čveterorazredne ljudske šole
/a šolsko loto
Založil krajni šolski svet v Krškem.
i. Tlaka
čveterorazredne ljudske šol
v
Krškem
za šolsko loto
1886/7.
Založil k raj ni šolski svet V Ljubljani. Tiskal J. R.
v Krškem.^
Pl 1
Hille. V* ' '
I.
Najvažnejša postavna določila o šolskem obiskovanji.
v/ saka javna ljudska šola ima svoj šolski kraj (šolsko občino), li kateremu spadajo všolane vasi, deli vasi ali hišer. Za meje šolskih občin naj se jeniljo občinski, oziroma podobčinski kraji, ako ne kaže, šolskega obiskovanja zlajšati s tem, da se všolajo posamezni občinski deli v šolo sosednje občine. — Všolanje ima ta namen, da se morejo vsi otroci, ki stanujejo v šolski občini in so dolžni v šolo hoditi, sprejeti v šolo in se pravilno udeleževati poučevanja. (§§. 9. in 10. dež. postave od 29. aprila 1873.)
Roditelji (stariši) ali njih namestniki ne smejo svojih ali svoji skrbi izročenih otrok puščati brez pouka, kateri je zapovedan za občne ljudske šole. (§. 20. drž. šol. postave od 14. maja 1869.)
Dolžnost, v šolo hoditi (šolska dolžnost), začenja se z izpolnjenim šestim letom in traja ali trpi praviloma do izpolnjenega 12. leta, v mestih in trgih s tri- ali večrazrednimi šolami pa do izpolnjenega 14. leta. (§. 17. dež. postave od 29. aprila 1873.)
Neposrednje pred začetkom šolskega leta naj krajna šolska oblast zapiše vse otroke šolske občine, ki so dolžni v šolo hoditi, brez razločka verske spoznave in domovinske pravice. Kdor otroka zapisovanju prikrije ali zastran njega kaj neresničnega pove, kaznuje se v denarjih z 1 do 20 gld., ali, če ne more plačati, z zaporom od 1 do 4 dni. (§. 18. dež. postave od 29. aprila 1873.)
V	šolo se sprejemljejo otroci samo o začetku šolskega leta, toda izvzeti so taki primerljaji, kadar se stariši drugam preselijo. — Okrajno šolsko nadzorstvo in v silnih primerih tudi krajno šolsko nadzorstvo sme izjemno dopustiti, da se kateri šolski otrok tudi med šolskim letom sprejme v šolo. (§. 22. drž. šol. postave od 14. maja 1869.)
Roditelji (stariši) ali njih namestniki naj take otroke, ki jim je dolžnost v šolo hoditi, kateri dan izmed zadnjih treh dni pred začetkom šolskega leta privedo (pripeljejo) v šolo, da se vpišejo v zapisnik šolskih otrok. Roditelje ali njih namestnike, kateri bi tej dolžnosti .bili nepokorni, naznani naj voditelj šole krajni šolski oblasti.
da pridejo v postavno razpravo. (§. 1. šolskega in učnega reda od 20. avgusta 1870.)
Ako niso otroci, zastran katerih ni vzroka za oproščenje (§§. 19. in 20.), v prvih osmih dneh šolskega leta v javno šolo sprejeti, opomni naj	krajna šolska oblast roditelje (stariše)	ali njih namestnike	na
njihovo dolžnost. Ako ne pošljejo potem v treh dneh otroka v javno ljudsko šolo, zapadejo kazni od 1 do 5 gld., ako pa ne morejo plačati, spremeni naj se to v zapor največ do 24 ur. (§. 22. dež. postave od 29. aprila 1873.)
Dolžnosti, hoditi v javno šolo, odvezani so začasno ali za vselej: Otroci, kateri hodijo v kako višjo šolo, ali v obrtniške ali kmetijske šole, ali v strokovne tečaje, ako le-ti po svoji uredbi morejo ljudsko-šolski pouk nadomeščati; potem otroci, katerim kaka duševna ali težka telesna nakaznost ali napaka brani učiti se ali v šolo hoditi; naposled taki otroci, katere poučujejo doma ali v kakem privatnem zavodu.
V	tem poslednjem primeru odgovorni	so roditelji	(stariši)	ali
njih namestniki za to, da se bodo otroci zadostno poučevali vsaj v vsem tem, kar je zapovedano za ljudsko šolo.
Ako je kaka dvojba na to stran, ima okrajno šolsko nadzorstvo dolžnost, po primernem načinu prepričati se o tem, je-li dvojba utrjena ali ni. Temu, kar se zaukaže zastran tega, dolžni so roditelji ali njih namestniki udati se. (§. 23. drž. postave od 2. maja 1883.)
