GDK: 91 ZAKON O GOZDOVIH IN UREJANJE PROSTORA Forest Act and Land Use Planning (in Slovenia) Sašo GOLos· Izvleček Golob, S.: Zakon o gozdovih in urejanje prosto- ra, ~Gozdarski vestnik, št. 9/1996, V slovenščini. Clanek obravnava določbe zakona o gozdovih in na njegovi podlagi sprejetega Programa razvoja gozdov v Sloveniji, ki zadevajo urejanje prostora. S prejetjem obeh aktov je Republika Slovenija po- kazala, kako zelo se zaveda pomena gozdov za ohranjanje narave in zdravega življenjskega oko- lja. V proces urejanja prostora se bo treba v pri- hodnje vključevati zlasti s kakovostno pripravlje- nim ovrednotenjem funkcij gozdov oziroma z us- treznimi kartami funkcij gozdov. Te bodo podlaga za raglasitev varovalnih gozdov in gozdov s po- sebnim namenom, prav tako pa tudi za določitev ranljivosti gozdov in gozdnega prostora kot kriteri- ja za posege vanju. V članku so navedene defini- cije funkcij gozdov, iz katerih so v grobem razvid- na tudi že merila za njihovo ovrednotenje. Ključne besede: urejanje prostora, funkcije goz- dov, ranljivost gozdov, varovalni gozdovi in goz- dovi s posebnim namenom. 1 UVOD 1 INTRODUCTION Na konferenci Združenih narodov o oko- lju in razvoju se je med številnimi državami tudi Slovenija zavezala, da bo naredila vse, kar je v njeni moči, da se bo z gozdovi gospodarila trajnostno oziroma tako, da bo- do gozdovi zagotavljali ekološke funkcije ter socialne, gospodarske, kulturne in du- hovne potrebe sedanjih in prihodnjih gene- racij. Namen zakona o gozdovih je popolnoma skladen s to za svetovne razmere že skraj- no nujno usmeritvijo in iz nje izpeljanimi resolucijami na evropski ravni, ki jih je Slo- *Mag. S.G., dipl. inž. gozd. Ministrstvo za kme- tijstvo, gozdarstvo in prehrano, Parmova 33, 1000 Ljubljana, SLO Synopsis Golob, S.: Forest Act and Land Use Planning (in Slovenia). Gozdarski vestnik, No. 9/1996. ln Slo- vene. The paper discusses provisions of the Forest Act and of the Forest Development Program of Slovenia that concern !and use planning. With the adoption of both acts the Republic of Slovenia has shown how seriously it is aware of the importance of forests for nature conservation and healthy en- vironment. ln future forest functions maps should be pre pared based on thorough evaluation of the forest !and that will be one of the important bases for the process of Jand use planning. The maps will serve for the declaration of protection forests and the forests with a special purpose as well as for the determination of vulnerability of forests and forest land. The evaluated forest functions are meant to be the main criterion for the potential clearing of forests for other purposes. The possib- le definitions of the forest functions are proposed that partly incorporate the main criteria for their evaluation. Key words: land use planning, forest functions, vulnerability of forests, protection forests and fo- rests with a special purpose. venija podpisala l. 1993 v Helsinkih, saj je njegov cilj zagotoviti sonaravno in večna­ mensko gospodarjenje z gozdovi v skladu z načeli varstva okolja in naravnih vrednot, trajno delovanje gozdov kot ekosistemov ter uresničevanje njihovih funkcij. Sloven- ska