Telefon št. 74.
Ponamna številka 10 h.
P« peitl pn|raas:
UL
j«lo lato naprej 26* — h pol leta , 13 , — , ietrt , , 6,60, Mesec , 2,20,
VBpravalitvii prejemal:
u
«elo leto naprej 20 K — h . i?,-.
ietrt , ■esec

Za poiiljanje na dom 20 k na mesec.
SLOVENEC
Političen list za slovenski narod.
Narefisiae in talente •prejema upravnlštve v
Katol. Tiskarni, Kopitarjeve ulice it. 2.
Rekepitl se ne vračajo, nefrankovana pisma ae
vsprejemajo.
Uredništvo je v Semenskih ulicah it. 2,1., 17
Izhaja vsak dan, izviemfi nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne.
Štev. 55.
V Ljubljani, v petek 7. marca 1902.
Letnik XXX.
Državni zbor.
Dunaj, 6. marca.
Uprav polževo pot se pomiče nadrobna razprava o proračunu. Načelniki klubov so se jako motili s svojim računom, da zbornica morda že do velike noči redi proračun. Danes razprava niti o ministerstvu za notranje posle ni dovršena, in ker »nesreče« niso izo-gibne, utegne zbornica do 22. t. m. rešiti k večjemu še proračun za deželno brambo in naučno ministerstvo. Danes je proračunska razprava pretrgana, da se zbornica bavi z izjemnim stanjem v Trstu, jutri more ta ali oni iznenaditi zbornico z nujnim predlogom. Tako so posl. Klcfača komaj pregovorili, da je danes umaknil svoj nujni predlog glede nekega vojaka. Po veliki noči nameravajo rešiti načrte glede žitne trgovine na obroke, davka od voznih listkov na železnicah, podržavljenja soverozapadne železnice in drž. železnične družbe, dunajskega posojila itd. Ako se posamezni govorniki ne omeje na bistvene stvari, potem bode morala zbornica do Kresa požirati suhoparni zrak. Zato hoče predsednik grof Vetter drugi teden zopet sklicati načelnike, da okrajšajo razpravo in podaljšajo počitnice. To pa ni lahka stvar, ker noben govornik ne sprejme torbe.
Nemike želje.
Včeraj je seja nepretrgano trajala od 10. ure do 7. ure zvečer, pred sejo in po seji so imeli svoje seje posamezni odseki. Začetkom današnje seje so posl. ochone-r e r in tovariši v interpelaciji vprašali vlado: 1. Kakšne pravice ima češki minister ; 2. kdo zastopa v ministerstvu pravice nemškega naroda; 3. ali hoče min. predsednik nasve-tovati kroni posebnega nemškega ministra; 4. zakaj vlada prezira nemške uradnike; 5. ali hoče vlada Galicijo odtrgati od Avstrije? — Radovedni smo, kaj vlada odgovori g. Schonererju.
Proračunska razprava.
Danes je zbornica dovršila šele šesto nadrobno razpravo, ia sicer o troških za »drž. zakonik, javno varnost, drž. stavbene urade in nove zgradbe za pol. urade«. Prvi današnji govornik dr. M a y r e d e r je obširno govoril o »avstrijski umetnosti« ter
zahteval, da se dela za novo palačo vojnega ministerstva razpišejo. Soc. dem. Eldersch je na dolgo in široko govoril proti policiji, ki ne ščiti rudeče zastave. Češki poslanec Šramek je govoril o bolniških blagajnah. Bukovinski poslanec dr. S t r a u o h e r je pravil razne strahovite romane, kako so v Avstriji zatirani židje, da v samostane proti volji starišev zapirajo otroke, kako se je pri zadnjih volitvah moral boriti proti vladnemu kandidatu itd. itd. Mož je že v potu svojega obraza skušal prazno zbornico prepričati, da jo preveva nazadnjaški, nemoderni duh. Konečno se je celo podpredsedniku Kaiserju ta »govoranca« zdela predolgočasna in je govorniku odtegnil besedo. Dr. Straucher je seveda skočil po koncu, kakor bi mu kdo stopil na kurje oko, kričal in vihal brke, toda Kaiser se ni zmenil za ropot in židovsko jezo. Konečno je vladni zastopnik, Bek. načelnik W o 1 f, obširneje govoril o socialnem zavarovanju, ki je postalo jako pereče vprašanje. Poročevalec baron M o r s e y je, kakor včeraj, obširno odgovarjal raznim govornikom. Baron Morsey je jako naobražen in spreten govornik, a s stališča svoje stranke bi bolje storil, ko bi ne hodil prepogosto za vlado po kostanj v ogenj. Zbornica je z veliko večino vsprejela proračun za javno varnost in ostale točke, ob enem pa tudi razne resoluoije.
Tako posl. V u k o v i č zahteva : Vlada naj predloži načrt zakona v varstvo izseljencev ter objavlja redno statistiko o izseljevanju. Posl. Romanovvicz zahteva, da vlada predloži službeno pragmatiko za državne uradnike in uslužbence. Posl. dr. L e m i s e h zahteva, naj vlada predloži načrt zakona o zavarovanju proti požarom. Baron Schwegel zahteva v posebni resoluciji, da naj vlada v smislu zakona z dne 8. junija 1871 in sklepa Kranjskega dež. zbora z dne 8. svečana 1896 varuje koristi Kranjske dežele ter doseže združenje žumberškega in marijadolskega okraja s Kranjsko.
Nemiri v Trstu.
Včeraj sem že poročilu o tržaških nemirih povzel bistvene točke. Danes ob 4. uri je zbornica pričela razpravo o tem vprašanju. Prvi govornik dr. E11 e n b o g e n jo z največjo srditostjo napadal vlado, osobito
pa poročevalca dr. pl. F u c h s a. Res, obžalujemo, da je dr. pl. Fuchs prevzel to poročilo ter sebe in svojo stranko izpostavil najostudnejšim napadom soc. dem. in njihovega glavnega glasila. V odseku baje iz-prva nobeden ni hotel zagovarjati izjemnega stanja, konečno je to nehvaležno nalogo vsled močnega pritiska sprejel dr. pl. Fuchs. V zahvalo ga je dr. Ellenbogen napadal, kakor bi bil dr. pl. Fuchs provzročil nemire in ukazal streljati na množice.
Posl. S p i n č i 6 je mej živahnim odobravanjem mej Jugoslovani in odločnimi ugovori italijanskih poslancev utemeljeval svoj predlog, oziroma dostavek, d a n a j vlada gleda vbodočnost ter ne daje potuhe onim življem, ki »mularijo«, to je, poulično otroč-jad plačujejo za razne izgrede. Vlada je zanemarila svojo dolžnost, ker ni o pravem času pri Lloydu zagovarjala opravičenih zahtev kurjačev. Neumestno je bilo, da so iskali novih kurjačev križem sveta. To bo vzroki, da bo kurjači bili nevoljni in da je ž njimi simpatizovalo vse pošteno prebivalstvo brez razlike narodnosti. Toda to priliko so porabili gotovi krogi v to, da v Trstu ne zaspi ideja irredente. In to je, kar v prvi vrsti opravičuje izjemno stanje protTonim, ki za kulisami uprizarjajo raznovrstne izgrede s pomočjo plačanih mladičev. Desetletja je vlada gojila gada, in sedaj ima sitnosti s to gadjo zalego. Vlada danes žanje, kar so preje sejali kratkovidni birokrati, oziroma gojili tuje seme. Ti nemiri so večinoma le sad starega vladnega zistema. Ta zistem naj vlada korenito predrugači, izčisti naj Avgijev hlev, koder se rede proti-avstrijski življi, skrbi naj za krščansko vzgojo tržaške mladine, za potrebne šole tudi slovenskemu prebivalstvu, potem je mogoče, da se zboljšajo tržaške in sploh primorske razmere.
Naskok na dinastijo Obrenovičev?
zadnji dogodek v Sabacu nazivajo mnogi naravnost z naskokom na Obrenovičevo dinastijo. Srbski oficielni krogi se pa temu posmehujejo, češ to je bil čin napol blaznega človeka, kateremu niti ni pripisovati kakega večjega čina. In vendar so včeraj povodom 201etnice kraljestva srbskega častniki, na
čelu jim vojni minister Antonič, čestitali kralju k takemu izidu in mu zagotovili zvestobo in udanost.
O Alavanticu poroča dr. Nenadovič, da ni sorodnik kneza Petra Karagjorgjeviča in tudi ni znjim v nikaki zvezi. — Pravo njegovo ime je Milan Radovanovic. Pred leti je služil kot nadporočnik v srbski armadi. Sedanje ime si je nadel pred nekako šestimi leti. Njegov brat Kosta je bil poprej urednik v Belgradu. Sedaj je dalj časa bival v Sem-linu, včeraj so ga prijeli. V pravdi v zadevi napada na Milana je bil obsojen v ŽOletno ječo, kralj Aleksander ga je pozneje pomilostil. Dopisoval je v belgrajske »Nar. Liste«, VBled česar se je v uredništvu tega lista vršila preiskava. Sedanjega prefekta v Šabacu so včeraj nenadoma vpokojili. Morda so tudi njega sumili, da je v zvezi z najnovejšim dogodkom.
„Slowo Polskie".