Roditelji ali njih namestniki, kakor tudi lastniki fabrik in obrtov odgovorni so za to, da otroci, kateri so dolžni v šolo hoditi, redoma vanjo hodijo, ter se smejo tudi s posilnimi sredstvi primoravati, da zadovoljujejo svoji dolžnosti. (§. 24. drž. postave od 14. maja 1869.)
Otroci, kateri so o začetku šolskega leta med petim in šestim letom starosti, smejo se sprejeti samo tedaj, kadar dovoli krajna šolska oblast. To dovolitev je dati samo takim otrokom, kateri so zreli po duši in po telesu, ter gledati je tudi na to, da se s tem ne nabere več otrok, nego postava določuje. (§. 20. šolskega in učnega reda od 20. avgusta 1870.)
Brez veljavnih opravičilih izgovorov ne	sme noben	otrok zamujati	posameznih ur ali dni ob postavnem šolskem času.
Zamude, katere se v osmih dneh do dobrega ne opravičijo, naj veljajo za neopravičene, ako ni sploh znano, zakaj so se zgodile.
Za veljavne opravičile izgovore velja posebno to:
a) če otrok zboli';
h) če zbole otrokovi roditelji ali svojci, ako je dokazano, da ga potrebujejo v postrežbo;
c) slabo vreme, ako bi otroci v njem utegnili zboleti;
d) tako slabi potje, da se po njih ne more hoditi. (§. 4. šol. in učnega reda od 20. avg. 1870.)
Šolske zamude, ako niso dostojno opravičene, jednake so tem. ki niso nikdar pripuščene. (§. 24. dež. postave od 29. aprila 1873.)
Vsacega učitelja dolžnost je pomagati, da se morejo šolske zamude dokazati, in torej naj vse zamude, opravičene ter neopravičene, dan na dan natanko zapisuje v razrednico. Zapisek teh šolskih zamud naj voditelj šole krajni šolski oblasti predloži v tisti dobi, katero za pregled ukazuje postava. (§. 6. šol. in učnega reda od 20. avg. 1870.)
Voditeljstvo vsake občne ljudske šole mora v 3 dneh po preteku vsacega pol meseca kazalo vseh šolskih zamud v dveh spisih izročiti krajnemu šolskemu svetu.
Ta mora takoj v smislu §. 24., stikoma s §. 22. deželne postave od 29. aprila 1873., št. 21. dež. zak. in §. 7. šol. in učnega reda od 20. avgusta 1870. poizvedeti vzroke neopravičenih šolskih zamud ter mora, ako najde, da šolske zamude niso pristojno opravičene ali da so nedopustljive, v prvem slučaji opomniti roditelje (stariše) ali njih namestnike na njihovo dolžnost; ako se pa take šolske zamude še dalje pripetijo, stavi naj kazenski nasvet in naj potem, ko je svoj dotični sklep vpisal v rubrike, za to določene, dvojni kazali vsacega meseca predlaga najdalje do 8. dne prihodnjega meseca c. k. okrajnemu šolskemu svetu; ta naj brž ko mogoče dalje ravna v smislu §. 30. deželne postave od 29. aprila 1873., št. 21. dež. zak. in vis. ministerskega razpisa od 20. maja 1874., št. 830, vpiše naj iz do-tičnih razsodeb kazensko določbo v dotične rubrike, jeden primerek kazala naj obdrži zase, drugi primerek naj pa do 20. dne istega meseca izroči krajnemu šolskemu svetu v uradsko rabo. (Ukaz vis. c. kr. dež. šol. sveta za Kranjsko od 20. apr. 1875., št. 88.)
Kazen se nalaga do 10 gld. ali do dveh dni zapora, ako so sta-riši to storili iz dobičkarije. Ravno tako se kazen povekša, ako sta-riši in njih namestniki ponavljaje iz kaznilne zanikrnosti otrok ne pošiljajo v šolo. V takem primerljaji more se kazen nalagati do 20 gld. ali do štirih dni zapora. Ako taki stariši dobivajo podporo iz ubožne blagajnice ali iz kakega drugega dobrodelnega zavoda, more se naravnati, da jim to podporo dotična gosposka za nekaj časa ali deloma utegne. (§. 25. dež. postave od 29. aprila 1873.)
Lastniki fabrik, obrtnij, rudnikov, šotorezov i. t. d., kateri ne priganjajo otrok pri njih delajočih k rednemu šolskemu obiskovanju, zapadejo kazni napovedani v §§. 22., 24. in 25.; po okoliščinah se sme kazen tudi trikrat povekšati. (§. 26. dež. postave od 29. aprila 1873.)