gozdarska doktrina že več desetletij goji in razvija način sonaravnega in večna­ menskega oziroma trajnostnega gospodar- jenja z gozdovi, zato cilji zakona niso bili neposredno izzvani z omenjeno svetovno usmeritvijo, pač pa je prišla z njo samo potrditev, da smo že dolgo na pravi poti. Po večtisočletnih posledicah razvoja člo­ veške civilizacije krajine že dolgo ne gradijo več samo gozdovi, so pa prav v Sloveniji na pretežnem delu njene površine še vedno prevladujoča krajinska prvina, ki duši nega- tivne vplive agrarnih in tehnoloških ekosiste- mov in omogoča življenje številnim rastli- GozdV 54, 1996 441 Zakon o gozdovih in urejanje prostora nam in živalim v pretežnem delu našega prostora. Cilji urejanja prostora, ki obravnava kraji- no kot celoto, dandanes ne morejo biti bis- tveno različni od ciljev, ki veljajo za gozdo- ve. Gre za zagotavljanje trajnostnega raz- voja krajine, v kateri bodo ljudje današnjih in prihodnjih generacij živeli skladno z na- ravnimi danostmi in hkrati dopustili živeti tudi vsem drugim živim bitjem, ki so se razvila v tem prostoru. Kakovost življenja ljudi se torej ne bi smela meriti samo s porabo energije in snovi oziroma z njunim skupnim imenovalcem - dohodkom. V skladu s temi hipotetičnimi cilji urejanja prostora mora biti poskrbljeno, da bodo po- vršinska razmerja med naravnimi (gozdni- mi), agrarnimi in tehnološkimi ekosistemi taka, da bo zagotovljena biološka pestrost na ekosistemski ravni (kar je prva zahteva konvencije o biološki pestrosti), naloga vsa- kega sektorja posebej pa je, da bodo us- meritve in omejitve za ravnanje v posa- meznih tipih ekosistemov zagotavljale nji- hovo funkcijsko trajnost ter vrstno in genet- sko pestrost oziroma v primeru tehnoloških ekosistemov kolikor je mogoče majhno po- rabo energije in snovi. Skladnost vseh kra- jinskih enot z naravnimi danostmi in proce- si je tudi temelj za lepoto, privlačnost in bivalno kakovost našega življenjskega oko- lja. Ob nastajanju zakona o gozdovih je očit­ no vladalo prepričanje, da je treba v pripra- vo strokovnih izhodišč za usklajevanje inte- resov v prostoru vključiti strokovnjake posa- meznih sektorjev, in sicer za tisti del prosto- ra, v katerem jim je naložena odgovornost za trajnostni razvoj, in ki ga strokovno tudi najbolje obvladujejo. Celoten slovenski pro- stor naj bi bil tako razdeljen na gozdni, kmetijski in urbani prostor, pri čemer naj bi bili v vsakem izmed njih navzoči poleg glav- nih (tipičnih) tudi netipični ekosistemi. V gozd- nem prostoru naj bi torej prevladoval gozd in drugi naravni ekosistemi, zlasti nad zgor- njo gozdno mejo, v kmetijskem strnjena območja intenzivneje gospodarjenih kmetij- skih ekosistemov, v urbanem prostoru pa naselja s pripadajočimi funkcionalnimi po- vršinami. Za izdelavo strokovnih izhodišč za celovi- to usmerjanje trajnostnega razvoja v gozd- 442 Gozd V 54, 1996 nem prostoru je po zakonu o gozdovih za- dolžen Zavod za gozdove Slovenije (ZGS), ki izdeluje prostorske dele gozdnogospo- darskih načrtov, posamezne naloge pa pri tem lahko opravljajo tudi koncesionarji. ZGS je ob sodelovanju z drugimi ustreznimi stro- kovnjaki oziroma ob njihovem zaposlovanju zmožen kakovostno opraviti nalogo, ki mu je zaupana, vendar pa je sam, brez podpore in nadaljnje izpeljave v zakonu o gozdovih zastavljenega sistema urejanja prostora, žal, ne bo mogel celovito opraviti. 