Gospodarski Glasnik za Štajersko. List gospodarstvo in umno kmetijstvo, izdaja ces. kr. kmetijska družba na Štajerskem. List relja na leto i krone. Udje dražbe prltperajo na leto S kroni. Udje dobd list zastonj. Vsebin«.: Na kmetijski shod v Gradeči — Razstava goveje živine v zvezi z velikim graškim jesenskim sejmom od 14. do 22. septembra 1907. — Iz razprav osrednega odbora c. kr. kmetijske dražbe na Štajerskem. — Delovni načrt potovalnega učitelja Goričana za drugo polletje 1907. — Mraz je najboljši orač. — Gospodarske drobtine. — Zborovanje podružnic in krajnih društev. — Iz podružnic in krajnih društev. — Člani pozor! — Tržna poročila. — Zadruga: Poročila zveze gospodarskih zadrug na Štajerskem. — Oznanila. — Priloga: Brošurica kmetovalca Andreja Drofenika o sredstvih za zboljšanje travnikov in deteljišč. ■. v ■■■!■ j j .....■' ......... ■.■■■■ .■ ........■ ■ ■ -i.-'..-. , ==? Na kmetijski shod v Gradec! Na 84. glavnem občnem zboru c. kr. kmetijske družbe sklenilo se je soglasno, da se skliče v letu 1907. zopet v jeseni kmetijski shod. Ta ima namen, podati kmetskemu gibanju novih moči in novih misli ter nuditi kmetom iz različnih krajev naše dežele, da se sestanejo in 86 pogovorijo o najvažnejših tekočih dnevnih vprašanjih. Osrednji odbor je poveril izvršitev tega sklepa predlagatelju, to je podružnici za graško okolico. Njen odbor se je posvetoval o nalogah kmetskega shoda v večih sejah ter sklenil sklicati kmetski shod dne 15. sept. t.l. ob 10. uri predpoldne v Gradec v „Annensale“ CnasProti južnemu kolodvoru). Ker je ta čas v Gradcu veliki graški sejm in ž njim združena razstava živine ter strokovna predavanja, od kterih se vrši dvoje predavanj že 14. septembra ob 7. uri zvečer v hotelu „Florian‘4, bo gotovo obisk na kmetskem shodu, ki se vrši takoj potem v nedeljo, prav številen; to tem bolj, ker bo gotovo veliko število kmetovalcev obiskalo razstavo. Obisk kmetskega shoda se povrh olajša še s tem, da bodo za časa jesenskega graškega velikega sejma vozili posebni vlaki na vseh železnicah. Že z ozirom na značaj c. kr. kmetijske družbe kot strogo strokovno-stanov-skega društva, bo kmetijski shod imel popolnoma gospodarski značaj, kjer nimajo narodni in strankarski vplivi prav nobene moči. Bavil se bo shod izključno le z nekterimi važnimi tekočimi kmetijskimi vprašanji. Odbor podružnice za graško okolico je sestavil oziraje se na to dejstvo dnevni red, kterega prvi del je posvečen splošnemu razmotrivanju kmetijsko-političnih razmer v postavodaji naše države, medtem ko je namenjen drugi del razmotrivanju vprašanj o gozdnih in pašnih služnostih, lovskih predpravicah, kmetski domači žganjekuhi ter o poslih. Pri tej priložnosti označi kmetski shod gotovo vsaj v svojih rezolucijskih sklepih svoje stališče glede vprašanja o avstro-ogrski nagodbi ter o bližnjih trgovinskih nagodbah z balkanskimi državami. Izrazil bo tozadevno vladi in zakonodaji ponovno želje in težnje štajerskih kmetovalcev. Odbor se je potrudil, da je pridobil poročevalce za te velevažne vprašanja ne samo iz Štajerskega, ampak tudi iz drugih dežel. Ne sme se prezreti dejstvo, da je tak sestanek ravno sedaj nujno potreben, ker hočemo s tem merodajnim krogom pokazati, da smatramo mi kmetovalci te svoje zahteve za resne in nimamo volje odnehati. Porabiti mora torej vsak kmetovalec priložnost ter priti na shod, ako resno žeH zboljšati svoje gmotno stanje. Čim več kmetovalcev se bo odzvalo temu klicu, tem uspešnejše bo zborovanjp, Dnevni red je sledeči: »Cilji in na- meni nemške kmetske zveze“, „Svobodna agrarna zveza v poslanski zbornici14, „Trgovinske pogodbe z balkanskimi državami44, „Gozdne in pašne služnosti44, „Lovske predpravice44, „0 domači kmetski žganjekuhi44, in ,,Poselsko vprašanje44. Obiskovalcem kmetskega shoda priporočamo, da porabljajo posebne vlake, ki vozijo začasa graškega velika sejma, ker velja navadni vozni listek za vožnjo tja in nazaj. Vozni red teh posebnih vlakov se naznani v dnevnikih in tednikih. Generalni tajnik Juvan. Razstava goveje živine v zvezi z velikim graškim jesenskim sejmom od 14. do 22. septembra 1907. Medtem ko sta se priredili koncem preteklega stoletja tekom desetih let v Gradcu dve veliki deželni razstavi po inicijativi in s sodelovanjem domače kmetijske družbe, ter se je tako nudila prilika štajerskemu kmetovalcu kakor tudi drugim inozemskim krogom ustvariti si sodbo o napredku v vseh naših kmeti-skih panogah, učiti se na podlagi dejanskih vzgledov ter si tako pridobiti marljivost in vspodbujo k podvojenemu delu, je preteklo sedaj že približno sedemnajst let, da progrešamo tako razstavo. Večkrat so se delale predpriprave za deželno razstavo; omenimo le one v letu 1903. in 1904., ki so po prizadevanju umrlega predsednika njega vzvišenosti grofa Kottulinskyga in po vstrajnem sodelovanju osrednjega odbornika go- spoda Rudolfa Debne že .zelo dozorele, in se izjalovile le vsled tega, ker v zadnjem trenutku, ko je bila deželna pomoč že osigurana, od merodajne strani ni bilo mogoče zagotoviti potrebnih državnih sredstev, kar je povzročilo v kmetijskih krogih nekako brezbrižnost. Če omenimo k temu še sedajno splošno nenaklonjenost za deželne razstave, ki je zadnja desetletja razširjena povsod, označili smo dvoje glavnih vzrokov, ki sta ovirala prireditev živinske razstave v središču dežele. Tretji vzrok in ovira so okrajna ogledovanja živine, vpeljana po novi postavi o živinoreji iz leta 1896. Kmetovalci in merodajni krogi so bili skozi več let gotovo mnenja, da sedaj ni potrebna deželna razstava goveje živine, ker že tako in tako letna okrajna ogledovanja goveje živine nudijo kmetovalcu in živinorejo pospešujočim činiteljem dovolj priložnosti k vspod-buji in pouku. Toda to velja kvečjemu za kmetovalce dotičnega okraja; na kaki stopinji pa se nahaja živinoreja drugih okrajev, to ostane tudi kmetovalcem ogle-dovalnega okraja neznano. Nepobitno dejstvo je torej, da taka okrajna prireditev nikakor ne more nadomestiti ogle-davanja in razstave v deželnem središču, ker manjkata za to dva predpogoja, namreč okoliš, ki obsega celo deželo ali vsaj veliki del in iz vseh krajev dežele došli obiskovalci in nadalje tudi priložnost večdnevnega opazovanja celotne slike, kar je za jasno in določno sodbo neob-bodno potrebno. Deželnih živinskih razstav, prirejenih v ne predolgih presledkih, v deželnem glavnem mestu ni mogoče pogrešati za večjo dobo, posebno ne v deželi, ki se peča pretežno z živinorejo kakor Štajerska, saj nudi le taka prireditev vsem kmetovalcem priložnost presoditi obstoječe in zidati v bodočnost, le ta daje podlago za splošno potrebne preosnove in ravnanja v živinorejski panogi, le ta daje primerno vspodbujo k blagodejnemu tekmovanju, brez kterega ni napredka. To spoznanje si je pridobilo tudi pri štajerskih strokovnjakih tla in prešli smo takoj k dejanjem. Graški veliki jesenski sejm, ki ima pred vsem nalogo pokazati od leta do leta napredek vseh proizvajajočih moči v naši kronovini, nudi osrednjemu odboru in deželnim strokovnjakom za pospeševanje živinoreja ugodno priliko, da spojijo razstavo živine s tem velikim jesenskim 6ejmom Na ta način ni zajamčen le mnogobrojen obisk, ampak olajšano je tudi pokritje stroškov, ker društvo za prireditev jesenskega velikega sejma podpira tudi razstavo za živino. Razstava bo na dirkališču tik ob prostorih poslopja „Industriehalle“ („vele-obrtna dvorana8). Po nasvetu dr. Schupp-lija je sklenil osrednji odbor, da za sedaj še ne priredi deželne razstave za živino, ampak se letos omeji na razstavo živine iz Gornje Štajerskega. Ako vzbudi ta prireditev zaželjeno zanimanje v krogih naših kmetovalcev, se razstavi prihodnje leto živina iz Srednje Štajerske in leta 1909. iz Spodnje. Štajerskega. Na ta način se ohrani tudi zanimanje. Nikakor pa ni izključeno, da se pozneje ne prirede v primernih presledkih razstave za živino cele dežele, da se pokaže v celotni sliki naš tozadevni napredek. Živina se spravi v šotorne hleve, tlakane z lesenimi bruni od železnice. Skupno število razstavljenih živalij znaša 120 komadov in