 400 din Knjige mi pošljite na naslov: ........................... Naročnino bom poravnal: a/ po povzetju b/ v zaporednih mesečnih obrokih po najmanj 200 din. Datumi Podpis: Naročilnico izpolnite, odrežite in pošljite na naslov: PREŠERNOVA DRUŽBA, Borsetova 27, LJUBLJANA. Prešernova družba Zima je tu in mi bomo vselej nestrpno spremljali boje naših alpskih smučarjev, skakalcev in drugih v svetovni areni belega cirkusa, kakor temu popularno rečemo. Morda je prav zdaj čas, da se spomnimo, da je tudi naša tovarna pomembno prispevala k razmahu zimskih športov, zlasti alpskega smučanja in sankanja tako v Selški dolini in tudi v širšem slovenskem prostoru . Omenjena trditev ni iz trte zvita, kakor bi morda sodil nepoučen opazovalec. Povedati je treba, da je športno društvo Železniki pod pokroviteljstvom in z izdatno materialno pomočjo tovarne Elektromotorjev iz Železnikov, usposobilo in odkrilo za širši slovenski prostor s snegom bogato založeno Soriško planino, ki je omogočila treninge in tekmovanja tudi takrat, ko drugod praktično ni bilo snega. SiltiiidšfiiJiportpri nas Na Soriški planini so se že zvrstila številna tekmovanja: društvena, republiška, državna in celo mednarodni FIS slalom za Soriški pokal v okviru popularne slovenske FIS turneje. Na Soriški planini so nastopali danes že znani tekmovalci svetovnega pokala z našim Križajem, Strelom, Kuraltom, Les-kovškovo, Jermanovo in drugimii S tem kratkim uvodom sem predvsem želel opozoriti na pomembno dejavnost športnega društva ISKRA Železniki, ki jo tovarna e tem, ko je prevzela pokroviteljstvo nad društvom in ga materialno podprla, omogoča. 0 dejavnosti društva pri razvoju smučanja v alpskih disciplinah (slalom, veleslalom, smuk) je bilo v Elektromotorju že nekaj napisanega in upam, da ae bo o tem še pisalo. Moj namen je da v nadaljevanju poskušam nekaj Cilj več povedati o stanju in razvoju sankaškega športa v Selški dolini. V okviru Športnega društva ISKRA Železniki deluje relativno samostojna sankaška sekcija, ki že od vsega začetka vključuje preko 40 aktivnih tekmovalcev, sankačev. že več kot 20 let je, odkar smo pri nas sankanje začeli organizirano razvijati. Začelo se je v Selcih v okviru Telesnovzgoj-nega društva Partizan, ki je poleg drugih zimskih športov začel gojiti tudi sankanje. Najprej z navadnimi sanmi, kasneje pa vse bolj tudi s tekmovalnimi. Po tem, ko sta se Partizan Selca in Partizan Železniki, združili v enotno Športno društvo "Alples" Železniki, se je sankaški šport v novih pogojih razvijal dalje. Nato je ponovno prišlo do reorganizacije, telesnovzgojne in športne dejavnosti v Železnikih, ko je tovarna elektromotorjev in gospodinjskih aparatov ISKRA Železniki prevzela pokroviteljstvo nad novim ŠD Železniki, ki je dalje gojil in razvijal alpske discipline in sankanje. V ŠD Alples pa so ostale dejavnosti: smučarski teki, rokomet in nogomet. Takšna organiziranost je še danes, le s to razliko, da se je ŠD Železniki zaradi pokroviteljstva in materialne pomoči tovarne Elektromotorjev ISKRE preimenoval v ŠD ISKRA Železniki. Pobudo, da se je v Selški dolini pričelo s sankaškimi tekmovanji, je dal Odbor za organizacijo prireditev "Po stezah partizanske Jelovice", ki je v okviru te prireditve tudi organiziral v januarju 1961 leta prvo tekmovanje z navadnimi in samotežnimi sanmi na cesti Prtovč - Železniki (Mlake). To seveda ne pomeni, da v Selški dolini pred tem ljudje, zlasti mladi, niso sankali. Sankali so se neorga- Na zavoju nisirano, iz veselja, ker jim je to pomenilo zabavo ali pa iz vsakdanje čisto praktične potrebe, ko je bilo treba hitro v dolino in zato so bile z-vožene in splužene poti zelo primerne. Posebno velja poudariti in spomiti na drzne vozače, ko so iz strmih senožeti in gozdov na samotežnih saneh vozili krmo. steljo ali drva. Zato lahko upravičeno trdimo, da je sankanje lep, dinamičen in drzen šport za hrabre, ki ima svoj izvor daleč v zgodovini naroda, ko so bile sani v zimskem času prepotrebno prevozno sredstvo. Prav na te korenine se je oprl sankaški šport, se dalje razvijal in i-zpopolnjeval do današnjih razsežnosti, ko so se bistveno menjale sani po svoji obliki in namenu, kar v enaki meri velja za sankaške proge. Danes imamo v vseh alpskih deželah, pa tudi v Sovjetski zvezi in ZDA, razviti dve obliki tekmovanj: tekmovanja s tekmovalnimi sanmi na naravnih progah in tekmovanja na