PODLISTEK. Fran Ksaver Meško. (PoTodom izdaje dramatske slike v treh dejanjih : Ka smrt obsojeni ?) 6. M. lz ijndstTa »a ljudstvo. O novem letu se pla<Sujejo dolgovi. To je pri nas navada, ki pa b'. naj bila bolj razširjena, nego je. Ni dobro, novo leto začeti z bremenora na lirbtu in s težko mislijo v srcu; saj dolgovi še itak pozneje radi pridejo. Začetek pa bodi dbber. Stajerski Slovenci nosimo tak dolg že mnogo let, in zato storimo prav, ako. ga ob novem lctu\Saj po svoji moči, to je deloma povrnemo. Upnik naš je pisatelj in pesnik Fran Ksaver Meako. Mnogo prijetnega in koristnega je naše ljudstvo že sprejelo iz njegiovih rok.; kdo se ne spominja Živo povesti in slik ,,Norec", ,,Petelin in gosak", nZadnji večer", ,,Poljančev Cenček", ^Pripovedka" in drugih — saj so neizbrisne — ter prekrasnih pesmic v knjigah Družbe sv. Monorja? A to je menda tudi vso, kar se o tem možu ve pod priprostim kmetskim kr<> vom; in mogoče je celo, da se tudi v ožji njepovi domovini o njem zna lo to, da je spisal nakoliko poves o in zložil nekaj drobnih pesmic. Razumništvo naSo ^a' pozna bolje, ker je večina njegpvih spisov bila objavIjena v knjigah Slovenske Matice in raznih leposloririh listih. Zato smatramo kot dolžnost, seznaniti s tem A^elikim dotvrotnikom slovenskega naroda tndi Sirje kroge, priprosti del Ijndstva, da bo, baš ko se letBi raftuni sklepajo, približno Tfifdelo, koliko dolguje pisatelju in pesniku Mešku. iTo storimo pa tem raje, ker vemo, kako iskreno iVvaleižno je naSe Ijudstvo. Meško je rojen prav v jedru Slov. Goric, v Ključarj&vcih štev. 4, v župniji Sv. Tomaža blizu Ormoža. 'Ondi mora živeti mnogo njegovtih toviarišev iz ljudske šole, saj še ni staj; šteje,, hv-ala Bogu, jedva 34 let. Ti se pa golovo dobro spaminjajo, malega, bistrega dečka, niadarjene glave in mehkega srca. U6itelji so prigovarjali staršem, naj ga dajo študirat, in tako je odčel naš Franfiek v Ptuj, kjer je prvo leto obiskoval nemško šolo, naslednja ~štiri leta pa spodnje gimnazijske razrede; od tam se je odpravil v višje latinske šole v Ctlju, iz Celja pa šel v bogoslovnico v Marifbor. Tu se mu je zdelo, d(a bo prav srečen še le v samost,anu, in zato jo je fcrenil v St. Pavel v Labodski dolini. To je bil odločile-n korak za Meška, kajti odsihmal se ni ve6 vrnil na Stajersko. Toda v samostanu ni ostal; srce ga jc premočno vleklo med Ijudstvo, zato ga je zopet ostavil ter se Sel zajavno dubovniško delo prij.ravljat v celovško bogoslovniro. Leta 1898 je v župnijski rerkvi svoj&ga rojstnega kraja pel prvio sv. mažo. Nastopil je javno službo ter službqval v Skooijanu kot knplan, v Knezovem in Grebinjskem kloštru kot provizor, pri Sv. Damjelu Mizn Preval kot ?upnik in kot tak službuje danes v  lepi župniji Marija na Zili blizu Beljaka. Ves 6as je ostal med Slovenci. Ravno desei let je tega, kar je fiel o<i nas Mnogo se je izpremenilo v tem čaan. Meško je zasiovel kot pisatHj m ppsnik po veej žirni domovini in črez njene meje med nažimi slovanskim; br^ti. Bogati dar, ki ga je nesel s seboj iz rodne vasi, iz očetove hi"p. jo postal nei/.