2 DOLOČBE ZAKONA O GOZDOVIH IN PROGRAMA RAZVOJA GOZDOV V SLOVENIJI, KI ZADEVAJO UREJANJE PROSTORA 2 PROVISIONS OF THE FOREST ACT AND OF THE PROGRAM OF DEVELOPMENT OF FO- RESTS IN SLOVENIA THAT CONCERN THE LAND USE PLANNING Za področje urejanja prostora so pomem- bne zlasti tele določbe zakona o gozdovih (v nadaljnjem besedilu: ZOG) in na njegovi podlagi sprejetega programa razvoja goz- dov (v nadaljnjem besedilu: PRG) - določ­ be so v kurzivi: Pomen gozdov v krajini V PRG so navedene temeljne vloge, ki ponazarjajo pomen gozdov pri ohranjanju narave in varovanju našega okolja: o vloga gozda kot temeljnega ogrodja kra- jine v Sloveniji, ki obnavlja njeno življenjsko moč in varuje pred negativnimi vplivi vse bolj tehnizirane krajine, o vloga gozda kot edinega večjega ohra- njenega ostanka narave, ki je življenjski pro- stor številnih rastlinskih in živalskih vrst in pomemben dejavnik pri iskanju stikov člo­ veka z naravo, o pomen gozda kot glavnega oskrboval- ca Slovenije s čisto vodo, saj je večina vodnih izvirov v gozdovih, • varstvo človeka in njegovih stvaritev pred podnebnimi skrajnostmi in erozijo, pla- zovi, hudourniki, poplavami ipd., • varstvo pred negativnimi vplivi civilizaci- je, kot so hrup, prah, onesnaževanje voda in zraka. Skrb za gozd oziroma gozdni prostor kot 1 1 '1 l ! Zakon o gozdovih in urejanje prostora najbolj ohranjeno naravno prvino v krajini, pa tudi za drevje v odprti krajini, je v os- predju že v prvem členu ZOG, v katerem je določen njegov namen: 1. Zakon o gozdovih ureja varstvo, go- jenje, izkoriščanje in rabo gozdov ter raz- polaganje z gozdovi kot naravnim bogas- tvom s ciljem, da se zagotovijo: • sonaravno ter večnamensko gospodar- jenje v skladu z načeli varstva okolja in naravnih vrednot; • trajno in optimalno delovanje gozdov kot ekosistema; • uresničevanje njihovih funkcij. 2. Ta zakon ureja tudi pogoje gospo- darjenja z gozdnim prostorom ter s po- samičnim gozdnim drevjem in skupina- mi gozdnega drevja zunaj ureditvenih območij naselij, da se njihova vloga v oko- lju ohrani in krepi. Cilji gospodarjenja z gozdovi Na podlagi pravne učvrstitve zavedanja o izjemnem pomenu gozdov v slovenski krajini in v luči konvencije o biološki pestro- sti so bili v PRG določeni tile cilji gospodar- jenja z gozdovi, ki zadevajo tudi -urejanje prostora: 1. Ohranitev in trajnostni razvoj goz- dov v smislu njihove biološke pestrosti ter vseh ekoloških, socialnih in proi- zvodnih funkcij Cilj vključuje: • ohranitev in krepitev bioekološke stabil- nosti gozdnih ekosistemov in trajnostno ter sonaravno ravnanje z njimi; • ohranjanje in vzpostavljanje rastlinske in živalske pestrosti ter varovanje redkih ali ogroženih vrst in ekosistemov v gozdu, pa tudi ohranjanje in vzpostavljanje primerne- ga življenjskega okolja za vse avtohtone vrste prosto živečih živali; • ohranjanje in krepitev varovalne vloge go- zdov, ki se kaže v zmanjšanju erozije, moči vetra, hrupa, snežnih plazov ter v izboljševa- nju vodnih razmer, blaženju podnebnih skraj- nosti in v prispevku gozda k čistosti zraka; • razvoj gozdov in dejavnosti z name- nom rabe gozdov za rekreacijo, turizem, vzgojo, pouk in raziskovanje; • pospeševanje estetske funkcije gozdov. 