Praški »Politiki« poročajo iz Lvova, da so lastniki glasila združenih poljskih demokratov »Slovvo Polskie« isto prodali nekemu varšavskemu konsorciju zWasilew8kim na čelu. Prejšnji izdajatelji in uredniki lista »i>lowo Polskie«, Romanovicz, Rutowski in Lewicki, so z večjim delom dosedanje redakcije osnovali nov list pod naslovom »Nowe 1 owo Polskie«.
sedanji glavni urednik prvotnega »Slovvo Polskie«, Wasile\vski, je bil izdajatelj v Varšavi izhajajočega radikalnega »Glosa«. V istem smislu bo sedaj pisal »Slowo«, z glavno ostjo proti rusko - poljski spravni stranki, ki je v Galiciji dokaj številno zastopana.
Novo ustanovljeni list »Nowe Slovvo Polskie« bo materijelno podpiral grof Potočki s svojimi somišljeniki vred, kakor je tudi pri zadnjih deželnozborskih volitvah javno podpiral to gibanje in sklenil javno kompromis z združenimi demokrati.
Kongres francoskih socialistov.
V Toursu v Franciji zboruje te dni so-cialistiški kongres. Mej vsprejetimi predlogi in resolucijami so najvažnejše ene, ki jih je predlagal vodja J a u r 6 s. Zborovalci so se namreč izrekli za načelo, da je: vsaka stavka odvisna edino le od delavcev; Bocialci hočejo mej narodni
LISTEK.
[8] Slepi muzik.
Rusko spisal Vladimir Korolenko, prevel Krilič.
Mati ni vedela, kaj to pomeni; mislila je, da sanje vznemirjajo dečka. Zvečer ga je sama položila v postelj, skrbno ga je prekrižala in odšla še-le, ko je začel dremati; pa zvečer ni opazila nič nenavadnega. Drugo jutro ji je pa deček zopet pripovedoval o nečem, kar ga je sinoči tako prijetno vznemirjalo.
»Bilo je tako lepo, mamica, tako lepo! Kaj je to ?«
Prihodnji večer je mati sklenila dalje časa ostati pri dečkovi postelji, da bi mogla rešiti čudno uganko. Sedela je na stolu poleg njegove posteljice, mehanično vezla svoje ročno delo in vlekla na uho jednako-merno dihanje svojega Peterčka. Zdelo se ji je, da je že trdno zaspal, kar se je naenkrat v temi oglasil njegov tihoten glas:
»Mamica, ali si ti tukaj ?«
»Tukaj sem, sinček!«
»Odidi, mamica !« 'Ono Be boji tebe in
zato ga še zdaj ni. Jaz sem že skoraj zaspal onega pa še zdaj ni . . .«
Začudena mati je s čudnimi občutki poslušala to zaspano, žalostno šepetanje. Deček je govoril o svojih sanjah tako določno, kakor da bi to bilo kaj realnega. Mati je vBtala, nagnila se je nad dečka in ga poljubila, nato je tiho odšla in hotela od vrtne strani stopiti k odprtemu oknu.
Ni še prišla ven, kar se ji je razjasnila uganka. Zaslišala je tihe topeče se glasove piščalke, ki so prihajali iz hleva in se zlivali s šumom južnega večera. Takoj je umela, da so ti neumetni glasovi priproste melodije tako prijetno delovali na dečkovo domišljijo.
Se sama je malo postala in poslušala prisrčno in turobno melodijo maloruske pesni; popolnoma pomirjena je potem odšla v temni vrtni drevored k stricu Maksi mu.
»Johim lepo svira«, je rekla. »Čudovito, koliko nežnih čuvstev je v tem na videz surovem hlapcu.«
IV.
Johim je res lepo svira]. Zanj celo gosli niso bile preumetne, in bili so časi, ko v nedeljo v krčmi nihče ni znal lepše zaigrati
,kozaka' ali veselega poljskega .krakovjaka1,*) Kadar je on, sede na klopi v kotu, pritisnil gosli z obritim podbradkom in po fantovsko svojo visoko kapo potisnil na tilnik ter z upognjenim lokom potegnil po napetih strunah, takrat so bb vsem v gostilni kar same povzdigovale noge. Celo stari jednooki žid, ki je Johima spremljal z basom, je bil ves v ognju. Njegov nerodni ,štrument' se je trudil in napenjal, da bi s svojim težkim basom mogel dohajati lahke, zvonke in poskočne glasove Johimovih gosli; pri tem je stari žid Jankel visoko privzdigoval svoja pleča, metal svojo plešasto glavo na vse strani in poskakoval po taktu živahne in drzne melodije. Kaj bi še govoril o krščenih ljudeh, ki imajo že noge tako uravnane, da se pri prvih glasovih vesele plesne melodije začno same vzdigovati in udarjati po tleh ?
Odkar je pa Johim začel gledati za Maruško, služkinjo sosednega posestnika, mu niso več tako ugajalo gosli. Kajti gosli mu niso pomagale omečiti srce neusmiljene deklice, ki je rajši imela golobradi nemški
*) ,Kozak' je maloruski, .Krakovjak' pa poljski narodni ples.
obraz posestnikovega sluge nego lepo brke maloruskega godca. Od tega časa se niso več slišale njegove gosli niti v krčmi niti zvečer na plesu. Obesil jih je na klin v hlevu in se ni brigal za to, če so zaradi njegove malomarnosti na njegovih prej tako ljubljenih goslih popokale vse strune ena za drugo. Strune so pokale s tako glasnim in žalostnim predsmrtnim zvenenjem, da so celo konji sočutno hrzali in se ozirali na potrtega Johima.
Namesto gosli je kupil Johim od potujočega krošnjarja leseno piščalko. Najbrže je mislil, da se bodo njeni tihi prisrčni zvoki bolj ujemali z bridko žalostjo in boljšo izražali bolečine njegovega zavrženega sroa. Toda krošnjarska piščalka ni ustregla njegovim željam. Poskusil jih je kakih deset, jih obrezaval, namakal v vodi in sušil na na solncu, obešal na vrvici pod streho, da bi jih prepihal veter, pa vso zastonj. Krošnjarska piščalka ni hotela slušati maloruskega sroa. Kjer bi morala peti, tam je žvižgala ; piskala takrat, kadar je želel godec žalostno drhtečih glasov, skratka nikakor se ni hotola udati njegovemu duševnemu stanju.
mir in občno istodobno razoroienje; sedanji kapitalistiški družabni red se mora premeniti v kolektivistiškega. Konečno se je pa sklenilo, da noben zastopnik s o-cialistiške stranke v bodoče (!) n e s m e brez strankinega dovoljenja vstopiti v ministerstvo. — Sklep je torej zelo previden, ker prav nič ne škoduje so-drugu Millerandu v sedanjem kabinetu.
Burska odposlanca v Ameriki.
Ameriški vladajoči krogi kažejo nekoliko več simpatij burski stvari, kakor pa evropski, čeravno tudi ta simpatija ne bo rešila Burov. Burska delegata Wolmarans in Wessels sta bila v sredo sprejeta pri predsedniku Rosseveltu in državnem tajniku Hayu. Najprej sta bila pri poslednjem. sprejel ju je kot zasebnika ter obljubil, da bo storil, karkoli je v njegovi moči, da se zboljša položaj Burov v Južni Afriki. Pojasnil pa je, da on v tem vprašanju ni merodajen, marveč predsednik. Ta ju je pa zelo kratko odpravil. Poslušal ju je sicer kot zasebnika kake četrt ure, potem pa kratko a določno izjavil, da se ze-dinjene države nočejo in ne morejo vmešavati v ta boj.
Glede izvažanja konj iz ameriških zveznih držav je izjavil državni tajnik Hay, da vlada nobenemu larmovcu ne sme predpi-savati, kam naj oddaja svoje pridelke na polju ali pri živinoreji. Sicer je pa bila Amerika vedno strogo nevtralna in je istotako dopustila izvažanje blaga za Bure.
Iz tega je razvidno, da se Amerikanci ravno tako tresejo pred Angleži, kakor vsi evropski državniki.
Izpred sodišča.
Porotne obravnave v Ljubljani.
Tat Pogačar. 181etni Ivan Pogačar rojen v Cerkljah, bivši gimnazijec in potem pisar pri dež. Bodišču v Ljubljani in okr. sodišču na Krškem in pozneje pri dr. Jamšku v Litiji, je stal včeraj pred porotniki. Obtožen je bil, da je poneveril dr. Jamšku koleke v vrednosti pod 100 K in da je dr. Jamšku poneveril tudi nekaj od strank mu zaupanega denarja. Pogačar si je prilastil tudi ključ od Jamškove miznice. Strankam je Pogačar dejal: »Morate plačati, sicer bomo prodali« in plačale so, denar pod 100 K je pa Pogačar spravil zase. Dr. Jamšek je Po-gačarja spodil, nakar je Pogačar prišel v Ljubljano in ker ni hotel delati, sklenil je krasti.
