V srednjerofinem družbenem pfanu razvo-ja Bezigrada smo si v razdobju od teta 1976 do 1980 začrtali vrsto nalog na področjih gradltve samoupravnih družbenoekonom-sklh odnosov. prizadevanja za dinamično in stabilno gospodarsko rast, rast življenjskega standarda in povezovanja ter sodelovanja med znanstvenoraziskovalnimi in proizvo-dnimi organizacljaml. Kot vsako leto so dele-gati občinske skupščine tudl tetos prejeli obšlrno In na prvl pogled skrbno pripravlje-no poročilo o uspehih pri doseganju zastav-Ijenih ciljev v letfh 1976. 1977 in 1976.
Za začetek bo zanimivo pogledatl, kako uresničujemo temeljne naloge družbenoe-konomskega razvoja. Kar se tiče demograf-skega razvoja, se planerji niso ušteli: s 47.584 BeŽlgrajčanov v letu 1975 se je število povzpelo na 54.447 v lanskem letu, kar je zelo bltzu načrtom (54.850). Naravni prira-stek v obfiinl je bil v prvih treh letih poprečno
1.1  odstotka. selitveni pa 3,4 odstotka ietno. Dogovorjena stopnja rasti zaposlovanja je
2.2  odstotka letno, temeljiti pa mora na re-zultatih dela. S produktivnostjo na zaposle-nega se sicer lahko pohvalimo, stevilo zapo-slenih pa precej intenzivno narašča. popreč-no s stopnjo 3.6 odstotka. Povsem zadovolj-ni pa smo lahko z rastjo družbenega proiz-
Kam pelje naša pot?
voda, ki je vsa tri leta presegla predvideno 6,2-odstotno povečanje (1976-6,5%, 1977-10,7% in 1978-9,1%).
Vsebinsko izredno pomembne nafoge smo si zadaii pri načrtovanju spremembe v gospodareki strukturi v obfiini. vendar tu ne gre vse po načrtih. Industrija se krepi prepo-fiasi. detež trgovine celo naraSča. namesto da bi upadal, isto pa velja tudi za poslovne, finančne in tehničke storitve. Dolgoročne posledice na razvoj nažega gospodarstva pa ima lahko delttev družbenega proizvoda, to-rej področje, ki smo mu vsa tri leta zaradi njegove neusklajenosti s ptanom posvečali ali vsaj poskušali posvečati največ pozorno-sti. Razmerje delitve je bilo lani takole: oseb-na poraba 30,9 odstotka. splošna in skupna poraba 37,0 in razširjena reprodukcija 32,1 odstotka. Do leta 1980 bi bitt potrebni pre-cejšnji, praktično neuresničljivi premiki: zmanjšanje deleža sploSne tn skupne porabe za 7,7 odstotka, in to na račun zvišanja od-stotka razširjene reprodukcije.
Kot se bežigrajski gospodarstveniki vsa tri leta ubadajo s problematiko detitva družbe-nega proizvoda. jim delajo veiiko manj pre-glavic globaini rezultati v zunanjetrgovinski menjavi. DoseŽena je visoka stopnja rasti izvoza, ki povsem pokriva uvoz, pri čemer je lani uvoz tudi relativno zaostajal za izvozom. Le industrija izkazuje deficit v zunanjetrgo-vinski monjavi, vendar pozitivne tendence kažejo. da se stanje tudi tu izboljšuje.
Največji investitor v občini \e industrija, vendar so njene inveslicije \z leta v leto manjše, v trgovini naraščajo, krepko pa zao-stajajo v obrti in gostinstvu. Podatki kažejo, da je na področju irtvesticij opazno zavira-nje, ki pa verjetno ne bo ogrozilo pfanskih ciljev.
Dovolimo si 5e kratek pregied razvoja ma-terialne osnove po dejavnostih.
Kmetijstvo je kljub okrog 30 hektarov manjSi obdetovalni povrSini z večjo intenziv-nostjo obdržato stari obseg proizvodnje.
Sekundami sektor naj bi povečal svoj de-lež v dohodku gospodarstva s 53 na 60 oč-stotkov leta 1980, irt ta predvidevanja se zaenkrat uresničujejo. V Industriji je zapo-slenih ze skoraj 9000 delavcev. kar je biizu šlevilu ki smo ga načrtovalf za konec sred-njeročnega razdobja. rast proizvoda presega planlrano rast, v treh letih pa je btlo ustvarje-nih 2205 milijona dinarjev oziroma 65% pre-dvidenih srednjeročnih investicij-
Rast trgovine je hitrejša, kot smo predvi-devali s srednjeročnim nafirtom. uresničitev dohodkovnih odnosov s prorzvodnjo in usmerjanje prostih investicijskih sredstev v razvoj materialne proizvodnje pa se ni po-srečilo v pofni meri.
Gostinstvo je že dlje časa v težkem potoža-ju. s pomanjkanjem sredstev za investicife pa teh težav tudi ne morejo prav hitro reLti-
Nezadovofjni smo lahko tudi z zasebno obrtjo, zlasti s stališČa zadovoljevanja potrsb občanov Dejstvo pa je, da z izboljiano davč-no politiko, botjŠimi kreditnimi pogoji in poenostavljenimi upravnimi postopki za pri-dobitev obrtniških dovoljenj lahko tudi tu pričakujemo izboljšanje pofožaja.
V prihodnji številki Časoptsa bomo zapisati nekaj več o uresničevanju temeljnih rtaJog družbenih dejavnosti m socialnega varstva