2. Ohranitev naravnega okolja in eko- loškega ravnotežja v krajini Cilj vključuje: . • ohranjanje in izboljševanje čistosti zra- ka, katerega vsebnost nečistoč ne sme biti škodljiva za obstoj in razvoj naravnih gozdov; • ohranitev primerne gozdnatosti v vseh slovenskih krajinah in preprečevanje drob- ljenja gozdnih površin; • ohranitev. vzpostavitev in oblikova- nje gozdnih robov ter skupin drevja, po- sameznih dreves, obvodnega gozdnega rastja, protivetrnih pasov in omej kov zu- naj gozda; • skrb za ohranitev in razvoj naravnih ekosistemov nad zgornjo gozdno mejo (predvsem ekosistemov z o/esenelimi rast- linami); • skrb za ohranitev in razvoj vodnih ekosistemov v gozdnem prostoru. 3. Ohranitev poseljenosti in kultivira- nosti krajine ter izboljševanje kakovosti življenja na podeželju Zgoraj navedeni cilji so bili sprejeti v dr- žavnem zboru Republike Slovenije in torej ne zavezujejo samo dejavnosti gozdarstva, kot se včasih sliši, temveč prav vse dejav- nosti, ki lahko vplivajo na gozd, gozdni pro- stor in posamezno drevje oziroma skupine gozdnega drevja v odprti krajini, zato mora- jo biti upoštevani pri zasnovi prav vseh pro- storskih aktov. 3 URESNIČEVANJE CILJEV GOSPO· DARJENJA Z GOZDOVI 3 IMPLEMENTATION OF THE FOREST MANA· GEMENT GOALS Uresničevanje ciljev gospodarjenja z goz- dovi se zagotavlja zlasti z načrti za gospo- darjenje z gozdovi, v katerih se med dru- gim določijo (ZOG) tudi pogoji za usklajeno rabo gozdov in poseganje v gozdove ter gozdni prostor oziroma pogoji za gospo- darjenje z živalskim svetom. ZOG tudi določa, da imajo gozdnogos- podarski naČlti splošni in prostorski del, ki morata biti med seboj usklajena in se GozdV 54, 1996 443 Zakon o gozdovih ln urejanje prostora praviloma sprejemata istočasnO. Obvezno izhodišče za izdelavo gozdnogospodarskih načrtov so stopnja varovanja okolja pred obremenitvami in varstveni režimi zavaro- vanih naravnih bogastev. Določila ZOG v zvezi z načrti za gospo- darjenje z gozdovi nadgrajujejo tele usme- ritve PRG: • Načrtovanje mora temeljiti na celost- nem in naravi gozda prilagojenem ter pro- storsko predstavljivem informacijskem si- stemu. • Pri izdelavi teh načrtov naj poleg goz- darskih sodelujejo tudi drugi strokovnjaki, v načrtovalski proces pa je treba pritegniti tudi lastnike gozdov. • Vsebina prostorskih delov gozdnogos- podarskih načrtov mora biti obvezna stro- kovna podlaga krajinskim načrtom in dru- gim načrtom s področja urejanja prostora. • Načrtovanje mora omogočiti dinamično prilagajanje naravnim procesom, vlogam go- zdov in različnim motnjam pri gospodarje- nju z gozdovi. • Intenzivnost načrtovanja mora biti prila- gojena intenzivnosti gospodarjenja z goz- dovi ter rabe gozdov in gozdnega prostora. 