sicer 50 muropol-skega, 22 pincgavskega, 21 marijed- vorskega, 17 muricodolskega plemena ter 10 gorskih šek (Bergschecken). Vsa ta živina se vzame iz gornještajerskih živinorejskih zadrug. S tem se da. razstavi poseben značaj. Ker obstojajo te živinorejske zadruge že celo vrsto let, se zanima vsa javnost še posebej za uspehe, ki jih ima iskazati zadružna živinoreja. Pri tej priložnosti hočemo tudi dokazati, da se z umno živinorejo štajerska plemena ali pasme v razne svrhe za porabo lahko dvignejo do popolnosti in uporabnosti drugih, sedaj priljubljenih plemen. Posebej se bodo za to razstavo gotovo zanimali kmetovalci iz Srednje in Spodnje Štajerskega. Daril se razdeli za 4000 kron; od teh je podarila država 2000, dežela 1000, štajerska hranilnica 200, ostalih 800 kron se je izprosilo od okrajnih zastopov, hranilnic in gornještajerskih veleposestnikov, odnosno jih je podarila c. kr. kmetijska družba. Rastava se otvori dne 14. septembra ob 9. predpoldne na dirkališču pri prostorih poslopja „Industriehalle“ ter traja tako dolgo kakor jesenski veliki sejm, namreč od 14. do 22. septeipbra. Z razstavo v zvezi so poučna predavanja o živinoreji, za kar smo pridobili celo vrsto strokovnjakov. Predavanja se vrše dne 14., 16. in 19. septembra zvečer ob 7. v hotelu „Florian" in osrednji odbor uljudno vabi tem potom že sedaj gospode kmetovalce, da se jih udeleže. Dne 14. septembra predava živinorejski ravnatelj Wozak iz Prage „0 bi-koreji" in ravnatelj poljedelske šole Washietl iz Celovca „Kako preizkusim sposobnost goveda", dne 16. septembra ravnatelj Albrecht iz Traunsteina na Bavarskem: ^Živinoreja in sredstva za njeno pospeševanje na Bavarskem" in deželni veter, poročevalec Januschke iz Gradca: Kako moramo varovati govedo vnetja v spolovilih"; dne 19. septembra predava dr. P. Schuppli (Grabnerhof): „0 zidanju hlevov na ravnem in na planinah" in učitelj dež. zveze Schneider (Grabnerhoi): „0 razvoju gornještajerskih živinorejskih zadrug, pregled-“ Iz tega je razvidno, da so predavanja velezani-miva in pričakovati je prav dobrega obiska. Začetek k prireditvi deželnih razstav je v ožjem, toda izvrstnem načrtu storjen. Odvisno je od uspeha, ali se v prihodnje zida na tej podlagi naprej ter se priključijo razstave za drobnico in druge kmetijske razstave, ali pa bo osrednji odbor prisiljen v bodoče prirejati samostojne kmetijske razstave. Generalni tajnik Juvan. Iz razprav osrednjega odbora c. kr. kmetijske družbe na Štajerskem. Seja dne 2. julija 1907. Začetek ob 10. uri predpoldne. (Konec.) Konečno naj omenimo, da je štajerski deželni zbor v svojem zadnjem zasedanju v marcu 1907 naročil visokemu deželnemu odboru, da stavi tekom prihodnjega zasedanja, ki se bo vršilo najbrže v jeseni tega leta, natančneje predloge. Kakor smo poizvedeli, je deželni odbor že zavzel stališče v tej stvari in izdelal predlog, naj se za leta 1907., 1908. in 1909. da družbi v ta namen na razpolago vsakoletno 2000 K. Prvemu štajerskemu perutninarskemu društvu se k onim trem kolajnam, ki jih ima že dovoljene, še dovoli četrta, zlata kolajna. 4. Poročilo vinorejskega odseka. d) Sklepanje o predlogu kmetijske podružnice v Gradcu. Osrednji odbor naj povzroči, da se v onih vinogradih, ki jih trsna uš še ni uničila, oziroma okužila, uvede kulturalno obdelovanje. Poroča član osrednjega odbora gospod Franc Zweifler. Ta predlog gospoda ravnatelja dr. Eischnigga, ki ga je podružnica v Gradcu po nasvetu strokovnjakov zadnjič umaknila, se na novo predloži vino-rejskemu odseku. V svoji seji na Ptuju pa era je vinorejski odsek soglasno odklonil, ker se tako obdelovanje, kakor kažejo razmere, že davno več ne priporoča. b) Predlog gospoda Rudolfa Wibmerja na Ptuju. Osrednji odbor naj izposluje pri visokem c. kr. poljedelskem ministrstvu in pri visokem deželnem odboru, da se naj promet s trtami med onimi krajimi, ki jih je trsna uš uničila, ne prepoveduje, ampak omogoči in olajša. Gospod član osrednjega odbora Franc Zvveifler poroča, da se pritožujejo gospodje Wibmer in Mayrjev naslednik Schappel zaradi tega, ker se ne morejo kupovati trte na Primorskem, da si je dežela sama od tam naročila trte. Tudi se je nekterim zasebnikom dovolilo, kupovati in naročati trte iz Primorja. Zgorej navedeni predlog sekcije se soglasno sprejme, ravnotako c) predlog gospoda ravnatelja Zvveiflerja: Ker je ta reč velikega gospodarskega pomena, naj posveti osrednji odbor c. kr. kmetijske družbe impregni-ranju (namakanju, mazanju) vinogradnih kolov večjo pozornost in naj skupno z zvezo gospodarskih zadrug na Štajerskem potov, po kterih bi se lahko omogočilo vinorejcem, da si lahko naročajo v večji množini dobro impregnirane kole. Gospod dr. Leuschner meni, da bi se ustanovitev takih zavodov prej izplačala v Nemčiji, kjer je les zelo drag in kjer nima vinorejec, kakor pri nas, tudi sam gozda doma, ko pa pri nas, posebno ker pri nas že mnogi vinorejci (tudi manjši) n. pr. v okolici Brežic, Bizeljskega sami impregnirajo svoje kolje. Zato stavi dodatni predlog: Potovalni učitelji naj s primernim poukom, z uvajanjem skupnih kotlov itd. delajo na to, da se bodo vinogradniki sami še bolj sprijeli impregniranja kolja. Tudi ta predlog se sprejme. d) Poročilo o cenejši nabavi bakrene galice. Tozadevni predlog (20—28) podružnic Št. Ilj v Slov. gor., Hartberg, Lipnica, Ljutomer, Maribor, Pischelsdorf, Stainz in Videm, ki se je sprejel na 84. občnem zboru kmetijske družbe, se glasi: Glede cenejšega nakupovanja bakrene galice se predlaga od nekterih podružnic, naj visoka vlada sama prevzame izdelovanje bakrene galice in jo naj ceno oddaje vinorejcem. Druge podružnice pa predlagajo, naj se dela na to, da se določi najvišja cena za kilogram galice, ki bo neodvisna od vsakokratnih tržnih cen in ki se predlaga med 50 in 60 v. Stroški, ki bi nastali iz tega, naj se pokrijejo iz. državnih in deželnih prispevkov. Gospod član osred. odbora Schmid najprej izjavi, da stremi osrednji odbor vkljub vsem žrtvami, ki jih je v tej. stvari že prinesel, še vedno za tem, da postane bakrena galica cenejša. Na to prečita tozadevne predloge vinorejskega odseka, ki jih je odsek sprejel v svoji seji dne 28. junija t. 1. Iz teh predlogov in utemeljavanja izvzamemo sledeče: Sekcija prosi osrednji odbor, naj poskrbi vse potrebno, da se bodo ti predlogi izvedli. 1. Visoko c. kr. p olj edelsko ministrstvo naj izposluje, da se bo izdelovanje bakrene galice v Brix-legu na Tirolskem v taki meri razširilo, da bodo vsi vinorejski kraji v Avstriji dobivali svojo galico iz državne tovarne v Brixlegu. Galica se naj oddaja skoro za lastno ceno, tako, da bodo vsi avstrijski vinorejci deležni glede galice onih ugodnosti, kijih doslej uživajo samo tirolski. Vinorejska sekcija stavi v izvršitev tega predloga velike upe. Izvršil se bo tem lažje, ker sta državen bakrokop in tudi skrb za kmetijstvo prideljena poljedelskem ministrstvu. 