Otroci, ki so dolžni v šolo hoditi, izbrišejo se še le takrat iz zapisnika (smejo izstopiti iz šole), ako s spričevalom (izpustnico) javne ljudske šole dokažejo, da so si pridobili najpotrebnejših vednosti, ki so zapovedane za ljudsko šolo, namreč: vero, čitati (brati), pisati in ra-čuniti. (§. 21. drž. postave od 2. maja 1883. in |j. 27. dež. postave od 29. aprila 1873.)
Prinašati omenjenega spričevala ni treba otrokom, kateri so v tem času na kakšni višji šoli in kateri so po duhu in po telesu zanesljivo taki, da ne morejo doseči namena ljudske šole. (§. 28. dež. postave od 29. aprila 1873.)
Stariši ali njih namestniki, kateri razen teh dveh primerljajev (§. 28.) jemljö otroke iz šole, preden dobe spričevalo, zapadejo ravno takim svarilom in kaznim, kakor so napovedane za zanikrno šolsko obiskovanje. Ravno tisto velja lastnikom fabrik, obrtnij, rudokopov, šotorezov i. dr., kateri odvračujejo pri njih delajoče otroke od obiskovanja šol. (§. 29. dež. postave od 29. aprila 1873.)
Kazni, omenjene v §§. 18., 22., 24., 26. in 29., nalaga v prvi stopinji okrajna šolska oblast. Ravna se tukaj po pravilih, katera uravnujejo preiskavo in razsojo pri prestopkih, na katere se v splošnem kazenskem zakoniku ni gledalo. (§. 30. dež. postave od 29. aprila 1873.)
Zoper stariše, ki so bili že večkrat kaznovani, pa vender trdovratno ne spolnujejo svojih dolžnosti, kar se tiče šolskega obiskovanja njihovih otrok, ravna naj se po §§. 176. in 177. sploš. drž. zak.
Lastnikom fabrik i. dr. more se, ko prvikrat ponove prestopek, odreči pravica, da za šolo ugodne otroke jeinljo v svoje naprave. (§. 32. dež. postave od 29. aprila 1873.)
Povsod, kjer so ljudske šole in kjer dolžnost, v šolo hoditi, traja do izpolnjenega 12. leta starosti (§. 17. dež. postave od 29. aprila 1873.), napravijo naj se ponavljalne šole, v katerih se ima praviloma redno poučevati od začetka šolskega leta do konca meseca marca.
V	ponavljalno šolo morajo navadno hoditi vsi dečki in vse deklice, ki so izpuščeni iz vsakdanje (ljudske) šole, do izpolnjenega 14. leta svoje starosti.
Glede oproščenja pouka v ponavljalni šoli veljajo dotične za ljudske šole dane določbe (§§. 19. in 20. dež. postave od 29. aprila 1873.) O sprejemu v ponavljalne šole, o izpustu iz teh šol in o strahovanji so veljavna dotična za javne ljudske šole dana pravila. (§§. 1..
4.	in 5. dež. postave od 28. febr. 1874.)
Stariši in njih namestniki so dolžni, preskrbovati otrokom potrebne šolske knjige in druge učilne pomočke in učila. (§. 25. drž. postave od 14. maja 1809.)
n.
Šolarska kuhinja v Krškem.
Tukajšnjo ljudsko šolo obiskuje mnogo ubogih otrok, ki imajo po uro in več hoda v šolo. Taki otroci morajo zavoljo daljne poti v Krškem čakati na popoludanski pouk. Njih stariši jim razen ko-ščeka kruha nimajo kaj dati s seboj; večkrat pa še tega ne premorejo, in otroci morajo lačni čakati popoludanskega pouka. Taka pičla hrana škoduje zdravju, in telo zaostaja v rasti. Največ pa trpi pri tem pouk. S kakim veseljem obiskujejo taki otroci šolo, mislimo si lehko sami! Vsaj še odrasli človek težko prebije o poludne brez gorke jedi; tem huje tare ta neprilika nežno mladino, katera potrebuje za svoj telesni in duševni razvoj veliko več tečne hrane. Najhuje je v tej zadevi o zimskem času, ko jim razen gorke jedi nedo-staje tudi tople obleke. Milo se stori človeku, ko vidi zlasti o zimskih dnevih prezebovati lačno šolsko mladino. Da je v takih okolnostih tudi šolsko obiskovanje zelo slabo, temu se ni čuditi.
Dandanes se stori obilo za blage namene. Vsaj imajo po mestih celo društva za varstvo tic — pevk in drugih živali, katerim preskrbujejo po zimi potrebne hrane. Koliko večja dolžnost nam je tedaj, skrbeti za ubogo šolsko mladino.