4 FUNKCIJE GOZDOV 4 FOREST FUNCTIONS V splošnem delu gozdnogospodarskega načrta območja in gospodarske enote se določijo funkcije gozdov in njihovo ovred- notenje. Določitev in ovrednotenje funkcij imata zlasti tale pomen: 1. Razglasitev varovalnih gozdov in gozdov s posebnim namenom Po ZOG je treba gozdove, v katerih je izjemno poudarjena katera koli ekološka funk- cija, razglasiti za varovalne gozdove z zako- nom. Prav tako je treba za zavarovano na- ravno bogastvo razglasiti z zakonom tudi goz- dove, v katerih je izjemno poudarjena razisko- valna funkcija, higiensko-zdravstvena funkcija ali funkcija varovanja naravne in kulturne de- diščine. ZOG tudi določa, da se lahko gozdovi, v katerih je izjemno poudarjena zaščitna, re- kreacijska, turistična, poučna, obrambna ali estetska funkcija, razglasijo za gozdove s posebnim namenom. Razglasitev se opravi: 444 GozdV 54, 1996 • s prostorskim delom gozdnogospodar- skega načrta gospodarske enote, če je iz- jemna poudarjenost funkcij gozdov v inte- resu lokalne skupnosti; • s prostorskim delom gozdnogospodar- skega načrta območja, če je izredna pou- darjenost funkcij gozdov v širšem interesu. S predpisom, s katerim se gozd razglasi za varovalni gozd ali za gozd s posebnim namenom, se določijo režim gospodarjenja s takim gozdom, izvajalec tega režima in zavezanec za zagotovitev sredstev za stroške, ki nastajajo zaradi posebnega re- žima gospodarjenja ali posebnega režima ureditve in opreme gozda s posebnim na- menom. ZOG je torej določil, da sta prostorska dela gozdnogospodarskega načrta enote oziroma območja v primeru, da se z njima razglasijo gozdovi s posebnim namenom, predpisa oziroma prostorska akta, podlaga za odločitev o razglasitvi pa je v vseh pri- merih ovrednotenje funkcij gozdov. 2. Določitev ranljivosti gozdov in gozd- nega prostora kot kriterija za posege v gozd in gozdni prostor Po ZOG sta poseg v gozd oziroma v gozdni prostor poleg posegov, določenih s predpisi o urejanju prostora, tudi krčitev go- zdov ter izkoriščanje, ki ima za posledico spremembo gozda v pašnik, porasel z gozd- nim drevjem, ali v oboro za rejo divjadi. Za posege v gozd in gozdni prostor je potreb- no dovoljenje za poseg v prostor v skladu s predpisi o urejanju prostora. K dovoljenju za poseg v prostor se mora pridobiti so- glasje ZGS. Pri izvrševanju teh določb zakona je tre- ba odgovoriti zlasti na dve vprašanji: a) Katere površine se štejejo za gozdni prostor? b) Po kakšnih merilih ZGS izda soglasje ali pa ga ne izda? ad a) V ZOG je pojem gozdnega prostora zelo nedorečen. Po eni strani je gozdni pro- stor definiran zelo široko: to je gozd in ne- gozdno zemljišče, ekološko oziroma funk- cionalno povezano z gozdom, ki skupaj z njim zagotavlja uresničevanje funkcij goz- da. Po drugi strani pa je gozdni prostor posredno v definiciji ureditvenega območja 1 ), 1 Zakon o gozdovih in urejanje prostora gozdov opredeljen dokaj ozko: 'Vreditveno območje gozdov je s prostorskimi planskimi akti lokalnih skupnosti oziroma republike do- ločeno geografsko zaokroženo območje gozdnega prostora, zmanjšano oziroma po- večano za površino, ki je predvidena za krči­ tev oziroma razširitev. Ureditveno območ· je gozdov zajema tudi negozdno infra- strukturo in druga negozdna zemljišča, objekte in naprave, ki ne izpolnjujejo po- gojev za ureditveno območje po drugih predpisih.'' V ZOG torej ni točno določeno kdo in kako naj določi gozdni prostor. Zdi se, da bi bilo najprimerneje, da se ga določi ob