2. Pri nakupovanju naj se pusti pri istih zahtevah svobodna konkurenca in naj se ne ozira v prvi vrsti na kako določeno tvrdko ali določen okoliš. Zraven naj se dela na to, da se bo namestu dosedanje skoro kemično-čiste bakrene galice prodajala tehnično-čistaf cena naj bo nizka in se naj ravna po vsebini bakra, ki ga ima galica. Vendar pa sme biti drugih primesi le malo. 3. Ker imamo v Avstriji mnogo rud, kjer se je kopal baker, a so lastniki kopanje opustili, ker se niso mogli kosati z amerikausko konkurenco, naj se lastnike do-tičnih rudokopov obodri dabodo zopet začeli kopati baker. To jim bo danes tem bolj mogoče in lažje, ker se za izdelovanje galice rabi mnogo bakra. Vinorejski odsek se nikakor ne more strinjati s predlogi naj se za bakreno galico določi najvišja cena 50—60 v za kilogram in naj se stroški, ki bi še bili preko tega, pokrijejo iz državnih in deželnih sredstev. Ta želja bi bila popolnoma brez uspeha, ker bi se v praksi zelo zlorabljala ugodnost, da doplača država oziroma dežela škodo, ki bi jo imel tovarnar. Gospode deželne in državne poslance naj se naprosi, da po svojih močeh kar najbolj podpirajo prošnjo, ki je izražena v točki 1. Ta predlog se soglasno sprejme. Prisednik deželnega odbora Franc grof Attems povč, da bi razen tvornice za bakreno galico v Aussigu prišla k večjemu še tujezemska konkurenca v poštev, ker deželna tvornica v Brixlegu na Tirolskem ne zadostuje niti za Tirolsko in ker državi najbrže ne bo mogoče, razširiti izdelovanje bakrene galice v Brbdegu. Ravno tako ne upa posebnih uspehov, če se zopet uvedejo namestu starih štajerskih rudokopov, ki jih je uničila ameriška konkurenca. Govornik meni, naj se v prvi vrsti zmanjša potreba galice s tem, da se, kakor so pokazale dosedanje izkušnje, rabi samo 1 kg na 100 litrov vode za škropljenje. e) Poročilo glede začetka desetletne dobe davčne prostosti za vinograde, ki jih je uničila trsna uš. O tem predmetu so v vinorejskem -odseku govorili gospodje Girstmayer, Stiger in Schmid. Gospod ravnatelj Zvveifler povč, da se davčna prostost začne večkrat šele v drugem ali tretjem letu, a ne za to, ker je geometer prepozno stvar vzel na znanje, ampak vsled poznih odlokov do-tičnih oblasti. Najbolj potrebna pa je ta olajšava že prvo leto, ko se začne pridelek manjšati. Predlog: Osrednji odbor naj poskrbi potrebno, da se začne davčna prostost že prvo leto, ko se vinograd na novo nasadi, in kot nov nasad naznani, ali pa najpozneje naj se začne s prihodnjim letom. Od dneva odloka naj traja ta olajšava polnih deset let — se sprejme. f) Poročilo glede znižanja cene am eri kan s k ih p o žl a h tu j enih trt v deželnih nasadih. (Predlogpodružnice v Cmureku, točka 31. na 84. občnem zboru kmetijske družbe). Ker je poroče-čevalec, član osrednjega odbora Reitter odsoten, se ta točka odstavi z dnevnega reda. Ker pa je deželni odbor to prošnjo že odklonil, se osrednji odbor ni hotel več s tem predlogom pečati. g) Poročilo o dopisu deželnega kulturnega sveta za Istro z dne 11. maja 1907, štev. 1038, v kterem prosi, naj družba ž njim vred zavzame stališče k novi postavi o izdelovanju umetnega vina s sankcijo z dno 12. aprila 1907, ki naj stopi v veljavo 12. julija t. 1. O tem predmetu poroča Član osrednjega odbora gospod ravnatelj Schmid. Vsebina dopisa se vzame s pritrjevanjem na znanje razen točke o prideljenju finančnih organov, ki naj bi pomagali kletarskim inšpektorjem pri kontroli. Predlog vinorejskega odseka se glasi: Ker pride nova postava o umetnem vinu, ki je že sankcionirana, še enkrat v državni zbornici v razgovor, ni treba podpirati toček II. in III. Nasprotno pa podpira sekcija najtopleje predlog, ki dela na to, da se vlada nujno naprosi, da ukrene kmalu vse potrebno, da se ne bo več godila Škoda vinorejcem tostran Litve. Ali se naj ustvari, kakor na Ogrskem, posebna postava o avstrijskem vinu, ali pa se naj uvede med obema državnima polovicama carinska meja. Vinorejski odsek prosi slavni osrednji odbor, naj porabi ves svoj vpliv za to in naj dela pri vladi na to, da se ti predlogi izvršijo. Zastopnik vlade gospod dvorni svetnik baron Hammer-Purgstall, pravi, da bo morala družba v kratkem času na neko zahtevo c. kr. namestnije izreči svoje mnenje. In pri tej priliki se lahko omeni in uredi tudi vsebina tega dopisa. h) Naj se za čas žetve dovoli vojakom splošen dopust kakor na Ogrskem V vinorejskem odseku je stavil gospod Girstmayr zahtevo, naj se uvede kakor na Ogrskem tudi v Avstriji s prvim julijem splošen dopust za vojaštvo, ker je armada vendar skupna institucija in pomanjkanje ljudi veliko. Ker je bila stvar nujna, je telegrafično prosil poslanca Malika in Marckhla, naj se v državnem zboru za to potegne. Zato prosi, naj se to naknadno odobri, kar se tudi zgodi. i) Glede razširjenja deželne kleti v Gradcu predlaga vinorejski odsek po predlogu Stigerja, naj osrednji odbor potom deželnega odbora stavi v deželnem zboru sledeče predloge: 1. Da se vino še bolj vnovči in spozna, naj sklene deželni odbor, da se deželna klet razširi, kar je tako že zelo nujno potrebno. 2. V ta namen naj se porabi dosedanje blagovno skladišče tvrdke Haas in sinovi v pritličju, oziroma vsi prostori v pritličju. Ravnatelj Zvveifler utemeljuje ta predlog obširno s tem, da dosedanja deželna klet nikakor ne ustreza svojemu namenu in kaže na to, da je zveza gospodarskih zadrug pripravljena za zgorej omenjene prostore plačati isto stanarino, kakor jo je plačeval dosedanji najemnik. Predlog se sprejme. Prisednik deželnega odbora gospod Franc grof Attems naznani, da se, kakor meni deželni odbor do sedaj, ne sklada z resnobo in dostojanstvom deželnega dvorca, Če se porabi njega pročelna stran za take stvari. Mogoče pa se da doseči, da se v deželnem zboru to mnenje premeni. 5. Sklepanje o vlogi podružnice v St. liju v Slov. gor. glede državnih nagrad za dobre in pridne gospodarje. Ker je poročevalec Član osrednjega odbora gospod Reitter odsoten, se ta točka odstavi z dnevnega reda. 6. Poročilo visokega deželnega odbora o uspehih pri poskusih z umetnimi gnojili, ki jih je izvršilo kmetijsko kemično preizku-ševališče v Gradcu. Poroča Član osrednjega odbora g. dr. KI u se m a n n. Poročevalec govori zelo obširno k tej stvari. Najprej naznani poročilo gospoda deželnega potovalnega učitelja Bellčta, ki ga je poslal osrednjemu odboru kmetijske družbe 29. januarja 1905. V tem poročilu govori o potrebi, da se pouči ljudstvo o gnojenju sploh, posebno ker nekteri novi amerikanski nasadi ne dajejo dovolj pridelka, kar je napotilo osrednji odbor in tudi vinorejski odsek, da je vsled sklepa seje z dne 1. marca 1905 stopil pred visoki deželni odbor s konkretnimi predlogi. Visoki deželni odbor je drage volje ugodil prošnjam in je ukazal kemičnim kmetijskim preizkuševališčem v Mariboru in Gradcu, naj najprej delajo poskuse z gnojenjem travnikov. Vsled razglasa v družbinem glasilu se je za poskuse oglasilo 186 udeležencev, a le 88 jih je lahko dobilo umetna gnojila. Od teh jih je poslalo 72, to je 82°/0 bolj ali manj popolne odgovore na stavljena vprašanja in s tem pokazalo, da se zelo zanimajo za to stvar Na tem mestu se z uspehom ne moremo obširneje pečati; naj samo omenimo, da znaša povprečen dobiček, če računamo meterski cent sena za 5 A", na hektar 20 K 60 v. Predlog: 1. Osrednji odbor c. kr. štajerske kmetijske družbe naj sklene, da se natisne poročilo o poskusih kmetijskega kemičnega preizkuševališča z gnojenjem travnikov na Gornjem in Srednjem Štajerskem v letu 1906. ali v družbinem glasilu, ali pa v posebni knjižici, da zvedo za to udje kmetijske družbe. 2. Osrednji odbor naj se obrne na slavni deželni odbor s prošnjo, naj dovoli za napravo nadalnjih poskusnih travnikov in njiv za poskuse z umetnim gnojenjem, ki se bo v letu 1908. najbolj vršilo pri krompirju, nadalnjo podporo. Prisednik deželnega odbora gospod Franc grof Attems pravi, naj se počaka do konca leta 1907., ker se poskusi z umetnim gnojenjem še vedno vršijo. O uspehih pri gnojenju krompirja lahko takoj poročata ravnatelja dr. Ho t ter in Schmid; važno je sedaj v prvi vrsti, da se nadaljujejo poskusi z gnojenjem vinogradov. Gospod dr. Hotter pravi, da se sedaj podpira na Srednjem in Spodnjem Štajerskem gnojenje travnikov, da se bo potem prešlo na gnojenje vinogradov. Tudi zanaprej se naj vršijo poskusi z gnojenjem travnikov, gnojenje vinogradov pa se naj v bodoče še bolj obsežno vrši. Posebno dobro je, če se na poskusnih travnikih pokaže tudi vpliv posetve in obdelovanja, kar je posebno važno za Gornje Štajersko. Ravnatelj Schmid poroča, da je poslala tudi mariborska poskusna postaja deželnemu odboru poročilo o poskusnem gnojenju travnikov, ki se je izvršilo po večini zelo uspešno in ki je bilo samo v enem slučaju brez uspeha. Tudi tukaj se priporoča, naj se počaka do konca leta 1907., da se vidijo tudi nadalnje posledice gnojenja. Končno še omeni dr. Klusemann, da se mora, ker primanjkuje tako zelo delavskih močij, bolj priporočati sajenje krompirja, ko pa sajenje pese ali sajenje koruze; iz istega vzroka se bo za poskuse tudi priglasilo mnogo udeležencev. 