V	ta namen posrečilo se je tukajšnjemu učiteljstvu, s pomočjo Krških gospa in gospodičin ustanoviti „šolarsko kuhinjo“, t. j. nekako društvo, katerega udje (nežnočutne prijateljice in milosrčni prijatelji uboge šolske mladine) zlagajo primerne doneske, s katerimi se je o zimskem času in sicer od 10. decembra 1880. do 9. junija 1887. postreglo ubogim šolarjem o poludne z gorko jedjo. Namesto, da bi doneske v denarjih plačevali, prevzeli so nekateri p. n. udje poljubno
število otrok na opoludansko hrano. Na ta način se je pogostilo v zgoraj navedenem času povprečno po 31 otrok na mesec v hiši tukajšnjega mesarja, gosp. Josipa Žen er j a, pod nadzorstvom učiteljstva. Na domu pa se je dajala na mesec 11 otrokom hrana. Dne 26. novembra 1886. je bil shod Krških gospa in gospodičin, pri katerem se je izvolil naslednji izvrševalni odbor: Blag. gospa Hotschevar Josipa kot predsednica, nadalje gospa Gabršek Ernestina, g. G a b r š e k F r a n, preč. gospod Knavs Ivan, gospä W a s c h i c a Zdenka in gospdč. Wessner Marija.
Izkaz
o	dohodkih in stroških „šolarske kuhinje“ od 10. decembra 1886. do 9. junija 1887.
a) Dohodld.
Gospa	Aussetz Viljelmina	5	mesecev	po	1	gld.	—	kr.	. 5	gld.	—	kr.
Gospod	Rezlaj Josip	n	n	n	—	n	50	rt	. 2	rt	50	H
Gospa	Engelsberger Klotilda	n	n	n	—		50	n	. 2	rt	50	r
V	Ferfila Lina	n	v	n	—	»	30	n	1	n	50	n
n	Ferk Poldi	rt	rt	n	1	n	—	rt	. 5	n	—	v
n	Frank Izabela	n	T)	n	—	n	50	n	2	n	50	v
n	Gabrič Lujiza	rt	rt	rt	—	n	30	»	1	v	50	n
rt	Gabršek Ernestina	rt	n	n	1	n	—	n	. 5	rt	—	n
n	Grebenc Ana	rt	»	rt	1	n	—	rt	. 5	n	—	rt
rt	Gregorin Josipa	n	rt	rt	1	n	—	n	. 5	n	—	n
n	pl. Gspan Marija	rt	n	n	—	n	50	n	. 2	rt	50	rt
Gospdč.	Ilavelka Amalija	4	mesece	n	—	rt	50	n	. 2	»	—	rt
Gospa	Hotschevar Josipa	5	mesecev	rt	20	n	—	n	. 100	»	—	rt
rt	Hirschberg Ivana	rt	rt	n	—	n	30	v	. 1	n	50	»
n	Jermann Klementina	n	n	rt	—	rt	50	n	. 2	rt	50	
It	Jugovič Franja	rt	n	D	—	rt	50	n	. 2	n	50	»
Gospod	Klein Anton	n	n	n	—	n	50	n	. 2	rt	50	rt
Gospa	Kobal Julija	n	rt	n	—	rt	50	»	2	n	50	rt
n	Krapš Lujiza	rt	n	»	—	rt	40	n	. 2	rt	—	rt
»	Lesjak Ana	n	n	n	—	n	30	rt	1	rt	50	»
rt	Levstig Antonija	4	mesece	n	—	n	50	n	. 2	rt	—	rt
Gospdč. Malec Lujiza		5	mesecev	n	—	n	50	n	. 2	n	50	n
Gospa	Mencinger Marija	n	»	n	1	rt	—	n	. 5	n	—	n
n	Michdl Marija	rt	n	n	—	n	50	rt	. 2	v	50	n
Gospod	Parma Viktor	»	rt	v	—	»	50	y)	. 2	rt	50	>?
Gospa	Paternoster Kristina	n	n	n	—	n	30	n	. 1	rt	50	n
Odnos . 171 gld. — kr.
Gospa	Perhauz Franja	5
Y)	Pfeifer Marija	»
Gospod	Ravnikar Jarnej	Y>
Gospa	Rumpret Terezija	Y)
Gospod	Seidl Kordo	3
Gospa	Sotelšek Terezija	2
n	Stanzer Marija	5
rt	Šešek Ana	j?
rt	Vanič Marija	n
)t	Verbič Marija	n
Y>	Waschica Zdenka	n
Gospod	Weiglein Henrik	rt
Gospdč.	Wessner Marija	v
Gospa	Wirgler Karolina	rt
rt	Zazula Hedvika	n
n	Zesser Ivana	rt
mesece
b) Stroški
			Prenos		. 171 gld.		—	kr.