ovrednote- nju funkcij gozdov, pri čemer pa bo treba poleg ureditvenega območja naselij, ki ga omenja tudi ZOG, upoštevati tudi ureditve- no območje kmetijskih zemljišč; tu bo po- trebno usklajevanje s predstavniki kmetijs- tva. ad b) Za preučitev izdaje soglasja za po- seg v gozd in gozdni prostor mora ZGS uporabljati preverljiva merila. Nedvomno je za ta namen najprimernejše prav kakovost- no ovrednotenje funkcij gozdov, ki temelji na kar se da strokovno utemeljenih in splo- šno sprejemljivih merilih. 3. Oblikovanje optimalne strukture in sestave gozdov glede na poudarjenost funkcij Sonaravne gospodarjenje z gozdovi je že po svoji definiciji usmerjeno v oblikovanje biološko in mehansko stabilnih gozdov, ki so pestri po svoji zgradbi in drevesni sesta- vi. Taki gozdovi lahko hkrati optimalno iz- polnjujejo ekološke, socialne in proizvodne funkcije. Nedvomno pa nekatere funkcije zahtevajo, da način dela z gozdom oziro- ma njegovo zgradbo prilagodimo specifič­ nim zahtevam, ki izhajajo iz izjemne pou- darjenosti posamezne funkcije. 5 DOLOČITEV IN OVREDNOTENJE FUNK- CIJ GOZDOV 5 DETERMINATION AND EVALUATION OF FO- REST FUNCTIONS Merila za določitev in ovrednotenje funk- cij gozdov tako kot drugo vsebino načrtov za gospodarjenje z gozdovi po ZOG pred- piše minister, pristojen za gozdarstvo, v soglasju z ministrom, pristojnim za varstvo narave oziroma kulturne dediščine. Pri ovrednotenju funkcij gozdov bi moral omenjeni predpis izhajati iz dejstva, da je le malo funkcij. ki jih posamezni gozdovi sploh ne opravljajo (turistične funkcije npr. ne mo- rejo opravljati gozdovi z izjemno poudarje- no obrambno funkcijo). Iz takega razume- vanja v zakonu določenih funkcij gozdov izhajajo tudi predlagane definicije posamez- nih funkcij (z besedice "zlasti" povemo, da posamezne funkcije opravljajo tudi drugi go- zdovi): a) Ekološke funkcije Varovanje gozdnih zemlj'išč in sestojev (varovalno funkcijo) opravljajo zlasti gozdo- vi, ki: • zagotavljajo odpornost tal na erozijske pojave, ki jih povzročata voda in veter; • preprečujejo zemeljske in snežne pla- zove, usade in valjenje kamenja; • so v predelu nad mejo strnjenega goz- da in v drugih zelo ranljivih ekoloških raz- merah. Hidrološko funkcijo opravljajo zlasti goz- dovi, ki ohranjajo čistost podtalnice oziro- ma vode, ki pronica v podzemni svet na krasu, stoječih in tekočih voda ter uravna- vajo vodni odtok v območjih, ki so pomem- bna za oskrbo z vodo. Biotopsko funkcijo opravljajo zlasti gozdo- vi, ki v krajini zagotavljajo pestrost življenja oziroma so pomembni kot življenski prostor redkih ali ogroženih prosto rastočih rastlin oziroma redkih, ogroženih ali ekosistemsko pomembnih vrst prosto živečih živali. Klimatsko funkcijo opravljajo zlasti goz- dovi, ki varujejo kmetijske površine pred vetrom ali pozebo oziroma lokalno izboljšu- jejo podnebne razmere v območjih naselij. b) Socialne funkcije Zaščitno funkcijo opravljajo zlasti gozdo- vi, ki varujejo gospodarske, predvsem in- frastrukturne objekte ter naselja pred na- ravnimi pojavi, ki bi lahko ogrozili njihov obstoj ali njihovo nemoteno delovanje. Higiensko-zdravstveno funkcijo opravlja- jo zlasti gozdovi, ki varujejo bivalna in turi- GozdV 54, 1996 445 Zakon o gozdovih in urejanje prostora stična naselja in rekreacijske površine pred škodljivimi ali nadležnimi vplivi imisij, zlasti hrupa, prahu, aerosolov, plinov in ža!