Utihotapil se je med notranja in zunanja vrata pisarne č. g. stolnega dekana Zamejca v škofiji in čakal, da g. dekan gre iz pisarne. G. dekan ga pri odhodu k obedu ni zapazil ter je zaprl samo zunanja vrata, notranja je pa pustil odprta. Pogačar je torej lahko prišel v sobo, kjer je nakral 324 K. Potem je zopet stopil med zunanja in notranja vrata, in čakal, da pride g. dekan nazaj. Ko je pri povratku g. dekan odprl zunanja vrata splazil, se je Pogačar na prosto. Denar je Pogačar zapravil v pijančevanju in v nesramni hiši ter plačeval po ljubljanskih gostilnah za svoje »prijatelje«, ki so včeraj prišli k porotni obravnavi poslušat, ako bo Pogačar kaj pravil o njihovi »prijaznosti«. Pogačar pa je molčal o njih. Ukradeni denar mu je pri takem življenju zadoščal komaj teden dni. Od ukradenega denarja si je kupil samo en površnik za 25 gld., pa je končno še tega prodal. Ko mu je zmanjkalo denarja, pričel je misliti na novo tatvino.
Dne 17. januvarija zvečer je dolgo časa hodil po hodniku stolnega župnišča in ko je raznašalec prinesel č. gosp. monsignorj prof. Zupančiču »Slovenca«, stopil je z* njim v prvo sobo in se skril. Ko je gosp. prolesor odšel k večerji, pričel je Pogačar »delati«. Prilastil si je najmanj 700 K, potem se je pa skril med odprta notranja in zaprta zunanja vrata in čakal. Skoro je prišla pOBtrežnica Urša Koderman, ki je zunanja vrata odprla in ko je videla med vrati neznanega človeka, stopila je na stran — Pogačar je pa zbežal ter se ni nič zmenil za Uršino kričanje.
Porotni obravnavi predseduje predsed. dež. sodišča g. L e v i č n i k, ki vpraša ob« toženca, ali mu je res pri g. msg. Zupančiču ukradeni denar zadoščal komaj za 8 do 10 dni. »Saj še ne«, pravi obtoženec. Za pričo zaslišani g. prof. Zupančič resignira, kakor g. dr. JamSek na povrnitev škode. Priča Urša Koderman potrdi vprašanja. Na to pride v razpravo nadalnje postopanje Pogačarjevo. Z ukradenim denarjem je Pogačar zopet popival s »prijatelji« po Ljubljani in je v eni noči zapravil okolu 200 K. Drugi dan se je peljal v Celovec, kjer je dobil sina realčnega profesorja in postopača Lindelna, s katerima je popival. Ko je v neki celovški gostilni vrgel ukradene cekine
na mizo, sta dva cekina padla na tla. En cekin je Lindel, ki je svoj čas užival že prijetnosti ljubljanske prisilne delavnice, pobral in spravil. Pogačar je bil nad to Lin-delnovo tatvino ves ogorčen in je Lindelna ovadil policiji. Kot priča zaslišan je rekel, da je vinski agent BolaOjev in da je na trgovskem potovanju. Lindel je dobil radi Pogačarju ukradenega cekina 8 mesecev ječe, skoro ps je roka pravice prijela tudi Pogačar j a.
Včeraj je Pogačar pred porotniki tatvine pripoznaval, le na visokosti ukradenih svot se ni hotel prav spominjati. Pred sodiščem Be je prav arogantno vedel in se pričel s pričo dr. Jamškom celo prepirati. Porotniki so stavljena jim vprašanja o poneverjenju pri dr. Jamšku, o tem, da je Pogačar kot priča zaslišan povedal napačno ime in o tatvinah pri gg. dekanu Zamejcu in msg. Zupančiču soglasno potrdili. Sodišče je prisodilo Pogačarju pet let težke j e Č e in je utemeljilo to kazen s tem, da je izvršil več tatvin in daje na sodišče napravil utis, da Be ne bo več poboljšal, ampak da je moralno popolnoma propadel človek. Pogačar se je proti visokosti kazni takoj pritožil, Češ »Ce se pritožim, več ne morem dobiti«.
Porotno sodišče v Ljubljani je danes zaključilo svoje zasedanje. O obravnavah, ki so se vršile danes, poročamo jutri.
Cigan Gašper Held pred novomeškimi porotniki.
(Dalje.)
Nadaljnja priča krčmar Pet. Hrom iz Doblič, že umrl, je pri preiskavi izpovedal, da je dne G. febr. zjutraj čul ropot, potem pa opazil, da mu je v prodajalni zmanjkalo za 4 gld. blaga. Tatu ni videl. — Cigan zatrjuje, da ne ve nič o tem.
Priča Ant. 11 e n i č iz Vasice pravi, da bo ga obiskali tatovi na sv. 3 Kraljev dan. Prišli bo skozi okno in mu odnesli rakije in kruha. Odškodnine seve ne zahteva.
Žup. Mat. Vrtine iz Doblič pove, da je isto noč čul tresenje vrat. sel je odpirat, a ko je ugledal sumljivo osebo, je naglo zaprl. Pozneje ni videl sumljivih oseb v okolici.
Marjeta P e t r i 6 je videla enega izmej ciganov. Ukradli so jej obleke v približni vrednosti 30 gld. Odškodnino bi vzela, če bi jo kdo dal, s samo obsodbo jej pa ni nič pomagano. O ciganu pravi, da je bil približno tak, a natanko pa le ne ve, če je bil Gašper.
Priča Katar. D r a p je videla udrto okno in 2 cigana, ko je stopila iz hišec Na praSanje: »Kdo doli? Kaj iščete?« ni dobila odgovora. V tem hipu je skočil eden ci ganov proti nji in jo udaril z lopato. Ciganov ni dobro razločila.
Priča Mat. M a j e r 1 e iz Jelšečnika pripoveduje, da je bil dnč 6. jan. okraden. Škodo ceni na 7 gld. Pri obravnavi proti Simonu Heldu je spoznal kos ukradene obleke. Ker ne dobi odškodnine, tudi, ne mara same obsodbe. Sumljivih ljudi pozneje ni videl. — C gan seveda zopet nedolžen.
Priča Jan. Banovec od ondot je videl isti dan mej 5. in 6. uro pri sosedu dva tujca. Mislil je, da sta prišla »paradiž trgat« (koledovat). Na vprašanje: »Kdo ste ?« ni dobil odgovora. Odšla sta. Nesla sta nekaj belega. Sel je za njima in klical: »Počakajte, s . . . . lumpi!« V hipu pa se usta vita. Strel poči in v grmovju zašumi. Slišal je klic: »Se enega, še enega!« Potem sta odšla. Eden je bil večji, drugi manjši. Ko mu predstavijo cigana, ga ne more natančno spoznati.
Ker je odsotna nadaljnja priča Ana M a j e r 1 e , opozori predsednik cigana Gašperja, da je ta priča pri obravnavi proti Simonu Heldu spoznala ukradene stvari. »To me nič ne briga!« se odreže cigan in se huduje, češ, da ga hočejo s Simonom Heldom vreči v isti koš. — Tudi nadaljnja priča je odsotna. Odšla je v Ameriko. Ukradeno jej je bilo več stvari v vrednosti 30 gld. Nekaj je pozneje dobila nazaj. — Ciganu je vsa stvar tuja.
Priča Mihael P e r u š i č iz Črnomlja izjavlja, da so cigani kurili blizu njegove hiše. Ko jih je šel pogledat, so ga vprašali za prenočišče. Gašper je bil kozav in po tem ga tudi sedaj izpozna. Zagotovo pa tega vendarle ne more trditi, vendar prej da'kot ne. — Cigan resno motri pričo in pravi, da mu je popolno neznana. Na zatrdilo, da je podoben enemu izmed onih, ki so kurili, pravi, da je »cigan drug drugemu podoben«.
Pri priči Jan. b i t a r j u iz Toplic je dne 7. jan. eden oiganov jedel klobaso in kruh. Na vprašanje, odkod, ni dal določnega odgovora. Isti dan zvečer bo mu po kradli. Vlomili so v prodajalno. Cul jih ni nihče. Odnesli so predal z denarjem, sladkor, Bir, več obleke in drugih stvari. Preda z denarjem so pozneje našli v bližini. Pri! obravnavi proti Sim. Heldu, je dobil nazaj, kar je še imel. Na odškodnino ne reflek-tira. Konečno pravi, da je bil mej njimi bržkone tudi Gašper, a bil je bolj debel in rudeč. Tak kot sedaj Gašper, pa ni bil. —
Cigan se nedolžno smehlja, zanika, da bi >il on udeležen pri tatvini in s povzdig-njenim glasom opozori pričo, naj govoriresnioo!
Nadalnja priča Marija K u m p iz Gorice pri Toplicah je videla dne 6. jan. dva cigana in ciganko. Eden je imel rudeč dežnik, kakor ao navadni okolu Črnomlja, to se ji predstavi cigan Gašper, pravi, da e zdaj ves drugačen, prej je bil bolj »fejst«. Sploh sta pa bila oba oigana precej enaka.
—	Cigan: »Kaj morem zato, če sem onemu >odoben ?« — Naslednji dan je zvedela, da da je bil Sitar okraden.
Priča Mat. G r i 1 je na potu od Cr nomlja srečal tri cigane, dva moška in eno žensko. Eden je imel brke, drugi je bil poraščen in rudeč. Imeli so dva dežnika. Ce je bil ravno Gašper mej njimi, priča ne ve ijotovo. — Cigan pravi, da ni bil nikdar rudeč in da ne pozna priče. Sicer pa »lahko govorijo priče, kar hočejo«.