po	—	»	30	n	1	»	50	n
n	1	rt	—	n	. 5	n	—	n
n	—	rt	50	n	. 2	n	50	v
n	—	»	50	rt	. 2	rt	50	n
n	—	n	50	n	1	rt	50	n
»	-	rt	30	rt	. —	n	GO	n
v	1	n	—	Y)	. 5	n	—	n
n	—	n	50	n	. 2	rt	50	rt
n	—	n	50	n	. 2	n	50	n
n	—	n	30	n	1	rt	50	»
n	1	r>	—	yy	. 5	n	—	v
rt	1	v	' —	v	. 5	n	-	n
n	1	«	-	n	. 5	n	—	rt
rt	—	n	50	»	. 2	n	50	rt
n			r>	30		. 1	n	50	n
n	—	n	50	n	. 2	n	50	rt
		Skupaj .			. 217	gld. GO kr.		
Meseca decembra		za	40	otrok	393	porcij	po	G kr. . .	23 gld. 58 kr.			
rt	januarja	n	30	rt	729	n	n	n ...	43	n	74	
n	februarja	n	28	v	4G5	rt	rt	» ...	27	n	90	
n	marca	M	28	rt	531	D	n	n ...	31	n	86	H
rt	aprila	n	30	n	485	rt	n	n ...	29	n	10	rt
n	maja	n	30	»	5(»1	rt	n	n ...	33	n	GO	rt
»	junija	n	32	n	190	rt	rt	n ...	11	rt	40	
								Skupaj	201 gld. 24 kr.			
Razni	stroški .								4	n	80	n
Skupni s t r o š k
20G gld. 04 kr.
Dohodkov je bilo 217 gld. GO kr., stroškov pa „ „ 20G	„	04	„
Ostane torej 11 gld. 56 kr., kateri znesek se bode porabil za po-gostovanje v prihodnjem šolskem letu.
c)	Na hrano so vzeli	:
Gospa Gregorič Franja	5	mesecev	po	4	otroke	na	dan.
1	mesec	„	2	otroka	„	„
5	mesecev	„	1	„	„	„
»	j?	n	^	j)	»	»
n	n	n	^	n	n	n
n	n	n	1	»	h	n
n	n	n	1	n	n	n
Gospdč. Havelka Amalija Gospa	Janež Alojzija
„	Kersnik Berta
„	Lapajne Julija
„	Rupert Marija
r Schener Lujiza
Vrli» tega so dajali tudi čč. oo. kapucini hrano brezplačno več revnim učencem.
Šolsko voditeljstvo se tein potom v imenu šole in učencev vsem dobrosrčnim udom „šolarske kuhinje“ najtopljeje zahvaljuje in prosi, da bi tudi v prihodnje ne odtegnili svoje krepke pomoči. Sosebno pa si smatra v prijetno dolžnost, da se najiskreneje zahvali izvrševalnemu odboru za trudoljubivo požrtvovalnost, pred vsem pa njegovi predsednici, blagorodni gospej J o s i p i H o t s c h e v a r j e v i, za velikodušni dar.
III.
Iz šolske kronike.
Šolsko leto 188G/7. se je pričelo dne 10. oktobra s slovesno sv. mašo v vikarijatski cerkvi.
/ dopisom dne 7. januarja št. 1222 je pritrdil sl. c. k. okrajni šolski svet nasvetu krajnega šolskega sveta, vsled katerega pripada polovica šolskega vrta ljudski šoli.
Pri seji krajnega šolskega sveta dne 26. januarja se je sestavil proračun za 1. 1887. v znesku 486 gld. 85 kr., ki se imajo pokriti s čisto stanarino stare šole pr. 160 gld. in z naklado na direktni davek pr. 326 gld. 85 kr.
Šolo je nadzoroval c. k. okrajni šol. nadzornik, g. profesor Jakob A. Vodeb dne 29. aprila in 26. julija.
Pri seji krajnega šolskega sveta dne 30. aprila se je volil prvo-sednikom krajnega šol. sveta, g. dr. Ivan Mencinger, njegovim namestnikom pa g. Viljem Pfeifer.
Krajnim nadzornikom za ljudsko šolo je imenoval sl. c. k. okrajni šolski svet z dnem 30. aprila gosp. dr. Josipa Krsnika, c. k. okr. zdravnika.
Na dan sv. Alojzija 21. junija je bila šolska mladina z učiteljstvom pri sv. maši v vikarijatski cerkvi, kjer je tudi pela.
Rojstveni dan Xj. Veličanstva našega presvitlega cesarja Franca Josipa I. dne 18. avgusta, kakor tudi imendan naše presvitle cesarice Elizabete dne 19. novembra obhajala je šolska mladina z udeležitvijo pri slovesni sv. maši.