7. Poročilo o ustanovitvi odseka za rastlinorejo. Poroča Član osrednjega odbora dr. Hotter. Predlog 17, ki ga je stavila na druž-binem občnem zboru podružnica v Rogaški Slatini, se glasi v verziji gospoda Reg ul e iz Niederschockla takole: Sklene se, ustanoviti rastlinorejski odsek s posebnim ozirom na obdelovanje travnikov in pridelovanje krme. Tudi se izda splošno umljiva, za Spodnje Štajersko tudi dvojezična knjižica o obdelovanju travnikov in sušenju in namakanju posestev. v Član osrednjega odbora gospod dr. Hotter pravi najprej sledeče: Najprej se pač moramo vprašati, ali je potrebno, da se tako loči nova sekcija in ali ne bi bilo mogoče, da prevzame to nalogo živinorejski odsek. Rastlinorejski odsek pa se ne bo pečal le z obdelovanjem travnikov in pridelovanjem sena, ampak tudi z drugimi panogami rastlinoreje, s kterimi se ne more pečati živinorejski odsek. Takšne naloge iz področja rastlinoreje so: pridelovanje travinega in de-teljnega semena, ustanovitev semenarskib zadrug, ustanovitev društva za vnovčenje semen (kakor je nemška kmetijska družba), semenski sejmi, gnojenje, spravljanje gnojilnega apna za obširne okraje naše dežele, ki imajo v svoji zemlji malo apna, poskusi z gnojenjem in nasajanjem; nadalje se naj delajo poskusi s sajenjem hmelja, zelenjave in tobaka. Prva in najvažnejša naloga rastlino-rejskega odseka je posredovanje pri nakupu in prodaji travinega in deteljinega semena, vprašanje priskrbovanja semena za novine in zboljšanje travnikov s po-setvijo. Nakupovanje mešanega semena se je že zelo razširilo; v letu 1906. je kupila zveza 28.000 kg semena rdeče detelje in 20.000 kg travinega semena. Domači posestniki in producenti so poslali le seme francoske Ray-trave in sicer je poslala semenarska zadruga v Eisbachu 3.100 kg in krajevno društvo v Ivalchbergu 1.035 kg. Pridelovanje semena se naj vrši v večjem obsegu. To se mora zgoditi še bolj vsled tega, ker seme, ki se je pridelalo v ravnini, ne velja za setev v bre-gih in narobe tudi ne, ker se mora seme prej privaditi zemlji in zraku. Isto velja o semenu rdeče detelje. Nato predlaga: Osrednji odbor naj blagovoli izvršuje sklep 84. občnega družbinega zbora skleniti: Ta rastlinorejska sekcija se naj osnuje na sledeči način, da se v njo pritegnejo: a) Člani osrednjega odbora in glavni tajnik, b) deželni kulturni nadin-žener in njegov namestnik, c) zastopnik hmeljarskega društva Flirstenfeldu in južnoštajerskega hmeljarskega društva v Žalcu, d) predsednik semenarske zadruge v Eisbachu, e) zastopnik zveze gospodarskih zadrug na Štajerskem, f) potovalna učitelja A. Rauch in Goričan, g) po en zastopnik deželne kmetijske šole v Grottenhofu in zimske šole v Andritzu, k) gospodje: J. Regula v Niederschocklu, upravitej Mossbacher v Steinfeldu, Lederer v Kalsdorfu, pl. Regner v Kumbergu, A. Drofenik v Podplatu. Predlog se sprejme. Gospod dr. Hutter še utemeljuje natančneje nektere točke svojega predloga, posebno glede preiskovanja, kako je seme v nižini in višini različno, torej o poskusih, ki so se začeli na Švedskem in se pri nas ravno tako izvršili. Nemške knjige ni ravno potrebno izdajati, ker je o tej tvarini mnogo cenih in lahko umljivih knjig. Predsednik prepusti stvar glede knjige novemu odseku, da to vprašanje razmotriva in sklene potrebno. Predlog podružnice v Konjicah, ki ga je stavila na 84. občnem zboru kmetijske družbe: Osrednji odbor naj poskrbi za to, da izide postava ali naredba, da se na Štajerskem sme prodajati le tako seme, ki ga je kako preiskuševališče preiskalo in plombiralo. Poroča član osrednjega odbora gospod dr. Hotter. Ker se je ta predlog obravnaval že v deželnem zboru leta 1903., se je že malo zakasnil. Težava tiči v tem, da je kmetovalec pri tej stvari enkrat konsu-ment. Najboljše je, če se skupno naroča preiskano seme, kar tako dela z velikim uspehom zveza gospodarskih zadrug na Štajerskem. Novih postav ni treba glede tega. Predlogi se sprejmejo. Ko se je še obravnavalo vprašanje trgovskega ministrstva glede otroškega dela pri kmetijstvu, določi predsednik prihodnjo sejo osrednjega odbora na 3. september, se zahvali vsem navzočim za vztrajnost in zaključi, ker ni zoper zapisnik zadnje seje nobenega ugovora, sejo ob V23 uri. Delovni načrt potovaln. učitelja Goričana za drugo polletje 1907. Predavanja se bodo vršila v sledečih krajih: Okraj Celje: Sternstein, Šmattin v Rožni dolini, Dramlje, Kalobje, Št. Jošt. „ Konjice: Sv. Duh, Prijiova-Vi-tanje, Konjice, Stranice, Št. Jernej. „ Maribor: Lembah. „ Marnberg: Ribnica-Trofin. „ Gornjigrad: Nova Štifta, Gornji-grad, Rečica, Mozirje, Smartin. „ Šoštanj: Šmartno ob Paki, Škale, Št. Janž. „ Laško: Sv. Miklavž. „ Bistrica: Gornja Poljskava, Slov. Bistrica. „ Slov. Gradec: Pameče, Šmartin, Podgorje. Mraz je najboljši orač. Nobene njive ne sme kmet pustiti črez zimo nezorane in pljug mora biti vedno zadnje orodje, s kteriin naj gre kmet pred zimo z njive. Posebno v težkih tleh, ki jih lahko spomladi še le pozno orjemo, moramo gledati na to, da spra-i širno zemljo še pred zimo, da lahko potem spomladi prej sejemo. Potrebno je namreč, da se zemlja črez zimo zrahlja. Če tudi imamo pri oranju velike grude, in če tudi se vprežna živina zelo poti — zima razžene grude in jih zdrobi tako na drobno, da jih niti najboljša brana ne bi mogla tako. V spomladi pa je delo zelo prijetno; če le malo povlačimo, se zemlja hitro posuši in seme pride v zemljo, še predno je iz nje izginila zimska mokrota, ki je za poganjanje tako potrebna. Kako globoko moramo v jeseni orati, to je odvisno od zemlje. Plitvo zemljo, posebno ono, ki ima pod seboj glen ali lapor, moramo vedno previdno orati in paziti na to, kako daleč sežemo z gnojem, če pa je pod njivo dobra zemlja, orjemo vedno malo globlje, posebno če dodenemo hlevskemu gnoju še nekaj Tomaževe žlindre, kar je posebno ugodno za take rastline, ki imajo globoko segajoče korenine. Krakofžik. Gospodarske drobtine. (Notranjec.) Nesreče s poljedelskimi stroji se množe. Tu je odtrgal stroj roko, tam je uničil mlado življenje. C. kr. namestništvo in deželni odbor na Češkem sta zato izdala odlok, v kterem navajata varnostne naprave, ktere morajo imeti mlatilnice, slamoreznice i. t. d., da ne bo več nesreč. Upamo, da bo c. kr. vlada tudi v drugih deželah isto odredila. Ta odlok ni samo važen za poljedelce, ampak tudi za izdelovalce teh strojev. Zakaj odslej bodo smeli prodajati le stroje, ki bodo imeli predpisane varnostne naprave in bodo morali kupce natančno poučiti o porabi strojev. Zborovanja podružnic in krajnih društev. Št. lij V Slov. gor. Podružnica kmetijske družbe priredi potovalno predavanje dne 8. septembra (v nedeljo) ob 3. uri popoldne v gostilni g. Ornika v Jarenini. — Dnevni red: 1. Otvoritev zborovanja. 2. Predavanje gospoda deželn. potovalnega učitelja Jelovšeka o živinoreji, 3. Sprejemanje novih Članov. 4. Eventuelni predlogi. — Vse člane in tudi nečlane, ki se zanimajo za predavanje, vabimo, da se ga v velikem številu vdeležijo. Iz podružnic in krajnih društev* Št. lij V Slov. gor. (5. avgusta 1907.) Včeraj se je vršilo pri St. Kungoti potovalno predavanje kmetijske podružnice v Št. 11 ju, ki je bilo zopet zelo dobro obiskano. Predsednik podružnice gospod Repnik je najprej pozdravil navzoče. Nato je predaval gospod strokovni učitelj Krakofžik iz Grottenhofa zelo poučno o ravnanju s travniki. Predavanje je bilo tako zanimivo, da so ga poslušalci z velikim zanimanjem in pazljivo poslušali do konca, dasi je trajalo nad 2 in l/2 ure. Gospod Krakofžik je govoril obširno,, kako se morajo travniki snažiti, planirati, obdelovati z brano in valjarjem, kako se morajo zatirati travnikom škodljive živali, trebiti plevel in manj vredne rastline, kositi, sušiti in zamakati, gnojiti, popasti, mladiti in na novo urediti. Nato je pokazal nad 50 najvažnejših travniških detelj in trav ter odgovoril na različna* vprašanja zelo obširno. Za svoje predavanje je dobil glasno pohvalo in priznanje. Pri sledeči točki je govoril predsednik podružnice o nameravanem razširjenju delokroga sedanje rajfajznovke v Pesnici, h kteremu naj bi Be pritegnili sledeči kraji: Gornja Sv. Kungota, Sv. Jurij, Svičina in Sv. Ilj. Pri razgovoru, ki je nastal o tej stvari