Priča Mih. Fabjan je Brečal cigane isti dan opoldne, ko je bil oitar okraden. aimon e bil mlajši in večji, drugi manjši in poraščen. Vsak je nesel seboj v ruti zavito steklenico. Pri zadnji obravnavi so mu pokazali enake cule. Ko mu predstavijo cigana, pravi priča: »Ta bo pravi!« Gašper: »Mene že nisi nikoli videl. Lahko se vse pove, kar hoče. Mene zelo malo poznaš. C>gan je ciganu podoben. Pikast je vsak cigan.« (Predsednik: Oho!) Priča vztraja iri prvotni trditvi. Cigan: »Le potrdi, da >o konec vsega. A na svojo vest misli, da boš enkrat umrl.« 3riče to ne vznemirja.
Priča Ana Fabjan se prav dobro spominja na oni dan pred tatvino pri Sitarju. Videla je vse tri cigane, prišli so pred hišo in jo pozdravili. Prosili so jo zelja. Ciganka n eden ciganov Bta sedela zunaj pred vrati. Opisujoč cigana Gašperja pravi: »Jaz sem necej rekla, da je vsa postava ista, samo da je bil bolj rudeč. Tudi obleko je imel drugo. S:cer mu je pa Gašper zelo podoben.«
—	Cigan se nasmehne: »Čudno se mi zdi, da vsak pravi, da sem podoben, a za trdno nobeden ne reče. Sicer pa naj govorijo, kar lOČejo.«
Nadaljnja priča Fr. R o g e 1 j iz Velike Sice pripoveduje, da je prišel k njemu v lišo cigan ravno isti dan, ko je bil semenj v Krki. Bilo je med 10. in 11. uro dopoldne. Pri tem se je prijel cigana en lonec, ki ga je hotela žena imeti nazaj. Cigan je nameril s puško. Pozneje je priča pogrešil »žatlaho«. Ko priča dalj časa motri cigana Gašperja, pravi: »Taje pravi, dal« Cigan mu jezno odvrne: »Me slabo poznaš! Jaz nikdar nisem bil. Vas tudi ne poznam. Sicer pa govorite, kar hočete.«
Za njim pride na vrsto priča J. P r i m c iz Toplic. K njemu sta prišla dva cigana; eden je igral na orgeljce, drugi uzmal črev-lje. Priča ju je prosil, naj stvari pustita pri miru, a drugi cigan je segel pod suknjo, in priča je obmolknil, misleč, da je »zadnja prišla«. Pogrešil je tudi nož. Sicer se mu ni zgodilo nič žalega. Mej raznimi noži na mizi ni njegovega. Ciganov v strahu ni natanko pogledal. Ker si priča ne zna tolmačiti, zakaj je eden orgljal, pojasni državni pravdnik, da je s tem samo odvračal pozornost priče na drugega cigana.
Priča Marija Gorjanc pripoveduje, da so prišli k njej trije cigani. Moška sta bila oborožena s puškama in z »žatlaho«. Najprej so obiskali mlin, potem pa šli v hišo. Tu so našli citre in jeli igrati duet,. A znali niso nič. Eden je celo zapel: »Č<3 si res moja, podaj mi roko!« Mej tem je pa drugi zamenjal svoje coklje z lepimi čevlji. Škode je 2 gld. Ce jo bo hotel vrniti, naj se obsodi. Ko ji predsednik predstavi cigana, pravi priča: »Natirlih, pravi je, Bamo malo bolj suh je.« — Cigan: »Če me poznaš, je pa dobro. Jaz že nisem bil nikdar pri tebi.«
Priča Fr. P o grajo je sedaj v Ameriki. Pri preiskavi je pripovedoval, kako je videl na poti iz Žužemberka proti Zatičini tri cigane. Moška sta bila oborožena s puškama in noži. Ker so pretili, je šel po orožnike, a ko je ta došel, so cigani zbežali. Videti je bilo, kakor bi cigana podila ciganko čez polje. Eden ciganov je imel hlače do kolen.
Nadaljna priča Jan. Seme iz Vel. Loke je že umrl. V prvotnem zapisniku je opisal dogodek, ko se je vračal z drugimi kmeti s sejma. Na razpotju so se ločili z Novlja-novimi. srečali so cigane, ki so bili oboroženi in so jim pretili. Nekateri kmetje so rekli: »Dajmo jih!« in skočili proti njim. Priči je eden ciganov hotel seči v roko češ: »Saj sva prijatelja!« A ker je videl v roki nož, ni hotel ciganu ustreči. Z njim je šel tudi Fr. Zaje. Ko se je hotel ozreti, kaj se godi z Zajcem, je dobil priča ii.no za ušesom. Kaj se je pozneje godilo, ne ve, ker je bežal. Ljudje z živino bo šli po glavni cesti, simona Ilelda je poznal. Cigan, ki mu je hotel seči v roko, je bil podoben Gašperju. Drugega je videl, kako je z »žatlaho« skočil proti Zajcu. Za zdravniške stroške je izdal 100 gld. in zahteva povračilo. Kako so Novljana ubili, priča ne ve.— Cigan Gašpar o vsem tem ničesar ne ve, vse mu je novo.
Na Hrvaškem je bil Gašpar Held zaprt z nekim Antonom Hermanom, kateremu je pravil, da je njegov »brat« Simon Held radi umora obešen in da te on m o r a r e -fiiti, naj tudi za njim stre-ljajo, ker tudi njega radi tega na Kranjskem s m r t č a k s. Gašpar Held pravi nato, da je bil Herman »špion« in da je kar po svoje govoril. Pre-bero se izjave nekaterih obtežilnih prič. — Held pravi vsakokrat: »Zakaj pa ni sam prišel.«
Prebere se izjava Simona Helda, katero je podal pred svojo smrtjo in ki Gašperja zelo kompromitira. Simon je povedal, da je on na straži stal, Gašpar je pa kradel. Gašper je z »žatlaho« udaril Novljana. Prebero se še razne izjave in tudi orožniško poročilo, kako se je G. Held branil proti ujetju. Njegovo drago Rozalijo Brajdič so ujeli, Gašpar Held se je pa branil in streljal. Ko ie izgubil hlače, tekel je v sami srajci, da bi ušel. Pri Roz. Brajdič so našli stvari, ki so bile tisti dan ukradene na Kranjskem.
0 umoru zaslišane priče so priznale podobnost Gašperja Helda z onim ciganom, ki je imel »žatlaho«. Held pravi: »Kaj morem za to, če sem podoben.«
Priča France Novljan, kateremu so cigani tudi usodnega dne grozili, dobro 8pozna'Gašperja Helda Gašpar Held pravi porogljivo: »Pa to je dobro, da me poznaš.« Priča: »Pa bi bilo še boljše, da bi te nikdar ne poznal« in končno priča z nekim posebnim zadovoljstvom potrdi: »Cisto natirlih, kapital ta pravi! Ti si glih tista afna !«
Po pričah, ki opisujejo napad ciganov na ljudi, vračajoče se s semnja, pride na vrsto sin umorjenega Martina Novljana. Drugi bo pred cigani stekli, oče njegov, 57 let star, je težko hodil, ni mogel bežati in je zaostal. Cigan z »žatlaho« je udaril očeta, na kar se je oče zgrudil. Na to hočejo cigani dohiteti druge ljudi, a ko vidijo, da jih ne morejo dohiteti, se vrnejo nazaj. Sin se ozre nazaj in vidi oba cigana upognjena nad očetom. Mahati ni videl, je bil preveč prestrašen. Ko bo cigani odšli, stopil je sin k očetu. Oče je še živel. Prenesli so ga v vas, kjer je umrl. Odgovoril je samo na vprašanje: »Ali je hudo ?« : »0, je hudo !« c> i n Martina Novljana z vso odločnostjo spozna Gašperja Helda. Obtoženec : »Prosim slavni sud, naj pravi kar hoče.«	(D»lj« prih.)
Pred oeljskiml porotniki
je dobil kovač Karol Apotekar iz Rup. ki je radi ljubosumnosti v gozdu ubil 76 letnega lovca Blaža Kvasa, ko se je Kvas vračal z nekim dekletom domov, eno leto težke ječe, kočar Tratenšek pa radi požiga pet let — 191etni posestnikov sin Avg. L e s k o š e k je bil radi požiga obsojen v triletno težko ječo.
Dnevne novice.
V Ljubljani, 7. marca.