Umrle so: Povhe Ana, učenka II. razreda, dne 5. februarja, Te-kavec Marija, učenka III. razreda, dne 1. maja in Kolešnik Ana, učenka II. razreda, dne 6. julija. Pogrebov so se udeležili učenci in učitelji.
Otroci so bili štirikrat pri spovedi in pri sv. obhajilu.
Domače učiteljske konferencije je imelo učiteljstvo dvanajstkrat: razpravljalo in sklepalo se je o učnih in drugih šolskih zadevah.
Šolska naznanila so se delila štirikrat.
Sklep šolskega leta je bil dne 27. avgusta. Po zahvalni sv. maši, pri kateri so otroci peli, razdelila so se v telovadnici šolska naznanila in poročila, odlikovanim učencem in učenkam pa primerna darila (knjižice).
Voditeljstvo je prejelo za uboge in pridne šolarje:
Dne 13. septembra 10 gld. 50 kr. kot čisti dohodek koncerta, katerega je priredil „Kranjski godbeni klub“ na vrtu g. Gregoriča. (Po posredovanji g. V. Parme.)
Dne 19. avgusta G gld. 60 kr., katere je podaril g. Fran Gregorič za darila odličnim šolarjem.
Dne 21. avgusta 5 gld. 70 kr., katere je nabral gosp. Anton Ferfila pri veselici na vrtu g. Stan z er j a dne 14. avgusta.
Imenom obdarovanih šolarjev izreka voditeljstvo vsem blagodušnim dobrotnikom presrčno hvalo!
IV.
Učiteljstvo.
1. Fran Gabršek, nadučitelj in voditelj, učil je razen petja vse predmete v IV. razredu in telovadbo v 111. razredu; 25 ur na teden.
2. Ivan Knavs, katehet, učil je verouk v vseh razredih; 7 ur na teden.
3. Jarnej Ravnikar, učitelj, učil je razen telovadbe vse predmete v III. razredu in petje v IV. razredu; 24 ur na teden.
4. Marija Wessner, učiteljica, učila je vse predmete v I. razredu, ženska ročna dela in telovadbo za deklice v IV. razredu; 22 ur na teden.
5. Marija Michčl, učiteljica, učila je vse predmete v II. razredu, ženska ročna dela in telovadbo za deklice v III. razredu, potem vse predmete v dekliški ponavljalni šoli; v I. poluletji 26 ur in v
II.	poluletji 25 ur na teden.
V.
Kmetijska nadaljevalna šola.
To šolo je obiskovalo 35 odraslih rokodelskih učencev in učenci ponavljalne šole. Iz kmetijstva je poučeval učitelj ff. J a mej Ravnikar celo šolsko leto vsako nedeljo po 2 uri. verouk pa vikar, preč. g. Ivan Knavs, vsako nedeljo po 1 uro.
VI.
v
Šolske knjige,
ki so se rabile šolskega leta 188G/7.
IV. razred.
II. oddelek. Kratki katekizem. Zgodbe sv. pisma. Četrto berilo. Končnikova slovenska slovnica in spisje. j£>r. Uflrtcf)’ž fiutftljri-Sefebudj, V. Jljeil. Tretja nemška slovnica. Sof. Sefjmanit's ©pracf)bud), III. Sljcil. fünftes iRecfjenbud). Slavček Nedvedov, 3. stopnja. Za risanje: Grandauer.
I. oddelek. Kratki katekizem. Zgodbe sv. pisma. Tretje berilo. Končnikova slovenska slovnica in spisje. 2)r. U(lvid)’§ ndjttljei» lige§ ßefebudj, IV. SIjeil. Tretja nemška slovnica. SSicrtel ŠRedjeitlmdj. Slavček Nedvedov, 3. stopnja. Za risanje: Grandauer.
III.	razred.
Kratki katekizem. Zgodbe sv. pisma. Drugo berilo in slovnica. Praprotnikovo spisje. Druga nemška slovnica. ®ritte§ 9icd)cnbud). Slavček Nedvedov, 3. stopnja. Za risanje: Grandauer.
II.	razred.
Kratki katekizem. Prvo berilo in slovnica Razinger - Žumrova. Prva nemška slovnica. Druga računica. Slavček Nedvedov, 2. stopnja. Za risanje: Grandauer.
I. razred.
Slovensko - nemški abecednik Razinger - Žumrov. Prva računica. Slavček Nedvedov, 1. stopnja.
VIL
Skupni pregled šolske mladine.
Razred		Vstopilo je			Ostalo je			Sposobnih je bilo		
		deč- kov	dek- lic	sku- paj	deč- kov	dek- lic	sku- paj	deč- kov	dek- lic	sku- paj
IV.	II. oddelek.	—	13	13		10	10	—	9	9 21
	I. oddelek.	17	22	39	15	' >’ h 22; 37 1		10	11	
III.		28	24	52	28	23 1 51		10	11	21
II.		27	21	48	25	19	44	15	12	27
I.		29	35	64	28	34	62	21	26	47
Skupaj		101	115	216	96	108	204	56	69 ; 125 1	
V ponavljalno šolo je hodilo	2	)	4-
VIII.