progah z umetno zaledenitvijo. K temu je treba dodati še tekmovanja v bobu, ki imajo vendarle svoj izvor v sankanju. Ob vsem tem pa je še vedno povsod pri- sotno tisto osnovno prvobitno sankanje z navadnimi preprostimi sanmi, saj skoraj ni hibe, kjer ne bi imeli vsaj enih sani. Nadaljevanje v prihodnji številki. Vladimir Polajnar Torej srečno! Kmalu se bo zaprl zadnji list letošnjega koledarja. In z različnimi občutki bomo prestopili prag v leto 198?. Kaj bi zaželeli drug drugemu? Vse tisto, kar si želi vsak sam, predvsem pa sreče in miru. In kaj je pravzaprav sreča? To je že prijazen nasmeh, topel stisk roke, dobra beseda. Vse to naj se spet vrne med ljudi, da bo več človečnosti, da bomo spet poznali drug drugega ... TOREJ, SREČNO, VSEMI T.L. SREČNO 1983! Spet je leto naokoli — kako noro čas beži... zadržuj ga kakorkoli, zlomku vedno se mudi! Spet za leto smo starejši (a le moški, ženske ne!), ne pa tudi kaj modrejši (kar seve velja za vse). Prilomastil je Silvester in je čas za obračun, ki bo zagotovo pester, saj je dolg za trinajst lun! Vsi se bomo spraševali, če je leto dalo to, kar smo pač pričakovali in kaj nam je z njim — ušlo, kaj čez leto smo kupili, kaj, kako smo letovali, koliko smo se ljubili, koliko čez plot skakali... Kaj požgali smo bencina, kaj natankali se vina, kofkokrat vozili barko, povzročili karambol, povozili mulčka, starko, a ne mi, le — alkohol! Kaj prešvercali smo kave, kavbojk, praškov, svilenih rut: brez nesreč, se brez težave nam izplačal je ta »trud«? Na Silvestra inventura je hudo pomembna stvar, je nekakšna uvertura za nadaljnji koledar. V nasprotju z inventuro, ki ozira se nazaj, skušamo si s proceduro »šloganja« odkriti kaj, kar se bo šele zgodilo v novem letu, ki bo zdaj. Svinec, kava, karte, dlan kažejo prihodnost našo, spravijo skrivnost na dan, kakšno nam zakuha kašo to porajajoče ? leto... Kdor pa na Silvestra dreto vleče tja čez polnoči, ali pa na moč prevzeto se ljubezensko > poti, ta ne zve, kaj vse ga čaka, kaj se mu lahko zgodi... NEČIMERNEŽ Ne more se odločiti, kdaj bi stopila v srednja leta. Končno je priznala da jih ima štirideset, vendar ne od kdaj. Postarala se je bolj kot njen mož, vendar redkeje. Ko se je na sodišču obotavljala povedati starost, ji je sodnik dejal: Pohitite, vsako minuto je slabšo! .__________________________________ Praznuje deseto obletnico devetintridesetega rojstnega dneva. ] 1 INOVACIJA B tema dvema vijakoma pa lahko reguliramo da tehtnica na vsaki seji D8 drugače kaže. Zvezna uprava Je pa daleč za nami, mi smo naSe bloke za malico že pred 2 mesecema za 100 % devalvirali. ŽENSKI POGOVORI — Ne moreš si misliti, Eva, kakšne konjske živce ima moj mož: ko sem mu zadnjič zagrozila, da se bom po novem letu vrnila k materi, se je samo smehljal! »Za novo leto bova šla z ženo v Pariz« »Koliko pa vaju bo to stalo?« »Dva milijona.« »Kaj pa če bi šel brez žene?« »Še enkrat toliko!« Obiskovalec: Ka ko neki lahko prehra njujete 12751 krav? Kmet: Neverjet no! Kako neki ste prešteli, da iih imam točno toliko? Obiskovalec: Nič posebnega. Preštel sem noge in delil s štiri. ELEKTROMOTOR Glasilo izdaja "ISKRA" Široka potrošnja TOZD Tovarna elektromotorjev in gospodinjskih aparatov Železniki. Ureja: - uredniški odbor: odgovorni urednik - Polajnar Vladimir, tehnični urednik - Tarfila Lojze, fotodokumentacija -Pintar Jože, člani - Megušar Lojze, Pertovt Zdravka, Peternelj Marjan in Zgaga Stane, - referent za izobraževanje in informiranje - Šekli Darinka Lektor: Trojar Ladi Naklada: 1000 izvodov Po mnenju sekretariata za informacijo SRS Šteje "ELEKTROMOTOR" med proizvode, za katere se ne plačuje, prometni davek. Tiska tiskarna: DU Tomo Brejc Kranj 20 * '«*$»**. o •»••$*••••*••••«• »•••••••••••••••••••••e« »»••»•••»»••••••»»»»♦••♦e v•* *o*•#•••••••••••••••• »»••••••••»••»•••»»••••e *••••••••••••••••••••••• .. .:., » .* * t. » «R 4k <* to .U M . t .r.. >,**♦*»••••••*•••••• • •# »••»••••••••••••••••••• ••••••• •»••*•» ::*<:: • ••<»••* • ••*««* ••••••• ••••••• »*••••• ♦»•••ec ••••••• ••••••• ••••••• ••«•••• • •••••o • »«*••• •»•***• ••••••• ••••••• • •••••• ••*»«•• * 6 • * «' » * •••••••••• ♦ * » e* -> • * * • ts » • •♦ • •• • »• • •• ♦ ••*•••••••••••••«>•••• ••••••c ••••••• »■»••••• ••••«•• •••»•♦• ••••••• s-iiMi««« • s <»*••• •*••*•• ••••••• ••••*•• ••••••• ••••••• * c? t l e * • ••••■ • •••» *•••-»: • • •* • •*!* •• • •