Volitve v bolniško blagajno v Kranja. Dne 23. febr. jo sklenil odbor okrajne bolniške blagajne v Kranju, da bo dne 2. t. m. volitev delegatov v mestu. V soboto popoldne, dne 1.1, m. popoldne krog 5., so se pa pokazali na oglih lepaki, ki so naznanjali, da drugi dan ne bo volitve, marveč da je preložena za nedoločen Čas. Silno so se vsled tega razburili upravičeni volivci. Iskali so vzroka. Zvedeli so brž, da je bila malo pred 5. uro odborova seja, katere se je vdeležil tudi vladni tajnik; lepaki so morali biti že natisnjeni ; vedelo Be je, kaj se bo sklenilo. — Nekaj upravičenih volivcev je *lo brž h okrajnemu glavarstvu poizvedovat, zakaj se je to zgodilo, in zahtevat, da se krivični odborov sklep razveljavi. Vladni tajnik, ki je bil pri seji navzoč, ki je reden poročevalec v obrtnih zadevah, ki je ravno glede na volitve v bolniško blagajno preje dajal informacije, je deputacijo poslal k glavarju, o katerem je vedel, da ga ni v pisarni. Velel jim je čakati na hodniku; in tam bo čakali — seveda zastonj — do šestih, ko se končajo uradne ure. Drugi dan se jih zbere 12 in gredo že pred devetimi čakat glavarja. Ta jih sprejme, a izjavi, da ne more nič storiti, da bi se pravilno sklicana volitev tudi vršila; priznava pa, da za odložitev ni bilo nobenih pravih vzrokov. Deputacija se brzojavno pritoži na vlado; od tam pride odgovor, naj se obširnejše pritožijo. Sedaj hodi ta pritožba svojo trnjevo pot. — Volitve se torej niso izvršile. Edini vzrok, ki ga moremo vedeti, ta, da bi bila stranka Cirila Pirca in M j^iCa, o kateri samo to-
liko rečemo, da bi nikakor ne smela biti hkrati stranka okrajnega glavarstva, sijajno pogorela pri volitvah. Samosilniški, popolnoma protizakoniti sklep odbora kranjske bolniške blagajne nima primere v zgodovini volitev. Da se ne propade, se odpove osemnajst ur pred določenim obrokom volitev I Kaj bi pisali naši liberalni listi, kako bi rohnela liberalna inteligenoa, kaj bi hitro ukrenila vlada, ko bi n. pr. kak neliberalen odbor kaj podobnega samo poskusil, o tem prepuščamo razmišljanje svojim braleem. Mi sodimo, da tudi za Kranj veljajo načela, ki jih je izrekel ministerski predsednik nedavno o uradništvu. Načelnik bolniške blagajne v Kranju je sedaj Ciril Pire, liberalne stranke deželni poslanec. Posle okrajnega glavarstva pa vodi mož, ki je njegov bratranec.
Občinske volitve v Dobrepoljah. 4. t. m. je bil zopet žalosten in nesrečen dan za naše liberalce. Klerikalni zmaj je stresal z repom in liberalci so padali kakor snopje. V tretjem in drugem razredu so bili naši soglasno izvoljeni, prvi razred so si pa mislili osvojiti liberalci. Pa ni šlo! Komaj enajst glasov so spravili skupaj, se veda le tako, da so kandidatje volili sebe. Prišli so pa vsi — prav vsi! — ne samo Stempihar, Tone Trdina in žlahta, ampak celo iz daljnega Loža je prišel volit neki Zakrajšek in gledat liberalni — poraz. Nič ni bil kaj vesel, bkoda se mu je zdelo pota in denarja za tak — vspeh. Nekdo drugi in pa trebanjski Pavlin, pa vendar nista šla našim — v besedah zelo nezanesljivim — liberalcem na led, dasi sta Pavlinu pisala župan in nadučitelj ginljiva pisma . . . •Je že pametnejši, kakor so naši. Druzih ne-sreč pa ni bilo. Od jutra do mraka sta pa stala pred županovo hišo dva orožnika, kar se je pa ljudem čudno zdelo, da so se menili: »I, kaj pa delata ta dva!« — »I, kaj? . . Občinsko blagajno stražita, da bi je ne odnesli klerikalci«. — »Oh, kako je tak strah prazen in nepotreben! Kaj ne da P« Kdo bo župan, vam bom pa že sporočil, za danes vam le to povem, da Strahov Fran-celj gotovo nikdar več, pa tudi g. Brdavs ne bo nikdar več svetovalec. In to Brno ravno hoteli!
Kdo bo tržaški škof? Iz Trsta se poroča rajnim listom, da je monsgr. Nagi v avdienci pri papežu izjavil, da ne more sprejeti tržaške škofije.
Torpedovke. O torpedovkah je prošlo sredo jako zanimivo predaval g. kanonik S u š n i k v »Katol. Domu«. Na razne načine bo poizkušali in še poizkušajo, kako bi se dale sovražne ladije razgnati v zrak. Kroglja v vodi ne leti daleč, zato je pa treba, če se hoče ladiji nadeti spodaj pogubna rana, poizkušati priti ji blizu s strelivom, ki plava samo v določeni smeri, in ko doseže sovražno ladijo, se razleti in pokonča ladijo. To so torpedovke, ki so v podobi smodke narejeni čolnički, seveda dobro zaprti, da plavajo pod vodo. Spodaj je razstrelivo, zadaj pa priprava, ki žene torpe-dovko naprej. Jako duhovite so priprave, ki omogočujejo, da ostane torpedovka v gotovi višini pod vodno površino in da plava v gotovi smeri. G. predavatelj je sproti risal na tablo razne zisteme in nam tako prav živo predočil zanimive iznajdbe. Živahna pohvala je sledila lepemu predavanju.
Župnik Jos. Pogačnik f. V sredo dne 5. marca je po daljši bolezni v bolnišnici usmiljenih bratov v St. Vidu ob Glini umrl č. g. Josip Pogačnik, župnik v Timenici, star 58 let. Rojen je bil 4. marca 1844 na Breznici pri Radoljici, v mašnika posvečen 14 julija 1872. N. p. v m.!
Konference p. Hugolina. Druga konferenca za može je obsegala v prvem delu vprašanje, je-li res, da so vse vere enako dobre ? Ni mogoče, ker Boga moramo častiti po dostojnosti, Boga dostojna pa je le resnica; ker je pa resnica le ena, je tudi prava vera le ena. Trditev, da so vse vere enako dobre, je abotna, imela bi smisel le tedaj, ko bi bile vse vere reBnične ali vse napačne. Vse niso resnične, ker si grozno nasprotujejo. Mi verujemo v enega Boga, pagani jih molijo več, mi verujemo v božjo previdnost, Turki so fatalisti, mi verujemo, da je Jezus Kristus pravi Bog, judje ga zametujejo, mi verujemo, da je Kristus resnično pričujoč v presv. zakramentu, drugo-verci pravijo, da je to malikovavstvo, mi tr-
dimo, da je spoved božja ustanova, drugi, da je iznajdba duhovnikov. Kako bodo torej vse vere enako dobre ? — Vse vere pa tudi niso napačne, sicer nam je Bog zastonj položil v srce potrebo vere in hrepenenje po nji. — Z vsako vero Bog ne more biti zadovoljen, »mar Bog potrebuje vaše laži?« (Job.) — Drugi del: Katera vera je prava, katera cerkev edine zveličavna? Katoliška, kerje edina, sveta, katoliška, apostolska. Paralela med njo in drugimi verskimi ločinami, zlasti protestantskimi. Teh bistvenih znakov nima nobena, toraj . . Kolika sreča, biti katoličani Hvaležnost, ljubezen, pokorščina do svete cerkve.
Večer šentpeterskih podružnio družbe sv. Cirila in Metoda v Hafnerjevi piv. je bil sinoči naravnost bogato okinčan. Dasi je bil program Bkromen in so nepričakovane ovire nenadoma čitale še petje in igranje na citre, bila je vkljub temu prav domača, medsebojna zabava zelo živahna. Dosti smeha je izvabil g. Petrič s humo-rističnim predavanjem, ko je hodil na Vezuv. Lepe komade smo slišali iz gramofona, med katerimi je najlepše donel solospev našega rojaka — pevca Navala. Nazadnje je bila otvorjena trgovina z »Narodnim p o p r o m«, ki je povzročila dosti smeha. Ta list je izšel nalašč za to priliko. Na-popran je z različnimi dovtipi. Tu se izve natančno »Kdo se masti z občinsko hruško«, o »puščavniku Praznafraza« in »modrijanu Ničeju«, o »študentu Janezu Muhi« najnovejše in slednjič si vsak še lahko „presto* zlomi z g. J. Petričem, trgovcem v Ljubljani (Sv. Petra cesta štev. 2), ki dohedke tega lista izroča družbi sv. Cirila in Metoda. List se še prodaja in želeti je, da bi dal družbi dober izkupiček. Da je vsa stvar tako dobro vspela, zato ima mnogo zaslug g. F i n ž g a r, a tudi drugi prijatelji in prijateljice družbe zaslužijo vse priznanje. Na vsak način se mora konštatovati dejstvo, da je pokazalo občinstvo, ki mu Ljubljana nudi dosti sijajnih veselic, koncertov in gledišča, da je prišlo sem, kakor vselej, ne radi zabave in užitkov, ampak zato, da požrtovalno vrši zopet narodno dolžnost pravih slovenskih src za prekoristno narodno ustanovo, za družbo sv. v-irila in Metoda. Izmed premnogih gostov omenjamo samo g. župana in prvomestnika msgr. Tomo Zupana.
Repertoir slovenskega gledališča. Danes se ponavlja Rossinijeva opera „Te 11"; v nedeljo popoldne ljudska predstava ob znižani ceni »Rokovnjači«, zvečer opera »Teli«; v torek premijera narodne igre v 4 dejanjih s petjem »Divji lovec«, spisal Fr. S. F i n ž g a r, pevske točke priredil V. Sachs.