čenja oziroma blažijo škodljive ali nezazelene učinke industrijskih objektov. Obrambno funkcijo opravljajo zlasti goz- dovi na območju vojaških in policijskih ob- jektov. Rekreacijsko funkcijo opravljajo zlasti go- zdovi, ki so pomembni kot rekreacijski pro- stor za obiskovalce in omogočajo ljudem stik z naravo, mir in spremembo okolja. Turistično funkcijo opravljajo zlasti goz- dovi, ki oblikujejo funkcionalno ali estetsko celoto turističnih objektov oziroma turistič­ nih poti. Poučno funkcijo opravljajo zlasti gozdovi, ki so namenjeni seznanjanju javnosti z last- nostmi in zakonitostmi gozda in njegovih funkcij ter z drugimi ekosistemi v gozdnem prostoru ter z delom v gozdu, in so oprem- ljeni z učnimi potmi, učnimi objekti ali mu- zeji na prostem. Raziskovalno funkcijo opravljajo gozdovi, ki so namenjeni raziskovanju naravnih za- konitosti gozda in drugim podobnim razi- skavam. Funkcijo varovanja naravne in kulturne dediščine in drugih vrednot okolja opravlja- jo zlasti gozdni rezervati ter gozdovi, dre- vesa in redki ekosistemi v gozdnem prosto- ru, ki so zaradi izjemnih naravnih vrednot opredeljeni kot naravna dediščina, ter goz- dovi, ki so v vplivni okolici objektov kulturne dediščine, jih preraščajo ali so njihov del. Estetsko funkcijo opravljajo zlasti gozdo- vi, ki imajo izjemno, splošno priznano es- tetsko vrednost. c) Proizvodne funkcije Lesnoproizvodno funkcijo opravljajo zla- sti gozdovi na rodovitnih rastiščih, na kate- 446 Gozd V 54, 1996 rih je mogoče pridelovati večje količine ka- kovostnega lesa. Funkcijo pridobivanja drugih gozdnih do- brin opravljajo zlasti gozdovi, ki omogočajo nabiranje oziroma pridobivanje večjih koli- čin nelesnih gozdnih dobrin. Lovnogospodarsko funkcijo opravljajo zla- sti gozdovi in z njimi povezani ekosistemi v gozdnem prostoru, ki so pomembni za iz- boljšanje prehranskih in drugih življenjskih razmer za divjad, ki jo je dovoljeno loviti. Pri ovrednotenju funkcij gozdov je treba upoštevati, da imajo ekološke prednost pred socialnimi, socialne pa pred proizvod- nimi. 6 DELO V PRIHODNJE 6 FUTURE ACTIYITIES Na področju vključevanja gozdarstva v urejanje prostora se je treba v prihodnje zlasti osredotočiti v: • določitev in ovrednotenje funkcij goz- dov in njihovo prostorsko ponazoritev na vsem prostoru Republike Slovenije; • določitev gozdnega roba in meril za do- ločitev katastrskih razredov gozda, na pod- lagi česar bo mogoče bolj kakovostno vodi- ti zemljiški kataster; • izdelavo usklajenih meril za določitev gozdnega prostora; • pripravo strokovnih podlag za zakon, s . katerim se bodo razglasili varovalni gozdo- vi in gozdovi s posebnim namenom po 43. členu in po prvem odstavku 44. člena ZOG; • izdelavo strokovnih podlag za gospo- darjenje s posamičnim gozdnim drevjem oziroma s skupinami gozdnega drevja zu- naj naselij; • izdelavo vsaj najnujnejših vsebin pro- storskih delov gozdnogospodarskih načr­ tov, s katerimi se je treba skladno s PRG vključiti v prostorsko planiranje na lokalni in državni ravni.