Imenik učencev in učenk po abecednem redu.
(Debeli tisek pomeni odliko.)
IV.	razred.
2. oddelek.
Itiivdek Mariju iz Velikih	Lašič.	Rupert Amalija iz Krškega.
Čukac Josipa iz Krškega.	Šulti ICoziiliju iz Krškega.
Kožar Terezija z Zdol.	Vanič Terezija iz Krškega.
Lapajne Hermina iz Ljubljane.	Vukič Terezija iz Krškega.
Pečnik Alojzija z Mirne.	Zupančič Josipa iz Krškega.
1.	oddelek.
Božič Anton iz Sp. Pijavskega. Cerar Karol iz Krškega.
Cotar Ivan iz Krškega. Engelsberger Viktor iz Krškega, llirschberg Fran iz Zatičine. Knavs Alojzij z Gore pri Ribnici. Kolešnik Fran iz Krškega. Kranjec Ivan iz Krškega.
Lapajne Živko iz Ljutomera. Lesjak Ljudovik iz Krškega. Mencinger Janko iz Kranja. Pndpac Kudolf iz Trbovelj.
Siiln .losi]) iz Krškega.
Tlapak Alojzij iz Krškega.
Zener Leopold iz Krškega.
Arh Neža iz Krškega.
Italičič Josipa z Zdol.
Cotar Marija iz Krškega.
Čukac Barba iz Krškega.
Gross Gizela iz Krškega,
Hodnik Neža s Straže.
Jurčec Josipu s Klanjca na Hr-vatskem.
Kerin Marija s Ceste.
Kerin Marija iz Krškega.
Kerin Terezija s Ceste.
Knavs Marija iz Rudolfovega. Krašovec Ana s Ceste.
\a«-]ič Marija iz Krškega.
Pečnik Marija iz Krškega. Perhavec Hermina iz Krškega. Pažon Julija iz Krškega.
Prah Marija iz Zagreba.
Rostohar Terezija iz Laškega trga. Sluga Terezija s Ceste.
Šiška Marija iz Krškega.
Venca Franjica iz Vel. lvaniže. Zalokar Franjica s Trške gore.
III.	ra/red.
Arnšek Ivan iz Gunt.
Božič Ivan iz Sp. Pijavškega. Cesar Ivan iz Krškega.
Gspan Alfonz pl. iz Kostanjevice. Juvačič Josip iz Zg. Pijavškega. Keber Fran iz Zg. Pijavškega. Knez Anton iz Krškega, kolefič Josip iz Krškega.
Kozinec Fran iz Zg. Pijavškega. Lapajne Stanko iz Ljutomera. Levičar Josip z Gore.
Lipar Alojzij iz Sr. Pijavškega. Mirt Josip iz Zg. Pijavškega. Pahle Ivan iz Sp. Pijavškega. Petančič Viljem iz Rajhenburga. Pirc Josip iz Zg. Pijavškega.
Prah Karol iz Krškega.
Rumpret Vincencij s Trške gore. Stari Engelbert iz Zagreba.
Stari Feliks iz Krškega.
Štajnar Ivan iz Sp. Pijavškega. Tofant Milan iz Krškega.
Vanič Ivan iz Krškega.
Zupančič Fran iz Krškega.
Žarn Ivan s Trške gore.
Zener Ivan iz Krškega.
Žener Karol iz Krškega.
Župevec Anton s Trške gore.
Arnšek Alojzija iz Gunt.
Arnšek Marija iz Čreteža. Bavdek Angela iz Krškega.
Božič Ana iz Čreteža.
Čučnik Josipa iz Čreteža.
Gracar Marija iz Zg. Pijavškega. Jerin Ana s Ceste.
Kink Ana iz Čreteža.
Kovač Ana iz Čreteža.
Kocijan Ana iz Sp. Pijavškega. Levičar Alojzija s Ceste.
Levičar Franja s Ceste.
Levičar Reza s Ceste.
Levstik Barba iz Krškega. Perhavec Olga iz Spleta v Dalmaciji.
Puntar Reza s Ceste, ia z Gore.
Itnpert Pavla iz Krškega.
Šabič Ivana iz Bohinjske Bistrice. Šinon Marija iz Sevnice.
Štopar Antonija iz Creteža.
Vasica Marija iz Krškega.
Žarn Josipa iz Krškega.
II.	i*a/red.
Caharija Josip s Ceste.