Slovenski »Učiteljski dom" v Celovcu. Celovški rodoljubi bo sklenili, napraviti društvo »Učiteljski dom«. Namen društva je: vzdržavati v učiteljskem naraščaju ljubezen do katoliške vere, ljubezen do materinega jezika in do avstrijske domovine. Da se to doseže, hoče društvo zbirati pripravnike in napraviti jim zavod, v katerem bodo dobro oskrbljeni, a tudi strogo nadzorovani; zavod, ki ima polagoma postati zavetišče učiteljskega stanu, in dom, kjer se zbirajo vsi dobromisleči učitelji. Bog daj veliko vspeha tej velevažni in sveti stvari!
Nesreča na Studencu. Včeraj Bta se vračala z lova v okolici D. M. v Polju g. Ludovik Praunseis, bivši vratar j. žel., in gozdni čuvaj iz Zadobrove Iv. Babnik. Prišla sta do vrat dež. norišnice, kjer Bta se imela raziti. G. Praunseis je hotel dati Babniku nekaj napitnine. Posegel je v žep, pri tem pa sprožil petelina na nabasani navzdol obrneni puški in ustrelil v levo nogo Ivan Babnika, ki se je zgrudil. Ranjenca so odpeljali v bolnico in sodijo, da bo težko okreval.
Odbit rekurz Pri sv. Vidu pri Ptuju so meseca decembra Slovenci vrgli Sošte-riča z županskega stola. Posilinemška stranka je bila užaljena in jo vložila rekurz proti občinskim volitvam. Sedaj se poroča, da je rekurz odbit in da se prihodnji teden vrši volitev novega župana.
Občina Pokoše pri Slovenski Bi-strioi ima zopet narodni občinski zastop. Župan ji je Jakob Reich, svetovalca Franc Oplot in Anton Brumec, odborniki Jakob
Brumec, Vido Teran, Štefan Koren, Josip blamberger, grajščak Post in Lorenc Po-gorevc.
81ovenska zmaga. Občino Radence so pri obč. volitvah naskočili Nemci. Slovenci so nemški naskok sijajno odbili.
Nagla smrt. Ii Ptujske gore se poroča, da je v Majšpergu nagloma umrl daleč na okoli znani pristaš .Štajarca" Miha Pre-dikaka p. d. Ros.
Bolniška blagajna mojstrov v Ljubljani je imela preteklo nedeljo svoj občni zbor. Dohodkov je v preteklem letu imela 9462 K 54 v, stroškov pa 1056 K 40 v. Koncem decembra 1. 1901 je bilo atanje premoženja 8406 K 14 v. Članov je bilo koncem leta 77. V odbor so bili izvoljeni gg.: Š 1 e g e 1, Zirnstein, Stare, Bogel, Hinterlechner, Kraigher; namestniki pa gg.: Erjavec, Vidmar, Rojina. V nad-zprovalni odbor so bili izvoljeni gospodje: Gačnik, Zupan, II onigman; namestniki gg.: S tur m, Galin, Pod-krajSek.
Pomanjkanje poštne zveze. Iz Zadobrove, občine Dev. Mar. v Polju se nam piše: Vsaka hribovska vas takorekoč ima dandanes boljšo poštno zvezo kot mi. Naša posta je namreč v /jalogu ob južni železnici in če nam kdo prinese pismo, plačati mu moramo 20 vinarjev. To ja pač občutljiv davek. Obrnili smo se že na poštno ravnateljstvo v Trstu, da bi za vas Zadobrovo napravilo poštni nabiralnik, in ravno tako za vas Sneberje. Toda žalibog zastonj še sedaj čakamo. Želimo, da se slavno poštno ravnateljstvo ozira na našo opravičeno željo ter nam v vsaki teh vasi preskrbi po en poštni nabiralnik.
Mrtvega našli so v nedeljo zjutraj na Mirenski cesti blizu Št. Andreža 651etnega Miho Soban iz Mirna, službujočega pri Bo-laffiu v Girici. Pri njem so našli ves njegov zasluženi denar. Prenesli so ga v mrtvašnico v Št. Andrežu.
Nov vlak med Ptujem in Mariborom bo začel voziti b 1. majem ter imel zvezo z jutranjim koroškim vlakom, ki gre naravnost v Gradec. Iz Ptuja bo odhajal vlak ob četrt na 7. uri.
Najdene starine. O vspehih nadalj njega razkopavanja v Spodnji Hajdini na Štajerskem se poroča: Na Spod. Hajdini so starine kopali na posestvu Marije Senekovič. Našli so velikanski drugi Mitrov tempelj ne daleč od prvega, o katerem smo že enkrat poročali. Drugi Mitrov tempelj meri na dolgo 14 m., na široko pa 8 m. Notri se je našlo veliko marmornih plošč z napisi in čudovito lepimi podobami, pa tudi veliko poškodovanih marmornatih podob, ki so jih menda takrat potrli, ko so ta tempelj razrušili. Dalje so našli v sredi lep studenec is, 4 marmornatih plošč. Notri je bila lepa čista voda in 180 starinskih novcev vsake vrste. Dalje proč od studenca je bil 9 m. dolg, iz Beka-nega kamna narejen lep vodotok iz barbarskega kamna, pokrit z marmornatimi ploščami. Našlo se je različnih starinskih denarjev čez 400, nekaj srebrnjakov iz bakra, iz bronca in tudi 1 zlat denar. Štiri voze se e zapeljalo teh rečij v ptujski muzej, a nekatere reči so še tam v prejšnjem Mitrovem templju. Vodil je izkopavanje gosp. dr. Pr. Gurlit iz Gradca. Delo je vodil g. M. Vnuk, starinski kopač. — Na cestnih delih od D o-Iine pri Trstu proti Kastelcu našli so različne starine iz rimske dobe. In to ravno pod vasjo bocerb. Tam se tudi danes nadaljuje delo in je še starin: lončene posode, steklenic, orodja, plošč z napisi, posod z sežganimi človeškimi ostanki itd.
Kat. slov. polit, društvo »Sloga« priredi v nedeljo dne 16. marcija 1902 ob pol 11. uri predpoludne v dvorani okrajnega zastopa v Ormoži svoj občni zbor. Dnevni red: 1. Poročilo predsednikovo na podlagi vložnega zapisnika. 2. Volitev od bornikov in namestnikov. 8. Slučajnosti. Takoj po zborovanju se vrši konstituvanje novega odbora.
Ustrelil so je v bližini Pulja adjunkt pri mornarskem komisarijatu Edv. Herdler iz Šlezije.
Laika univerza v Trstu. Obč. svet tržaški je sklenil poslati memorandum za ustanovitev laško univerze v Trstu tudi gosposki zbornici.
Cerkveni tat v Oorioi ujet. Pred-včeranjim so aretirali v kapucinski cerkv! tiatega tička med tatovi, ki je pokradel pred kratkim razne reči v goriški stolni cerkvL To je oni tat, kateri je izvrflil svoj čas tatvine v cerkvi na Kostanjevici, pozneje na Dunaju, in je sedaj hotel izvršiti svoj »me-štir« od kraja v Gorici. R«di tatvin ga išče tudi dunajska policija. Piše se Werdau.
Iz Trsta se poroča, da je oblast dovolila javen pogreb umrlega dečka Vidijaka, ki je bil pri zadnjih izgredih ranjen. Pogreb se je vršil včeraj ob 2. uri popoludne. Pred bolnico je bila zbrana velika množica ljudstva, vendar se ni prigodila nobena nerodnost.
Oblak se je utrgal na Reki v soboto zvečer. Riečina je prestopila bregove. Nekaj cest je bilo preplavljenih. Voda je udrla v razna skladišča. Ša-le ob 3. uri zjutraj jo pričela upadati voda. Škode je 40.000 kron.
Novioe z Reke. Vlada namerava na Reki ustanoviti veliko industrijalno šolo. — Gdč. Klementina Latkovič, poštna upravi-teljica, se je zastrupila na pokopališču. — Na Reki ukrcuje sedaj za Angleže konje parobrod »Hyspatia«, včeraj je pa z istim namenom priplul na Reko parobrod »Jona«.
Novačenje v Oorioi. Iz prvega razreda se je predstavilo naborni komisiji 90 mladeničev, od katerih so jih potrdili 29; iz druzega razreda je bilo klicanih 58, potrdili 80 3.
Predor skozi Karavanke. Dela za 7960 metrov dolgi dvotirni predor skozi Karavanke na projektirani progi Celovec - Gorica se bodo cddala potom ofertne ponudbe pri železniško-stavbnem ravnateljstvu na Dunaju. Ponudbe, ločeno za severno in južno stran predora, je vposlati najkasneje do dne 8. aprila opoldne. Podrobneji pogoji za iužni del. se lahko vpogledajo pri stavbenem vodstvu na Jesenicah, za severni del pa v Celovcu.
Velika nevarnost za Lokavoe na Vipavskem. Od Čavna se je odtrgalo kakih 200 000 m* zemlje, ki se počasi po-miče proti vasi Lokavec. Nevarnost utegne postati velika. Kakor slišimo, bo nameBtni-štvo poslalo državne inženerje, da vkrenejo vse potrebno za regulacijo lokavSkega potoka.
Sladkor se poceni najmanj za 20 h pri kg, ko se izvede znana bruseljska pogodba.