in kterega so se posebno živahno udeleževali gospodje Kellenberger, Hojnik, Krakofžik in Repnik, se je sklenil predlog, s kterim se prosi vodstvo rajfajznovke v Pesnici, naj stori primerne korake, da se bo njen delokrog razširil in naj v ta namen skliče v prihodnjem času zborovanje k Gornji Sv. Kungoti, na kterem se bo lahko sklepalo o tej stvari. Naznanilo se je nadalje še: a) podružnica bo uredila v Pesnici zalogo umetnih gnojil, ki jo bo vodil gospod Hojnik, b) podružnica bo poskrbela za svoje člane varstvene mreže za drevesa, c) tudi letos bo skupno naročila za svoje člane sadna drevesa, cepike, lesne rastline, umetna gnojila i. t. d., člani naj naroče pismeno sadna drevesa do 5. septembra, cepike, lesne rastline, umetna gnojila pa do konca oktobra t. 1. pri zaupnih možeh v posameznih občinah, d') pri Članih Jožefu Paskoli v Sulztalu, Henriku Meierju v Sv. liju, Janezu Samcu v Zierbergu, Francu Plateisu v Rečicah in Matiji Peklarju pri Sv. Jakobu v Slov. goricah se je nastavil po eden rna-rijadvorski bik in e) pri članih Janežu Žitniku v Plaču, Francu Brusu v Sv. liju in Rupertu Repniku v Cirknici po en plemenski merjasec, f) ljudski šoli v Svičini je dal osrednji odbor naknadno izjemoma jedno drevesno škropilnico, q) končno se je naznanilo že sedaj vsem kmetom, da bo v najkrajšem Času pri posestnikih Ignacu Zupaniču vWaigenu, Andreju Kremavcu v Plaču, Jožefu Mayerju pri Gornji Sv. Kungoti, Matiji Peklarju pri Sv. Jakobu v Slov. gor., Jožefu Serbineku v Svičini, Francu Z e lz er ju pri Sv. liju v Slov. gor , Jožefu Plaskoli v Sulztalu, Jožefu Wressn erju pri Sv. Juriju ob Pesnici, Jožefu Sle-kovcu v Jarenini, Roberto Repniku v Cirknici urejeno po eno vzorno gnojišče z greznico in sesalko za gnojnico po navodilih velezaslužnega potovalnega učitelja gospoda Martina Jelovšeka, kar naj bo sosednjim posestnikom za vzgled. Pri zadnji točki „ Slučajnosti" je predlagal gospod Hojnik, naj poskrbi podružnica tudi skupno naroČevanje premoga, ker živimo v kraju, ki ima malo lesa in morajo kmetje večkrat, posebno pa po zimi, kuriti s premogom. K sklepu se je zahvalil gospod predsednik vsem udeležencem za izredno pozornost in je zaključil zborovanje, ki je trajalo skoro 4 ure. Gospodu strokovnemu učitelju pa izražamo tudi na tem mestu prav prisrčno zahvalo. —r. Člani pozor! Današnja številka ima kot prilogo spis spodnještajerskega kmeta Andreja Drofenika: „S kterimi sredstvi je mogoče kmetovalcu pridelke svojih^ travnikov in deteljišč pomnožiti?" Čitajte, poskusite in poročajte potem o svojih uspehih! ifTli Tržna poročila. Cena deželnih pridelkov iz Štajerskega, Avstrije in Ogrske. oi a d ! *s © a ec © H O © Mesto >02 Oh PS OJ > O Ž u p-l i K V K v K ® IIA V K v | K v Celje .. 50 9 50 8 5o! 7 50 8 -1 7 5:»| 8 — Ormož . 50 11 60 9 50 8 60 8 7Oj 7 50 6 50 Gradec 50 12 25 10 ~ 8 50 9 78 8 50 7 75 Ljubno . 50 12 50 10 - 9 — 9 50 8 1 — — Maribor 50 10 50 8 75 8 50 8 — 8 — 1 8 50 Ptuj . 50 10 — 9 H 8 50 8 75 8 50 8 — Inomost 50 13 27 11 15 — — — — 9 43: — Celovec 50 10 75 9 20' 8 27 9 20 8 77 — — Ljubljana 50 12 50 8 75 7 50 9 — 7 50 — — Pešt . 50 Solnograd 50 11 50 9 25 8 — 9 15 8 20, — — Dunaj Line ... 50 50 11 8d 9 13 8 29 8 83 7 53, — cS 1 & 1 O e 1 o ° §.a oS a © 1 oS os a i u Mesto O CQ © m CG a> ^4 co Ph CG © CG 5 K v\\K * 1 K V K V K v K 1 V Celje .. 50 9 8 50 3 2 80 2 50 2 — Ormož . 50 10 11 — 4 3 50 2 50 2 —j Gradec 50 11 75 — — — — — — — - Ljubno . 50 — — — 3 25 3 — 3 25 3 -- Maribor. 5!) 10 — 10 50 3 — — — 2 50 2 4'! Ptuj . .. 50 9 50 — — 3 60 2 90 3 40 i 90 Graško tržno poročilo. Sejm s krmo in slamo od 5. avgusta do 11. avgusta 1907. Pripeljalo se je— vozov z — meterskimi stoti sena in — vozov z — meterskimi stoti slame; sejm je bil slabeje obiskan kakor pretečeni teden. Cene so bile naslednje: Seno, kislo od A 5.20 do A 6.80, sladko od A 5.40 do A 7 — ; ržena slama od A 5.40 od A 6 80; pšenična slama od A 5.20 do A 6.60, ječmena slama od A —. — do A —.—; ovsena slama od A —.— do A —; jezna slama od A —.- do A - . Sej m z r o gat o živino dne 22.avgusta 1907, Prignalo se je 490 volov, 240 bikov, 410 krav, 130 živih telet, pripekalo se je — mrtvih telet. — svinj, — drobnice in — konjev. Izvoz na Nižje Avstrijsko: — volov, 61 bikov, 10 krav,— telet; na Gornje Štajersko, 126 volov, 22 bikov, 48 krav, — telet; Vor-arlberško: 26 volov, 30 bikov, 38 krav, 17 telet ; v Nemčijo: 31 volov, — bikov, — krav, — telet; v Švico: — volov, — bikov, — krav, — telet; Solnograd: - volov, - bikov, - krav, - telet; na Ogrsko: — volov, -- bikov, — krav, — telet; v Trst: — volov, — bikov, — krav, — telet; na Češko: — volov, 2 bikov,34 krav, —telet; v Moravsko: 20 volov, - bikov, — krav, — telet Cena je bila za 100 kilogramov žive teže: klavni voli, tolsti od A 78*— do A 88.— (izjemoma A 92.—), poltolsti od A 70.— do A 74.—, suhi od A 62.-- do A 68. - ; voli za pitanje od A 64.— do A 68.— ; klavne krave, tolste od A 60,— do A 68.—, poltolste od A 50.— do K 56. — , suhe od A 38.— do K 44.- ; biki od A 60.— do A 80.— ; dojne krave do 4. teleta od A 60.— do A 70.—, čez 4. tele od A 52.— do A 58.—, breje od A 52.— do A 60.—; mlada živina od A 64.— do A 70.—. Za 1 kilogram mrtve teže: telet od A —do —.—; svinje od A —.— do A —.—; pitanske svinje od A —. — do A — Sejm klavne živine dne23.avgusta 1907, Zaklane živine: 937 telet, 1405 svinj, 7 komadov drobnice. Cena klavne živine za 1 kilogram: teleta od A 1.08 do A 1.16; teleta la (izjemna cena) od A 1.18 do A 1.26; nemške mesne svinje od A 1.34 do A 1.42; nemške pitanske svinje od A 1.28 do A 1.32; ogrske pitanske svinje la od A — do A -.—; ogrske pitanske svinje Ha od A 1.28 do A 1.34; mesne svinje od A 1.28 do A 1.36; bošnjaške pitanske svinje debele, od A — do A ; bošnjaške pitanskesvinje, suhe od A — do A -.—; ovce od A —.76 do A —.84; kozlički in jagnjeta od A -.— do A —. Letni in živinski sejmi na Štajerskem. Sejmi brez zvezdic so letni in kramarski sejmi; sejmi, zaznamovani z zvezdico (*) so živinski sejmi, sejmi z dvema zvezdicama (**) pomenijo letni in živivski sejmi. Dne 3. sept.: Ormož (svinjski sejm); Ftlrstenfeld (sejm s hmeljem); Rače pri Mariboru (letni živinski in konjski sejem); Radgona*. Dne 4. sept.: Ptuj (sejm s konji, govedom in ščetinarji); Imenem (sejm s ščetinarji), okr. Kozje; Luč (sejm z drobnico), okr. Arvež. Dne 5. sept.: Breg pri Ptuju (svinjski sejm); Rogatec (sejm z veliko živino); Gradec sejm z rogato živino in konji). Dne 6. sept.: Sv. Pavel pri Preboldu*, okr. Celje; Spodnja Poljskava (svinjski sejm); Slovenska Bistrica; Sv. Vid pri Ptuju**. Dne 7. sept.: Vojnik*, okr. Celje; Sv. Jedert*, okr. Laško; Hz, okr. Ftlrstenfeld (hmeljarski sejm); Cven*, okr. Ljutomer; Št. Ilj**, okr. Maribor; Slivnica*, okr. Maribor; Črna ali Ptujska gora*, okr. Ptuj; Sveta gora**, okr. Kozje. Brežice (svinjski sejm). Dne 8. sept.: Fischerndorf, okr. Aussee; Frauenberg, okr. Liezen; Openberk, okr. Rotten-mann; Gamlitz, okr. Lipnica. Dne 9. sept.: Braslovče**, okr. Gornji grad; Stainz (sejm za klavno živino); Gnas**, okr. Feldbach; Hz (hmeljarski sejm), okr. Fiirstenfeld; Graden - Piber**, okr. Voitsberg; Ruše**, okr. Maribor; Spodnja Poljskava*, okr. Slov. Bistrica; Apače, okr. Radgona; Gamlitz**, okr. Lipnica. Dne 10. sept.: Ftlrstenfeld (hmeljarski sejm); St. Mihel nad Ljubnem*, okr. Ljubno, Ljubno* (gornješt.); Lassnig**, okr. Rotenman; Ormož (svinjski sejm); GroB-Klein (sejm za klavno živino), okr. Lipnica. Dne 11. sept.: Hirschegg-Rein**, okr. Voitsberg; Ptuj (svinjski sejm); Dobje*, okr. Kozje; Stadeldorf (svinjski sejm); Maribor*; Lang**, okr. Lipnica. Dne 12. sept.: Loka*, okr. Šmaije pri Jel.; Sv. Peter**, okr. Gornja Radgona; Breg pri Ptuju (svinjski sejm) Gradec*. Dne 14. sept.: Brežice (svinjski sejm); Petrovče*; okr. Celje; Vitanje*, okr. Konjice; Eibisvvald**; Judenburg (konjski sejm); Mautern**; Rogatec**; Sv. Ana na Kriechenbergu**, okr. Mureck; Golobinjak**, okr. Kozje. Dne 15. sept.: Glashtltten*, okr. Deutsch-Landsberg. Dne 16. sept.: Dobova*, okr. Brežice; Stole**, okr. Brežice; Arnfels (drobnica); St.Veit pri Vogau** (sejm za drobnico), okr. Lipnica; Št. Jurij**, okr. Celje; Braslovče**, okr. Vransko; Loka**, okr. Laško; Sochau**, okr. Fiirstenfeld; Gleisdorf*; Sv. Ivan pri Spodnjem Dravogradu**, okr. Slovenji Gradec; Sv. Štefan**, okr. Ljubno; St. Mihel*, okr. Ljubno; Wald**, okr. Mautern; Krakaunintermiihlen*; okr. Murau; Weiz**. Dne 17. sept.: St. Jakob*, okr. Bruck; Fiirstenfeld (hmeljarski sejin); Ljutomer*; St. Peter a. K.