črpen zskl«d ko je Me~ko bil spo7.na! življeije in bil pogleda! na dno dnže sebi ia srojemn naroda. Njegovi spisi spadajo med najboljše naSe književnosti in to ne le z ozirom na njfli plemenitost namena, na jedrovitost vsebine, na slikovitost in jasnost pisave, na nenavadno globokost in nežnost v čn- tenju, na brezmejnost moči v podavanju tega, kar nam boče povedati, kar nas hoče učiti, ampak tudi z ozirom na dovršenost naš^ga lepega slovenskega jezika; reči se sme, 8e le Meško nam je razgrnil vso krasoto naše gibke in blagoglasne materinččine, ~e le on je t nas zbndil pravi ponos na ta zaklad, na naš iskreno ljnbljeni jezik, ki se v krasoti, razviti po njem, sme staviti poleg vsakega dingega, negovanega že tedaj, ko se pri nas še pisalo ni. In zato 80 Meškovi spisi postali vzor slovenskega pisanja.  In Meško je pisal in pisal; njegovi spisi so rastli in zdelo se je, da jih zdaj zdaj mora biti konec; nekatere iimed njih je zbral ter je izdal v dveh knjigah. A ni fte počival, psal je dalje. V nenaiornosti njegovi pa g*jf zalotila bolezen, težka bolezen, od katere so na^adno ne ozdravi. Šil je na ju^ in tisti, ki so vedeli zanj, so takrat treoetali Pa ozdravel je in se vrnil. Iq začelo m je novo zivljenje. Kakor vsakemn človeku, ki je že čntil, da se ma *»liža zadnja nra, tako se tadi njema ni izbnsalo >z -p ¦nnm obličje 8mrti, ki ga je bil gled.il, in z novim1 uknšnjami je krenil na novj pot Vsaj tako mislimo. NajresueiSi trenatki njigovega življenja so mu dili čadoriti d^r, natnnčno opazovati nniTanje in smrt; a ne samo opazivati, tudi soČusivovati z nnnr^^očinii, bodriti jih k tivljenjo, kako" je bodril sebe, klicati jih iz g oba, kakor je khcal seb«, in vli.ati T rjih ude novih mo 'i z vero in up'injem Meško je vidt-1, dt j<} naSe liudstvo bolnik, ki mu je zelo hido. Ljnd e romajo tniinonia v tnjino in domovina alabi; zopet drngi m v ok.r 1 u s^oje slovenske matere nehvaleioi od-ra<S. jo od nje in so ne<re"ni tuici v d 'inovini. To mn je pre^loboko re.a^o v srco In povzd gail je bepedo. V modf-n ih oisat-lj h u»ših ni običnjno, bnciti se z ljadskim vpraSanjem; umotnik. hudijo mimo njega, v«ak svojo pot, ki drži ? višaFe in bi se pomilovalno smehljali vsakemu, ki bi jo krenil k "jndstvu dol, v temno koeo. kjar brat nmira. A Meško je storil ta junaški korak in se mu niso smejali. Napišal ja najprej roman BNa Poljani", za tem pa drami BNa smrt obsojeui?" in .Mati". Izpregovoriti hočemo kratko o prvo imennvsni drami, ki jo je baš izdala drnžba sv. Mohorja in se dobia za 1 K. V njej postavlja na oder, da se izraz mo po domače — boj med zvestitm siovf-n^tvoai in nemš utarst<-om. Na eni strani naša rešitev, na drugi naša 8mrt; timrt v neznačajnosti, iivljenje v značajnosti in delu. Nikjer v naši domovini pritisk od 6ovražne strani ni tako silen kakor na KoroŠkem. Meško ,}e imel priliko ljndsko trpljenje pod nemšiuni jarasom opazovati že dolgo let. In kar je vidfl, je napisal. Kar je etoril s tem delom, je za nas neprecenljive vrednosti; on pa se ,ie narodn svojemu žrtvoval. O.sta\š' svojo pot, nainenjeno k cilju čiste uraetnosti, je atopil k riHm dol v življenje silinpotreb; ni slnšal na slndke besede mikajo1 e ga nnif-tnoFiti, ampak Kspisal nam je to, kar ,je bil« za naš narod nu;no potrebno, po čemnr je klieaia doroovina m klicem potapljajočega se in nmirjčega: dr!*mo ljud^k* ga brja za Ijudstvo. In ta drama nima žal-stnega konca; t« je velepomeiubno za nas. V zadnji akt M* ško bi potivil smrti, temveč življenje; pokazal nam je pot do reš tve. S )em 7akljur"njeino le-le vrstice; gospoda Meška pa prosinio, naj "h sjirejuie kot skroraen znak iskrenc in zreste hvaležno^ti n.-.še,. H<.*r mu ,)aj trajnoga trdne^a zdr.nja, njef.-ivema dclovanju v prid našega Ijudstva pa obilo usp^ha!