Zopet samomor dveh prijateljev v Trstu. V Trstu Be strahovito množe samomori. Pred včeranjim si je zopet eden takih nesrečnežov vzel življenje, in sicer 19-letni brivec Ivan Bonifacio. Dogovorila sta se bajo b prijateljem, nekim 17ietnim Fran-dolinom, da se istega večera usmrtita oba. Bonifacio jo res izvršil svoj sklep in so zastrupil. Umrl je v par trenotkih. Bonifacije-vega prijatelja Frandolina niso mogli še dosedaj najti. Ne vo se, je-li tudi on izvršil samomor — zastrupil so je bil že enkrat prej, namreč 28. m. mes,, a so ga rešili — ali je pa izginil kam.
Avstrijska umetno - obrtna razstava so vrši letos v Londonu. Protektorat je prevzel nadvojvoda Oton. Predsednik razstavne komisije pa je trgovinski minister baron Call. Podjetje so izvrši z državno podporo. Razstave se udeleži tudi železniško ministerstvo.
Iz Aleksandrije se nam poroča: Karavana romarjev z Ogrske je dospela v sredo zjutraj 25. februvarija v Aleksandrijo. Vseh božjepotnikov je 93 in večina so ogrski Slovani. Vodnik je mil. g. prošt Josip Marija Skarda iz Sasina. 16. februvarija jih je sveti oče Leon XIII. preljubeznivo sprejel in nagovoril. Od Neapelja nadalje so imeli silno hudo vožnjo radi viharnega morja. Tri dni so morali čakati v zalivu marathonskem boljšega vremena. Vsi so vendar srečno v Aleksandrijo prišli ter bo v sprevodu idofi hvaležni zapeli pred cerkvijo in v njej zahvalno pesem. Mej sveto mašo, katero je opravil mil. gospod prošt, so romarji peli, po sveti maši pa so prejeli blagoslov z Najsvetejšim. Popoldne so si nekateri ogledali mesto, Pompejev steber tor nove katakombe. V četrtek ob 9. uri so odpluli s parobro-dom »bingaporo« proti Jeruzalemu; le škoda, da jih bo na potu ^oct mudila štiridnevna kvarantona v T! . ut.hu.
Najnovejše od rasnih strani.
Mireonijevo brezžično b r z o-j a v 1 j e n j e se je sedaj obneslo na 1551 morskih milj. V treh mesecih bode Marconi omogočil reden brezžični brzojavni promet med Evropo in Ameriko. — Osemurni delavnik v rudokopih je angleška spodnja zbornica zavrgla s samo enim glasom večine. — Obsojen je bil v Ino-mostu laški uradnik C a n d u 11 i iz Gorice radi nekega članka v »Friule Orientale« na tri in pol mesečen zapor. Izdajatelj lista conte Luigi je zbežal v Benetke. — Električna železnica je na Dunaju zopet povozila dve osebi. Neki gospej so kolesa odtrgala spodnji del telesa od zgornjega. Zena je bila na mestu mrtva. - Dvojčka p o v o žila železnica. V Mezo Laborz na Ogrskem je čakala neka ženska imenom Jerma na vlak. Stala je na železniški progi a svojima dvojčkoma. Nakrat je pridrdral vlak in povozil starejšo hčerko, mlajša je skočila sestrici na pomoč, a vlak je povozil tudi njo. Mati je zblaznela. — Kolera v Kantonu se širi. Več angleških in ameriških častnikov je že umrlo na kugi. — Razprava o vrešenski šolski aferi bode pred pruskim drž. sodiščem 12. aprila.
* * *
Novi občani ljubljanski. Grill Karol, Grobelnik Fran, Gruber Sti fan, Hočevar Marija, Horjak Neža, Hren Ignacij, Hrastar Janez, Hrovat Amalija, Hrovat Katarina, Hu-bat Marija, bkra Alojzij, Izlakar Josip, Jager Mihael, Jaklič Lovreneij, Jakopin Matija, Jakša Katarina, Jakše Marija, Jamnik Mina, Jančar Ana, Jančar Anton, Jančar Frančišek. Janež Jakob, Janež Marija, Janežič Teodor, Janežič Marija, Jankovič Fran, Jankovič Matija, Jasenc Ivan, Javornik Margareta, Ja-vornik Marija, Jebačin Anton, Jelene Luka, Jeraj Fran, Jeras Ivan, Jeriha Marija, Jermjm Anton, Jerman Marija, Jerše Elizabeta, Jaf^e Ivan, Jeršin Alojzij, Jeršin Miha, Jeršinovic Marija, Jesih Josip, Ješe Rozalija, Jurkovič Josip, Justin Antonija, Juvan Fran, Juvan Marija, Juvanc Janez, Kadunc Janez, Karlin Marija, Karlini Karol, Kavčič Anton, Kavčič Frančiška, Kavčič Janez, Kavčič Helena, Keber Fran, Kempcrle Matevž, Kepa Terezija, Kerže Antonija, Kimovec Janez, Kinkel Friderik, Klančnik Marija, Klein Marija, Klembas Anton, Klemenčič Josip, Klemen-čič Mihael, Klopčič Marija Ana, Knez Marija, Knez Fran, Kogej Marija, Kogovšek Marjana, Kolenc Marija, Koleša Fran, Ko-leša Marija, Komotič Ivan, Končina Alojzij, Kanz Marija, Kopeczky Frančišek, Keparc Marija, Koračin Ana, Kordin Josip, Korinšek Anton, Korošec Marija. Kos Marija. Kos Uršula, Kosec Helena, Kosem Feliks, Kosin Josip, Kosirnik Fran, Košak Jakob, Košak Katarina, Kovač Polona, Kovačič Josipa, Kovačič Andrej, Kozamernik Franja, Ko-zinec Alojzij, Kozjek Ivan, Kozlevčar Juli-jana, Krajšek Ivan, Kramar Janez, Kramar-šič Ana, Kreč Fran, Kregar Apoloniia, Kresse Marija, Kristan Andrej, Krivce Marija, Križelj Margareta, Križai Friderik, Križman Martin, Krušič Fran. Krušnik Terezija, Kuhar Terezija, Kuhar Josip, Kukovic Amalija, Kumer Josip, Kunstelj Janez, Ku-pič Albin, Kušar Anton, Kveder Janez, Lappain Karol, Lavrič Andrej, Legat Anton, Legat Ivan, Lesjak Miha, Lesjak Terezija, Lene Pavel, Linhart Marija, Lisac Ana, Logar Anton, Logar Andrej, Lokar Anton, Lončar Fran, Loos Josip, Lotrič Jernej, Lotrič Josip, Lotrič Jakob, Lovšin Elizabeta, Lukman Jakob, Lužar Ignacij, Maček Amalija, Majnik Lovro, Makove Josip, Makove c Fran, Makovec Uršula, Malič Leopold, Markič Marija, Mam Ivana, Mam Marija, Mausser Josip, Mav Marija, Mavc Marjeta.
(Dalje prih.)
Telefonska In brzojavna poročila.
Dunaj, 7. marca. »Slovanski cen-trum je danes uložil jako ostro interpelacijo zaradi volitev v bolniško blagajno v Kranju, kjer se je vlada nekako postavila v obrambo liberalne stranke.
Dunaj, 7. marca. V današnji seji se nadaljuje debata o izjemnih na-redbah za Trst. Socialni demokrat Schuhmeier je jako ostro napadal namestnika Goessa, za kar je bil poklican k redu. Nato je govoril ministerski predsednik dr. Korber, vedno s silnimi medklici od socialnih demokratov moten. Korber pravi med drugim: Ako so trije častniki ukazali, da naj vojaštvo strelja, so to storili samo zato, ker je bila skrajna potreba in ni bilo nobenega drugega sredstva. Na vojaštvo so de-monstrantje pri izgredih v Trstu metali kose premoga, za pest debelo kamenje, po cele kile težke kose, opeko s streh,
debele kose železa in svinca. Šli so nad vojaščino z noži. Množica je grabila vojaške bajonete, jih je hotela iztrgati in vojakom vzeti orožje. Mnogo vojakov, med njimi nadporočnik Koppel, je bilo ranjenih. To je bil upor. Demonstranti so mnogo sto oken razbili, polomili klopi v šetališču. V takem slučaju vlada ne more drugače ukreniti, zlasti, ker so anarhisti imeli vmes svoje roke. Tudi zdaj še se ne more odpraviti izjem, stanje, ker je bilo ravnokar zopet aretiranih več oseb, ki so vpile: Evviva 1' anarchia! — Nato so se volili generalni govorniki. Gen. govornik contra je dr. Ofner, pro dr. Derschatta. K sklepu govorita Ellenbogen in Hortis. Glasuje se o predlogu referenta in o predlogih manjšine. Pri glasovanju o prvem delu Ellenbognovega minoritetnega predloga, ki zahteva, da naj zbornica izjemnega stanja ne vzame na znanje, se na predlog 8oo.-dem. glasuje po imenih. (Enako poročilo smo prejeli od korespondenč-nega urada).
Dunaj, 7. marca. Iz mladočeškega kluba je izstopil poslanec Holansky.
Dunaj, 7. marca. Nemška ljudska stranka je sklenila v zadevi izjemnega stanja v Trstu glasovati za predlog referenta Fuchsa. Isto so sklenili nemški liberalci.
Dunaj, 7. marca. Deputaciji sodnih kancelistov in uradnikov pri zemljiški knjigi je minister obljubil ozirati se na njihovo željo glede ustanovitve mest v 8. činovnem razredu.