**, okr. Obervvolz; Ormož (svinjski sejm); Kapele**, okr. Brežice. Dne 18. sept.: Bruck*; Ptuj (sejm s konji, govedom in svinjski sejm); Nadole (svinjski sejm) Kozje. Dne 19. sept.: Oblarn*, okr. Grobming; Breg pri Ptuju (svinjski sejm); Gradec*. Dne 20. sept.: Liezen (konjski sejm za noriško pleme); Poljskava*, okr. Slov. Bistrica. Dne 21. sept.: Kirchdorf*, okr. Bruck; Kindberg*; Fehring*; Ilz**, okr. Ftlrstenfeld; Deutsch-Feistritz; Ligist**, okr. Voitsberg; WeiB-kirchen**, okr. Judenburg; Mala Nedelja*, okr. Ljutomer; Fram**, okr. Maribor; Murau**; Ormož**; Podsreda** okr. Kozje; Anger*, okr. Birkfcld; Nemške Luče**, okr. Arnfels; St. Georgen a. d. Stiefing**, okr. Wildon; Turnau*, okr. Aflenz; Laško**; Brežice (svinjski sejm); Hart-berg am Lebing**, okr. Hartberg. Dne 23. sept.: Gr. St. Florijan**, okr. Deutsch-Landsberg; Irdning**; Langenang**, okr. Rotenman; Sv. Trojica**, okr. Sv. Lenard v Slov. gor. Dne 24. sept.: Mariazell*; Milrzzuschlag**; Feldbach** (tudi konjski sejm); Ftlrstenfeld (hmeljarski sejm); Modriach**, okr. Voitsberg; Trofaiach**; Slov. Bistrica**; Oberw6lz**; Ormož (svinjski sejm); Sv. Martin**, okr. Slovenjgradec; Remšnik**, okr. Marenberg; Arnovž**, okr. Lipnica. v Poročila zveze gospodarskih zadrug na Štajerskem, r. z. z o. p. Gradec, Franzensplatz it. L Zapisnik VII. rednega zborovanja „Zveze gospodarskih zadrug na Štajerskem11, ki se je vršilo 6. junija 1907 ob II. uri predpoldne pod pred-8estvom načelnika nadzornega sveta, ekscelence deželnega glavarja Edmunda grofa Attemsa v deželnem dvorcu štajerskem v Gradcu. (Nadaljevanje.) Glede naloge, ki jo je prevzela zveza od dežele, namreč obskrbovanja deželne vzorne kleti in kleti v deželnem dvorcu s potrebnimi vini, kaže govornik na to, da je klet v deželnem dvorcu v prvi vrsti za to, da lahko zveza spravi vino v denar in da lahko dobijo v njej mnogoštevilni obiskovalci Gradca pristna, čista štajerska vina. Da se to lahko v polni meri doseže, je neobhodno potrebno, da dobi klet v deželnem dvorcu primerne prostore, ker dosedanji nikakor ne ustrezajo svojemu namenu. Zato apelira na predsednika, ki je obenem deželni glavar in načelnik zvezinega nadzorstvenega sveta, naj se pobriga za to stvar in naj skrbi, da se za razširjenje deželne kleti porabijo prostori, ki jih ima sedaj v Gosposki ulici firma Haas in sinovi, oziroma naj bo vsaj naklonjen temu načrtu. Glede naložitve zvezinega denarja omeni govornik, da znaša njegovo stanje kakor se vidi iz letnega poročila, skoro štiri milijone kron in da je naložen v različnih graških denarnih zavodih, n. pr. v štajerski eskomptni banki, osrednji banki nemških hranilnic itd On priporoča načelstvu vodstva, naj se peča s vprašanjem, ali ne bi bilo bolje, da se denar, na-mestu, da bi ležal v različnih denarnih zavodih, k blagru dežele same upravlja, da se toraj iz njega osnuje štajerska deželna banka. Ta banka naj bi izvrševala vse posle kakor jih vršijo druge banke in naj bi skrbela v prvi vrsti za to, da dobijo štajerski kmetje cena posojila. Nadalje govori govornik o razmerju med zvezo in blagajno kmečke zveze (Bauernvereiuskasse) za Srednje in Gornje Štajersko. Najprej pa omeni, da tukaj ne govori iz nikakega političnega stališča. Pravi namreč, da ne more denaren zavod, ki se je ustanovil na politični podlagi, dolgo dobro uspevati. Denaren zavod se namreč pri podeljevanju kredita ne sme ozirati na strankarsko politično prepričanje, ampak samo na gospodarske razmere onega, ki želi kredit. Politična podlaga pa dela zavodu samemu sitnosti; če mora namreč postopati proti kakemu dolžniku iz svoje stranke, ki je len v plačevanju obresti, se kaj lahko zgodi, da ji ta uskoči v nasprotni tabor. Princip, da se naj denarni zavodi snujejo na gospodarski in ne na politični podlagi, je torej edino veljaven in splošno priznan. Z ozirom na določbo blagajne kmečke zveze, vsled ktere morejo pri njej dobiti posojilo le oni, ki so Člani štajerskega katoliškega „Bauernbunda“, pravi govornik, da bo menda boljše, če se ta določba v pravilih črta, tako da bo lahko dobil vsak kmetovalec pri tej blagajni posojilo. V tem slučaju je tudi opravičeno, Če nalaga zveza, ki je namenjena vsem kmetom iz Štajerske, naj so že te ali one narodnosti, te ali one vere, če nalaga svoj denar pri štajerski blagajni kmečke zveze. Govornik priporoča vsa svoja izvajanja zvezinemu vodstvu, naj o njih razmišlja in upa, da se bode lahko eden ali drugi njegovih nasvetov izvršil. Predsednik konstatira, da ne smatra izvajanj gosp. viteza pl. Rokitanskega kot formelne predloge, ampak le kot na-migljaje, oziroma nasvete. Obljubi, da se bo zvezin odbor podrobno ž njimi pečal. Gospod Janez Feichter iz Grob-minga povdarja, da sta v Grobmingu dve rajfajznovki, ena protestanska in eua katoliška, ki pa delata zelo uspešno ena poleg druge in med kterima ni v poslovanju skoro nobenega razločka. Gospod Franc Hagenhofer odgovarja na izvajanja gospoda Fridrika viteza pl. Rokitanskega glede njegovega nasveta, naj seizpremenijo pravila „Bauern-bundove8 blagajne in naj se osnuje deželna banka, da je bila ravno konservativna stranka, ki je v deželnem zboru večkrat stavila predlog, naj se osnuje deželni hipotečni zavod. Svobodomiselna večina v deželnem zboru pa ni imela za to nobenega smisla in tak zavod se ni ustanovil. Tudi baron Rokitansky je leta 1899. sam izjavil, da je Čas za to zelo neugoden, ker je obrestna mera poskočila in ker jo bo težko znižati. Ko je konservativna stranka videla, da ni upanja, da se osnuje deželna hipotečna banka, si je morala osnovati sama tak zavod, to je blagajna kmečke zveze za Srednje in Gornje štajersko. (Konec sledi.) II. Jesenski plemenski sejem za murodolsko plemensko govedo pri Sv. Mihelu nad Ljubnim, 10. septembra 1907. Najuspešnejše sredstvo za povzdigo živinoreje, ki je za Štajersko zaradi njene naravne lege tako zelo važna, so zveze govedorejcev v posameznih zadrugah. Te zadruge stremijo za tem, da povzdignejo govedorejo s požlahtnjenjem domačih govejih plemen Zveza je že davno spoznala, kako važno je za povzdigo živinoreje, če se prirejajo plemenski sejmi. Ti sejmi so na eni strani ogledovanje živine, na drugi pa dajejo kupcem priložnost, da si nakupijo dobro in lepo plemensko živino. Plemenski sejmi, ki so Be vršili v letu 1906., so na vse strani zadovoljili. Na plemenski sejem v Judenburgu 2. maja 1906 se je prignalo 126 glav živine in na onega pri Sv. Mihelu nad Ljubnim 11. septembra 1906 celo 198 glav. Vsakokrat Be jih je mnogo prodalo za zelo ugodne cene. Tako je med drugim kupila nemška sekcija deželnega kulturnega sveta za kraljevino Češko na plemenskem sejmu pri Sv. Mihelu nad Ljubnim 41 dobrih plemenskih bikov. Kakor lani, priredi zveza tudi letos oba plemenska sejma za murodolsko govedo (spomladnji sejem v Judenburgu se je že vršil 2. maja); jesenski sejem pa se vrši 10. septembra 1907 pri Sv. Mihelu nad Ljubnim po sledečem sporedu: Štev. 15.200. Vspored za jesenski plemenski sejem za murodolsko plemensko govedo, ki se vrši 10. septembra 1907 pri Sv. Mihelu nad Ljubnim: Zveza gospodarskih zadrug na Štajerskem priredi sporazumno z živinorejskimi zadrugami za murodolsko živino v Admontu, Afienzu, Judenburgu, Kind-bergu, Knittelfeldu, Ljubnem, Marijinem Celju, Mauternu, Murzzuschlagu in Ober-zeirungu vsakoleten jesenski plemenski sejem, ki se vrši letos 10. septembra. Samo člani navedenih zadrug smejo na ta sejem postaviti svojo živino. Na sejem se smejo postaviti: mladi bikiči, oziroma biki od enega leta naprej, dokler še niso drugokrat zmenili zob in telice, stare od pol leta naprej. Posamezne plemenske zadruge bodo