Caharija Karol s Ceste.
Cerar Josip iz Krškega.
Cesar Martin iz Krškega.
Cotar Vincencij iz Krškega. Gregorin Alojzij iz Litije.
Jeraj Peter iz Kostanjevice. Kodela Alojzij z Zidanega mosta. Koprivnik Alojzij s Trške gore. Lavrinšek Fran iz Krškega. Levičar Ivan s Ceste.
Mencinger Anton iz Kranja. Naraglav Josip iz Zg. Pijavškega. Osteršek Ivan iz Leskovca.
Pečnik Anton iz Krškega.
Pirc Ivan s Trške gore.
Petančič Teodor iz Rajhenburga. Podpac Ivan iz Trbovelj.
Puntar Anton s Trške gore. Puntar Rudolf s Trške gore. Sluga Fran s Ceste.
Stari Rajmund iz Krškega.
Tlapak Rudolf iz Krškega.
Verbič Vladimir iz Rudolfovega. Žulič Viljem iz Zadovinjeka.
Arnšek Ivana iz Gunt.
Barbič Ljudmila iz Zagreba.
Božič Marija iz Creteža.
Brinovec Marija s Trške gore. Corn Alojzija iz Zg. Pijavškega. Delorenco Terezija iz Krškega. Golob Franjica s Trške gore. Grebenc Emilija iz Maribora. Jerman Franjica iz Krškega. Knavs Katarina iz Krškega. Krašovec Franjica iz Gunt. Lapajne Vida iz Krškega.
Levičar Kristina s Ceste.
Mavsar Marija s Trške gore. Naraglav Urša iz Zg. Pijavškega. Šuln Ivana iz Creteža.
Turšič Hedviga iz Kranjske gore. Wirjrler Marija iz Rudolfovega. Zalokar Ana s Trške gore.
I. razred.
Amigoni Fran z Gore.
Arh Josip iz Krškega.
Arnšek Ivan z Gore.
Božič Anton iz Čreteža.
IJožič Josip iz Strmorebra. Bučar Alojzij iz Strmorebra. Caharija Alojzij s Ceste.
Frank Artur iz Št. Gottharda.
Grozina Fran iz Krškega. Gspan Teodor pl. iz Krškega. Jazbec Martin z Gore.
Jerman Fran iz Krškega. Koštemaj Fran iz Rožnega. Levičar Josip s Ceste.
Lipar Ivan iz Straže.
Jlarolt Vincencij s Trške gore.
Pahle Vincencij iz Sp. Pijavskega. Paternoster Viktor iz Krškega. Puntar Martin z Gore.
Rumpret Ivan s Trške gore. Stanzer Ilenrik iz Krškega.
Šabič Ferdo iz Žužemberka.
Šešek Fran iz Senožeč.
Vodopivec Fran iz Leskovca. Zorko Fran iz Straže.
Zorko Ivan iz Straže.
Žarn Alojzij s Trške gore.
Žener Alojzij iz Krškega.
Arnšek Ivana iz Gunt.
Božič Ana z Gore.
Ilučar Ana iz Strmorebra.
Orle Terezija iz Dunaja. Cerovšek Marija iz Strmorebra. Čukac Marija iz Krškega. Gabrič Savica iz Zagreba.
Golob Antonija s Trške gore. Gregorin Miroslava iz Litije. Gunčar Neža z Gore.
Hodnik Kristina iz Straže.
Knavs Julijana iz Krškega. Kocijan Josipa iz Sp. Pijavškega. Kocijan Marija iz Sp. Pijavškega. Kodela Angela z Zidanega mosta. Koletič Ana iz Krškega.
Koletič Marija iz Krškega. Kranjec Josipa iz Brežic.
Lajovec Marija iz Krškega. Lavrinšek Marija iz Krškega. Manner Viljelmina pl. iz Celja. Mohorčič Mai’ija iz Zg. Pijavškega. Naraglav Neža iz Zg. Pijavškega. Naraglav Terezija iz Zg. Pijavškega. Puntar Josipa s Ceste.
Puntar Marija s Trške gore. Stanzer Marija iz Krškega.
Šarlah Julijana iz Zg. Pijavškega. Tofant Ivana iz Krškega.
Vergles Terezija iz Krškega. Vivoda Alojzija iz Krškega. Zalokar Marija s Trške gore. Zorko Ana s Trške gore.
Žulič Antonija iz Zadovinjeka.
IX.
Oznanilo.
Prihodnje šolsko leto se prične v ponedeljek dne 17. oktobra t. 1. s slovesno sv. mašo.
Na novo vstopivši otroci naj pridejo v spremstvu svojih starišev ali njih namestnikov.
V	Krškem, dne 27. avgusta 1887.
Voditeljstvo.