Belgrad, 7. marca. Stotnik Nikolič, ki je ustrelil v Šabacu Alavantiča, je imenovan majorjem.
Kolin, 7. marca. Iz okolice Krtl-gerjeve se poroča, da je odgovor Roo-sevelta burskima odposlancema Krii-gerja jako neljubo presenetil. Kriiger ne bo iskal nobenega posredovanja več in bo boj sam dokončal (?).
London, 7. marca. Stein in Dewet sta prekoračila železniško progo v Na-talu in sta se sešla k pogovoru z Botho.
Umrli so:
5.	marca. Ana Šare posestnica in gostiloičarka, 39 let, Karlovska cesta 19, vodenica.
6.	marca. Franc Rupert, posestnik, 65 let, Sv. Jakoba trg, mrtvoud.
V bolnišnici: 3. marca. Ivan Prugg, prisiljenec, 59 let, le-lodčni rak.
1	Cm oj>»-(•Tuja	Stanj t barometra T m:a.	Tempe-r&toru Coliijn	Vetrerl	Nebo	|1* P'
6	9 zve«.	74'JO	28	sl. svzh.	jasno	
7	7. zjutr. 2. popol.	736 5 '328	-31 10-0	brez ve tr. p.m. jzah.	megla del. oblač.	00
Meteorologiftno porodilo.
f i«ioa nad morjem S06 > m, srednji zračni tlak 736'0 ■»
Dunajska borza
dn6 7. marca.
Skupni državni dolg v notah.....10160
Skupni državni dolg v srebru.....101-40
Avstrijska zlata renta 4%......120-75
Avstrijska krooska renta 4%.....99-10
Ogerska zlata renta 4*.......120-10
Ogerska kronska renta 4#......97'45
Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. .	1637-—
Kreditne delnice, 160 gld..............699 50
London vista......................24010
Nemški dri. bankovci za 100 m. nem drž.velj.	117-25
20 mark............23 45
20 frankov (napoleondor)......19'07
Italijanski bankovci. . . '..........93 30
C. kr. cekini...........11-33
Žitne cene
dne 6. marca 1902. (Termin.)
Na dunajski borzi:
Za 50 kilogramov.
PSenica za pomlad.....
„ „ maj . . . . .
, » jesen ......
Rž za pomlad......
, „ jesen . ......
Koruza za maj-junij ....
Oves za pomlad......
, „ oktober......
> > maj.......
, , oktober......
Rž za april........
„ oktober.......
Oves za april........
„ „ oktober.......
Koruza za maj.......
» i«MJ.......
(Efektiv.) Dunajski trg.
PSenica banaSka......
m južne žel.......
R2 ........
Ječmen . „......
„ ob Tisi.......
Koruza ogerska, stara.....
„ , , nova .....
Cinkvant , stara .... , , nova ....
Oves srednji........
Fižol ...........
K	9-28	do	9-23
n	9-31	»	932
n n	7-64	m v	766
»	7.49	n	7.fi0
»	5-49		550
g	7-75	g	7-76
»	783	n	7-85
borzi:			
K	9-25	do	926
»	927	n	9-28
n	8-24	*	8 25
X	7-46	n	7-47
»	686	n	6'87
»	755	w	7'66
n	624	/t	6-25
M	519	v	5-20
W	534	M	5-35
9-55 9-50 7-70 7-20 6-85
5-50 550
6-30
7-90 776
Srednja včerajšnja temperatura 2 6' normale: 2 1'
VABILO
na
redni občni zbor
»Hranilnice in posojilnice v Robu,
registr. zadruge z neomejeno zavezo", kateri se bode vršil v nedeljo dnč 23. marca 1902 ob 7|3> uri popoldne v iupnišču na Robu.
Dnevni *ed:
1. Poročilo načelstva. 2 Poročilo računskega pregledovalca.
3.	Potrjenje računa za 1. 1901.
4.	Volitev načelstva in računskih preglednikov.
5.	Razni nasveti.
Na Rovih, dne 6. marca. 1902.
293 i_i	Načelstvo.
V službo
želi stopiti v dobro hišo 151etna, močna dekle poštenih starišev.	297 2—1
Več poizve se pri gospej M. Virk, po-sestnici v Vodmatu, Ravnikarjeve ulice št 3.
A^Vfl za »Hfcarje, pleskarje, zidarje in \jUJJ za domačo porabo ima v veliki izberi v zalogi tvrdka BRATA EBERL v Ljubljani, Frančiškanskulice.	228 16 11—7 Vnanja naročila proti povzetju.
Na prodaj sta
2 križeva pota
oba po 95 cm. visoka, po gld. 65"— jeden pri	189 12-7
FB. TOMAN-u,
podobarju In pozlatarju r LJubljani, Valvazorjev trg št. 1.
Priljubljeni nalgavski 28165
smetanov sir
razpečava ravnateljstvo veleposestva v Nalžovih, pošta Srebrna gora na Češkem.
m
se sprejme v trgovino mešanega blaga pri
Francu Zurc, Trebnje.
VABILO
na
redni občni zbor
»Hranilnice in posojilnice na Vrhniki,
rej. zadruge z neomejeno zavezo"
kateri se bode vršil
v nedeljo dn6 23. marca 1902 ob 4. uri popoldne v „Katol. domu" na Vrhniki.
Dnevni redi:
1.	Poročilo načelstva.
2.	Poročilo nadzorstva.
3.	Potrjenje računa za l. 1901.
4.	Prememba pravil.
5.	Volitev načelstva in načelnika.
6.	Volitev nadzorstva.
7.	Razni nasveti in predlogi načelstva^
8.	Slučajnosti.
K obilni udeležbi vabi vse zadružnike
298 i-i	načelstvo.
Vrhnika, dne 5. marca 1902.
NB. S tem naznanilom se prvič sklicani občni zbor na dn6 16. marca 1902 razveljavi, in postaneta pravomočen.
Trgovskega učenca
sprejme „Kmetijsko društvo na Blokah pri Fari', pošta Nova vas pri Rakeku. Učenec je moral dovršiti štiriraz-redno ljudsko šolo.	282 3-2
286 S—2
Kdor ima kako telesno napako,
obrne naj se takoj na strokovnjaka, ki si je pridobil bogato praktiško izkušnjo v raznih bolnicah in v občevanju z zdravniki ter je sposoben pomagati in bol olajšati tudi v najtežavnejih slučajih
K. piofrowski
bandažist in orthopedist (urav-nalec pohabljenih udov) 77 12-3
Ljubljana, Sv. Petra nasip št. 7.
Št. 6078.
Razglas.
242 3-2
V smislu deželnega zakona s 17. dn<5 junija 1870, št. 21 dež. zak., o varstvu zemljiških pridelkov proti Škodi gosenic, hroščev in drugih Škodljivih mrčesov naročam vsem posestnikom, uživalcem in najemnikom zemljišč v ozemlji mestne občine ljubljanske, da jim je
do 15. aprila letos
svoie sadno in lepšalno drevje, grmovje, seči, lesene vrtne plotove in hišne stene na vrtih, na polji in na travnikih očistiti zapredenih gosenic, mrčesnih jajcev in zapredkov (ličin) m sežgati ali kakor si bodi pokončati nabrana gosenčna gnjezda in jajca.	... ....... ...	.. , , ..
Prav tako je gosenice, ako ee spomladi pokažejo na drevji m rastlirji, kakor tudi zapredke pokočats
kakor hitro mogočo a najdalje do 16. maja. ......	...
Kedar se drevesa, ki so jih napadle gosenice, posekajo, ali kedar se veje, ki so jih napadle gosenice, odsekajo tedaj se taka drevesa, oziroma take veje, ne smejo pustiti v tem stanu ležati, ampak morajo se ali gosenice'obrati od njih ali pa drevesa in veje precej sežgati.	...
Dalje morajo gori imenovane osebe hrošče, dokler letajo, od svojega sadnega in lepšalnega drevja, lep-Salnih grmov in drevorednih dreves, potem od drevja ob gozdnih robčh v istih primerljajih, kjer je tega treba zaradi bližine vsak dan, zlasti v zaranih urah otresati in pokončevati ali obračati kmetijstvu na korist.
Na polji se morajo črvi (podjedi, ogrci), pri oranji ali kopanji zemlje precej za plugom, motiko ali
lopato pobirali in koj pokončati.	.
Če se bode kdo obotavljal gori navedena opravila izvrSiti do določenega časa, jih bode mestna občina dala izvrSiti na njegove stroSke, vrhu tega pa se mu bode naložila na korist občinske blagajnice globa od 2 do 20 kron in če bi se to ponovilo, do 40 kron; kdor bi ne mogel plačati globe, bode kaznovan z zaporom od 12 ur do 4 dni.
V Ljubljani, du6 14. februvarija 1902.
Župan:
Ivan Hribar.
do 10 00 , 10-95 , 7-86 „ 860 ti 775 . 6-65 , 555
n 6-60 , 8-10 , 10-76
mmmm Zahtevajte povsodi pristni mmmm
„Cvekov brinovec"
od f rane Cvek-a v Kamniku.
240 10-«
MajateIj: Dr. Evfas Lampa.
Odgovorni vrednik: Iven Rakoveo.
Tisk .Katoliške Tiskarne v Ljubljani,