poskrbele za to, da se bo postavila le živina čistega plemena na sejem. Živina vsake posamezne zadruge se poBtavi posebej in označi s posebno tablico. Vsaka zadruga, ki se udeleži tega sejma, si mora izvoliti posebnega zaupnega moža, ki na sejmu pazi, da se med zadrugino živino ne razstavi in v nakup ponuja kaka druga živina. Živino, ki jo menijo zadruge na sejmu razstaviti, morajo vsaj do 1. septembra prijaviti pri zvezi. Sejem priredi zveza gospodarskih zadrug na štajerskem, ki plača sama vse stroške, ki so v zvezi s prireditvijo sejma. Stojnina se za živino ne pobira, pač pa se mora od vsake na tem sejmu prodane živine plačati dva odstotka prodajne cene v pokritje stroškov, ki jih ima zveza s prireditvijo sejma. Vsaka prodaja se mora takoj na sejmu naznaniti zadrugi* nemu zaupniku, še preden se živina odžene s sejma. Vse priprave za izvoditev plemenskega sejma pri Sv. Mihaelu nad Ljubnim ima v rokah živinorejska zadruga v Ljubnem, ki bo pri tem vedno postopala sporazumno z zvezo. S plemenskim sejmom je zvezano premiranje prignane živine. Dotično razsodišče je sestavljeno iz odposlancev c. kr. poljedelskega ministrstva, štajerskega deželnega odbora, c. kr. štajerske kmetijske družbe iu posameznih odposlancev udeleženih desetih živinorejskih zadrug. V Gradcu, 10. avgusta 1907. Zveza gospodarskih zadrug na Štajerskem. III. Organizacija vnovčenja živine in ustanovitev takega zavoda na Dunaju. Predsedstvo splošne zveze gospodarskih zadrug v Avstriji je v svoji seji 22. novembra 1906 sklenilo: Predsedstvo splošne zveze gospodarskih zadrug v Avstriji smatra zadružno organizacijo vnovčenja živine za potrebno, da se prekupčija in mešetarjenje kolikor mogoče omeji, da pride na mestne sejme stalno število živine, in da se enkrat omogoči kolikor možno stalna, od slučajev in špekulacije neodvisna in produkcijskim stroškom primerna cena za živino. V ta namen naj se v celi državi osnujejo krajevne zadruge za vnovčenje živine, če že ni drugih zadrug, ki imajo to nalogo, na Dunaju pa in v drugih mestih naj se osnujejo centrale. Predsedstvo naroča upravnemu odboru splošne zveze gospodarskih zadrug, naj sporazumno z zadružnimi zvezami in drugimi kmetijskimi korporacijami takoj začne s predpripravami in naj na prihodnji seji predsedstva o tem poroča. Izvršujoč sklep predsedstva je predložil zastopnik splošne zveze upravnemu odboru v njegovi seji 5. aprila t. 1. predloge glede ustanovitve zadrug za vnovčenje živine. Iz teh posnemamo najprej, da se mora v prvi vrsti ustanoviti v ta namen na Dunaju centrala. Za to se za sedaj ne bo ustanovila posebna juristična oseba (zadruga, akcijska družba ali kaj enakega), ampak splošna zveza bo poskrbela, da se pri njej osnuje poseben oddelek, ki se bo pečal s to stvarjo. Ta oddelek bo najprej in v prvi vrsti skrbel za vnovčenje klavne živine, a bo svoj delokrog kmalu razširil tudi na vnovčenje plemenske in domače živine, kakor hitro bodo za to dani vsi predpogoji in se bo za to pokazala potreba. Ta oddelek ne bo sam nastopal kot kupec in prodajalec, ampak bo le posredoval pri nakupu in prodaji. Na lastno roko ne namerava delati nobenih kupčij in tudi ne išče pri tej stvari nobenega gmotnega dobička. Pri tem posredovanju se lahko udeležujejo ne le gospodarske zadruge in društva, ampak tudi posamezni kmetovalci. V kolikor bo to mogoče, se bo skušala doseči združitev kmetovalcev v krajevna društva za zadružno vnovčenje živine, posebno tam, kjer še ni takih zadrug ali društev, ki bi se pečala s to nalogo. Kakor hitro bo ustanovljena na Dunaju taka centrala, se bodo tudi v vseh drugih večjih mestih Avstrije morale ustanoviti slične organizacije. Te pa bodo morale biti že iz začetka v trdni in vedni zvezi s centralo na Dunaju, da se bo doseglo v vseh slučajih enotno in skupno postopanje in da se bo onemogočila že v naprej vsaka medsebojna konkurenca ali motenje. Te organizacije bodo skrbele na svojih domačih sejmih v svojem okolišču za nakup in za prodajo in bodo morale biti vedno v zvezi s centralo na Dunaju, da se bo živina brez posebnih in prevelikih voznih stroškov postavila vedno tje, kjer se po- vprašuje po njej in kjer se za njo plača najboljša cena. Kako se bo to vedno naredilo, o tem se bode centrala ob svojem času pogovorila s tistimi organizacijami, ki se ji bodo pridružile. Predloge, ki smo jih tukaj samo v glavnih potezah navedli, je upravni odbor sprejel. Ker jo bilo zelo važno, da se ravnamo v tej stvari po vzorih, ki jih imamo v Nemčiji in ki so se tam obnesli, ki jih tudi lahko s primernimi, a malimi izpre-membami posnemamo, je odposlala splošna zveza upokojenega tajnika c. kr. kmetijske družbe na Dunaju A. Hocheg-gerja, v Nemčijo, da se pouči o teh napravah. Ta je tudi natanko poročal o dotičnih napravah, posebno onih, ki jih je videl v Hamburgu in Berolinu; podal je tudi predloge, kako bi se naj te naprave primerno priredile za avstrijske razmere. Knjigo, ki jo je izdal o tej stvari, priporočamo vsem kmetovalcem, a tudi zadrugam in gospodarskim, da se o njej poučijo. Dobi se pri splošni zvezi gospodarskih zadrug v Avstriji, na Dunaju I, Schauflergasse 6 za 1 K poštnine prosto. IV. Poročila glede blagovnega prometa zveze. Naročevanje semena za jesen. Zveza namerava v kratkem času nakupiti večjo množino semena za setve Da bomo vedeli, koliko ga moramo naročiti, prosimo vse svoje člane, naj nam nemudoma naznanijo, koliko semena nameravajo naročiti. To ni le v našem interesu, ampak tudi in še bolj v interesu kupcev; večkrat se namreč zgodi, da nam pridejo naročila še tedaj, ko je zaloga že izpraznjena. Zato morajo kupci potem večkrat kupovati svoja semena drugod, kjer ne dobijo tako dobrih semen in kjer morajo vzeti večkrat slabo blago za neprime-roma zelo visoke cene. Naročevanje umetnih gnojil za jesen. Kakor nam kaže izkušnja, se kopičijo ob Času sezone naročila za umetna gnojila tako, da se jih ne more vedno pravočasno izvršiti. Posebno veliko je povprašanje za umetnim gnojilom v jeseni, ki je naravnost neznosno, če se že prej ne naročijo umetna gnojila. Zato vabimo vse svoje člane prav vljudno, naj nam kakor hitro je mogoče, pošljejo naročila za umetna gnojila, posebno Tomaževo žlindro, kalijevo sol in kaj nit ter naj nam obenem naznanijo rok do kterega se jim naj pošljejo umetna gnojila. Cene in pogoje, pod kterimi izvršujemo naročila, smo spomladi priobčili v „Zadrugi“. V kolikor so se med tem pri različnih vrstah umetnega gnojila spremenile cene, radi na željo naznanimo. IV. Izkaz o kontokorentnem poslovanju zveze gospodarskih zadrug na Štajerskem meseca julija 1907. (Promet z denarjem in blagom). A. Posojilnice. Konto vloge Konto kredita Povračila vlog Vloge Krediti Povračila kreditov K | v K | v K | v K | v Stanje dne 30. junija 1907 Promet julija 1907 . . . 209.220 26 6,342.233 363.742 24 83 1,805.135 97.985 57 64 130.834 96 Skupaj . • . Proč vračila 209.220 26 6,705 976 209 220 07 26 1,903.121 130.834 21 96 130.834 96 Stanje dne 31. julija 1907 . — — 6,496.755 81 1,772.286 25 — — B. Druge kmetijske zadruge in društva. Konto vloge Konto kredita Povračila vlog Vloge Krediti Povračila kreditov K | v K | v K | o K | t> Stanje dne 30. junija 1907 Promet julija 1907 . . 29 50 1.227 32 54 18 549 150 28.024 95 75 12.045 79 Skupaj . . . Proč vračila 29 50 1.259 29 72 50 577.175 12.054 70 79 12.054 79 Stanje dne 31. julija 1907 . Ves promet posojilnih dr uštev zvez e m 1.230 eseca julij 22 a 19 565.120 07 . . . 91 . 2 C 801.7 83-69 Ves promet ostalih gospodarskih zadrug in društev meseca julija 1907 .............................................„ 40.141*22 Stanje vseh koncem julija 1907 vlog ..............................„ 6,497.986-03 Stanje vsega „ „ 1907 kredita..........................„ 2,337.407 16 Uvoz blaga v julija 1907 .......................................„ 31.584-32 Izvoz „ „ „ 1907 ................................... . „ 36.962-27 Skupni promet v julija 1907 .........................K 68.546-59 Število pridruženih posojilnih društev koncem julija 1907: 257. Število ostalih pridruženih gospodarskih zadiug in društev koncem julija 1907: 54. Vabimo p. n. okrajne zastope in občine, kakor tudi cenjene družbine ude, da inse-rirajo v ,,Gospodarskem Glasniku". Cena je nizka. Ako se večkrat inserira in večji inse-rati, damo primeren popust. Naročila se naj blagovolijo vposlati naravnost družbini pisarni. Oznanila »Gospodarskega Slasnika“ za Štajersko. Razglas* Y torek, 3. septembra 1907, se vrši v smislu § 22 deželne postave z 17. aprila 1896, št. 41 ogledovanje živine za sodnljski okraj Laško r trga Laško, pri kterem se bodo razdelile sledeče nagrade: A. Za bike: 1 državna nagrada 100 K = 100 K 1 - 80 , = 80 , 2 državni nagradi po 70 , = 140 n 1 deželna nagrada 90 n — 90 „ 2 deželni nagradi po 50 , = 100 „ 2 okrajni „ „ 30 „ = 60 „ 2 ti n tl 20 , = 40 „ 2 i? n ti 15 , = 30 „ B. Za krave do 8. teleta: 60 K = 60 K 50 , = 60 , 40 , = 120 „ 30 „ = 30 „ 30 , = 150 „ 20 , = 80 „ . 15 „ - 60 , C. Za telice in bike od 6.—18. meseca: 1 državna nagrada 1 » 3 državne nagrade po 1 državna nagrada 5 deželnih nagrad po 4 okrajne nagrade po 4 « n n ®®®®®®®®®®®»®®® ®®®®®®®®®®®®®®®®6 Štev. 723. 1 državna nagrada 40 K = 40 K 1 » 30 B = 30 „ 1 deželna „ 30 „ = 30 „ 1 n » 20 „ - 50 „ 4 okrajne nagrade po 15 , - 60 „ Skupno 1370 kron. K ogledovanja se pripusti samo živina, ki je stalno v laškem okraju in ki ima znake murodolskega plemena. Rdeča, črna in lisasta živina se ne bo pripustila k ogledovanju. Za tako in manj vredno živino se tudi ne bo nič plačevalo. Obveznosti posestnikov premirane živine se vidijo v § 27 živinorejske postave z dne 17. aprila 1896 in se bodo tudi o priliki ogledovanja oznanili. Vsaka živina mora imeti svoj potni list. Želi se, da se pripeljejo na to ogledovanje vsi licencirani biki in od kraja podpirane murodolske plemenske krave. S tem ogledovanjem živine je zvezana tudi razstava svinj iz laškega okraja. Ob tej priliki bo tudi govoril gospod potovalni učitelj Martin J elovšek o svinjereji Za razstavo svinj se mora priglasiti vsaj teden prej; tudi se mora naznaniti velikost potrebnega prostora. D. Za svinje velikega, belega plemena (merjasce, svinje, plemenjače) je 120 K državnih in deželnih nagrad, okrajnih nagrad 100 K in razen tega še 2 srebrni in 2 bronasti državni kolajni in 2 srebrni in 2 bronasti družbini kolajni. Prignati se mora živina na dan ogledovanja pred '/,8 aro zjatraj na živinski sejem v Laškem. Okrajni zastop Laško, julija 1907. Okrajni načelnik: 255a/l Dr. A. Mravlag. gefiidtovo milo je najfioljse/ Natančni poskusi so pokazali, da se Schichtovo milo v vsaki vodi — trdi ali mehki, vroči ali mrzli — hitro in zelo peni; lahko in močno prehaja v vlakna, nepričakovano hitro razkroji nesnago, ne da bi poškodovalo niti. Schichtovo milo je popolnoma čisto in nima nikakih jedkih snovi; izdeluje se že desetletja v isti kakovosti iz najboljših snovy. Če je rabimo za vsako snaženje in vsako pranje, ravnamo pametno in si prihranimo v gospodarstvn mnogo dela, časa in denarja. i84—io Razglas« Deželni odbor štajerski je z odlokom z dne ® 20. julija t. 1., štev. 22.004, v smislu § 23 dežel- gj nega zakona z dne 17. aprila 1896, štev. 41, za- ® ukazal, da se napravi letos za okoliš okrajnega 2 zastopa ptujskega ogledovanje govede. $ Pri tem ogledovanju bodo se licenciranim ple- ® menskim bikom in kravam delila darila in se bode k ogledovanju pripustila goved, ktera ima svoje stajališče v okolišu ptujskega okrajnega zastopa. Delila se bodo sledeča darila: a) za bike: 2 državna darila po 90 kron 1 državno darilo 1 n n 1 n * 4 državna darila 1 deželno darilo 2 deželna darila 4 180 kron 80 „ 70 , 60 „ 200 „ 70 , 120 „ 200 „ 1 deželno darilo „ 40 „ . . 40 „ 1 zasebno darilo graščine Ptujske 20 „ tudi okrajna darila se bodo delile. b) za krave: 2 državna darila po 60 kron 80 70 60 50 70 60 50 40 1 državno darilo 3 državna darila 1 državno darilo 1 deželno darilo 5 deželnih daril 50 40 30 40 30 120 kron 50 „ 120 , 30 „ 40 , 30 „ vkup 1550 kron Ker se pa v Ptujskem okraju ne nahaja ple- ; menski okoliš v smislu § 5 zakona o povzdigi govedarstva in tudi ne kaka prikrajšajoča ali razširjajoča naredba (§ 13 zaznamovanega zakona smejo se dati državna in deželna in vsa druga darila živalim petero domačih plemen (§ 5 leg. cit.) kakor njihovim potomcem z navadnim v okraju domačim govedom. 260a—1 Štajerski deželni odbor je tedaj gledč na § 20, točke 2 in 3 zakona za povzdigo govedarstva z dne 17. aprila 1896, deželni zakon št. 41, odredil, da sme eden razstavljalec v eni kategoriji (bike, krave) prejeti le jedno državno ali deželno darilo in da ima pravico, ako prižene k ogledovanju najmanj tri živali, ktere bi se kakega darila vredne spoznale, do ene bronaste, ako pa prižene najmanj šest takih živali, do ene srebrne svetinje. Te svetinje bo dala dežela iu se bodo pripoz-nale enako kakor denarna darila od živinogledne komisije. — Ogledovanje živine bode se vršilo v torek, dne 10. septembra 1907, ob 8. uri zjutraj iu se mora živina prignati pred 8. uro zjutraj na mestno živinsko sejmišče v Kanižanskem predmestju v Ptuju na močnih vrvih privezana, ker se na poznej prignano goved pri delitvi daril ne bi moglo ozirati. Živinorejci, oziroma razstavljalci pa se posebno opozarjajo, da naj manj vredne živine ogledovanju ne priženejo. Okrajni odbor v Ptuju, dne 10. avgusta 1907. Načelnik: Ornig. Novi veliki sejmi z žrebetami v Ptuju bodo 4., 18. septembra, 2. in 16. oktobra, 6. in 25. novembra 1907. Prignane žrebeta z kobilami so od trgovinske pristojbine in mostovine prosta. S®®®®®®®®®®®®®®®® ®®®®®®®®®®®®®®®® Štev. 185. VABILO k udeležbi razstave govedi za sodnijski okraj Slovenjgradeč, ki se bode vršila = v četrtek, dne 12. septembra 1907 = na živinskem sejmišču v Slovenjgradcu; pri tej razstavi se bodo razdelila Bledeča darila: Za bike Za krave Za teleta (breje telice in teleta sploh) Državna darila lh 100 .K 100 K 1» 80 , 80 „ 2 » 70 B 140 „ 1 k 60 K 60 K 1 n 50 „ 50 „ 3 » 40 „ 120 „ 1 , 30 , 30 , 1 h 40 K 40 K 1 n 30 „ SO , Deželna darila 1 h 90 K 90 K 2 n 50 „ 100 „ 5 h 30 J? 150 K 1 h 30 K 30 K 1 „ 20 „ 20 , Skupaj 7 daril z 510 X|| 11 daril 410 E|| 4 darila 120 K razun tega še okrajna darila, kojih razdelitev se bode vršila v to svrho. — Za ta darila ima pravico poganjati se za pleme sposobna goved čiste marijaduorshe pasme, ki se je rodila v posestnikovem hlevu ali pa tam stoji že najmanj eno leto in jo je pregledna komisija pripus tila k licencovanju. Prisojilo teh daril spojeno je z nepremenljivim pogojem, da se imajo obdarjeni biki najmanj eno leto, krave in teleta obeh spolov pa 2 leti od dne obdarjenj* za pleme vporabljati in se smejo prodati le izjemoma štajerskim rednikom, ki se pa morajo podvreči gornjim pogojem; vsaka taka prodaja mora se takoj naznaniti predstojniku živinskega okrožja, kdor pa teh pogojev ne izpolni, mora sprejeto darilo okrajnemu odboru vrniti. Vsako razstavljeno živinče imeti mora živinski potni list, namen razstavljenja naznaniti pa je okrajuemu odboru najkasneje do 9. septembra 1907. Za razstavo namenjena živina mora biti 12. septembra 1907 najkasneje do 9. ure dopoldne na mestu in se bode na poznej prignano oziralo le izjemoma. Razvrstitev živine po spolu zaznamovana bode s tablicami. Nelepe živine ni treba prignati, ker itak ne bode obdarovana. Pri tej razstavi izplučala bodo se tudi darila, ktera so se pri licencovanju bikov dne 27. maja 1907 priznala. Okrajni odbor v Slovenjgradcu, dne 2. avgusta 1907. Načelnik: Avgust Gftnther 1. r. Akcijska družba Alfa-Separator Dunaj, XII. Wlenerbergstrafte 31. csacsacncsacsa Zaloge v Pragi in Krakovu, OPCSOnsCSOCSa mPETrvsn Model 1906. CS0DS2DS2 prekašajo vse. = Izredne izboljšave. = Najbolj primerni, ker so trpežni, ker se lahko ravna ž njimi in ker posna-= mejo čisto in največ smetane. = Dobre zastopnike iščemo. Zahtevajte obširen cenik, ki se vam pošlje zastonj in poštnine prosto. Prodaja na drobno in skladišče vzorcev: 92—20 Gradec, Annenstrasse 26 Urejuje generalni tajnik Franc Juvan. — Prevaja na slovensko J. Glouar. — Zalaga c. kr. kmetijska družba štajerska. — Tiska „Leykamu v Gradcu.