Ptuj, torek, :r- 19. aprila 2005
letnik LVIII • št. 23 odgovorni urednik: == Jože Šmigoc cena: 150 SIT
Natisnjenih: -C- 12.000 izvodov ISSN 7704-01993
V
Štajerski
0\
v Vf"
Razkoije, ki se ga hitro navadite.
Norega FMMta latalEO doBvlte na lest&l vožnji,
N„iP™<., (g
Domini» d.e.e., Zadružni trg 8, 2251 Phii 02 / 788 11 62,788 11 6A, 788 11 65

DOBRODOŠLI NA 2. VLAK ZVESTOBE!
v SOBOTO, 21. MAJA 200S
RADIOPTUJ
89.8-98.Í-I043
Štajerski
Slovenske železnice
Postanite in ostanite naročnik Štajerskega tednika! Poslušajte Radio Ptuj! Potujte z udobnimi vlaki Slovenskih železnic!
Poiščite kupon na strani 151
Trnovska vas
Da ali ne za odlagališče jedrskih odpadkov
Odločitev na referendumu
Stran 12
ÍKÍ^DIOPTUJ
www.radio-ptuj.si
Foto: Črtomir Goznik
Doma in po svetu Tednikov pogovor Po mestni občini Ptuj • Nova, tretja vr- Franc Kangler, po- Ptuj • Kdaj bo grad tina v Termah za novo slanec DZ: Maribor- dostopen tudi za in-razvojno obdobje čan, prijazen do Ptuja valide?
Stran 2	Stran 3	Stran 16
Gospodarstvo Maribor • Agrokom-binatov vagonček v Perutnininem vlaku
Stran 5
Po mestni občini	Šport
Ptuj • V soboto	Nogomet • Drava je
Jurjev sejem z dodat-	še naprej hit Lige za
kom	prvaka
Stran 32	Stran 7
Šport
Kolesarstvo •
Matej Stare (KK PP) tik za Nizozemcem
Stran 8
Uvodnik
Ubogi jedrski župan
O Minuli teden je kar precej prahu dvignila objava seznama občin, ki so se pozitivno odzvale na ponudbo Agencije za radioaktivne odpadke za sodelovanje v projektu prostorskega umeščanja odlagališča nizko in srednje radioaktivnih odpadkov. V Podravju so se na povabilo pozitivno odzvale tri občine, in sicer Lenart, Trnovska vas in Zavrč.
Ampak to še ni vse! Spet so to zakuhali svetniki v Trnovski vasi, ki so župana presenetili in odločili, da se občina Trnovska vas prijavi na razpis, kljub temu da je župan proti. In sedaj ubogi župan Karl Vurcer jadi-kuje, kako je proti odlagališču in kako so mu svetniki ponagajali.
Zanimivo je, da se je pred meseci spomnil in izkoristil možnost zadržanja nepomembnega sklepa občinskega sveta in celo pooblastil podžupana za njegovo objavo. V tem primeru, ko gre za odločitev, ki bo pustila sledi nekaj generacijam, se ubožček, globoko pretresen, tega ni spomnil in je podpisal prijavo ter jo poslal na agencijo ter začel tarnati, kako je presenečen nad odločitvijo svetnikov. S pridom izkorišča svoj položaj, in namesto da bi zastopal občino, kritizira odločitev svetnikov ter sebe in svoje zveste oprode predstavlja v pozitivni luči.
Seveda, kaj mu drugega preostane! Že prihodnje leto so lokalne volitve in prav bi bilo, da ti "packi", ki se tudi v drugih stvareh ne strinjajo z njegovimi odločitvami, dobijo pri volivcih "jedrski priokus" in prihodnje leto več ne bodo izvoljeni, volivci pa naj izvolijo ubogega, pomilovanja vrednega župana in njegove oprode.
Trnovskovaščani sicer gradnji odlagališča v Trnovski vasi nasprotujejo, pravijo pa, da če bo po sedmih sušnih letih prišlo do zbora občanov za celotno območje občine, so svetniki s tem čudnim sklepom vsaj veliko pripomogli k demokratizaciji vodenja lokalne skupnosti.
Zmago Šalamun
Na borzi
Na ljubljanski borzi vrednostnih papirjev se je ob majhnem prometu minuli teden nadaljevalo drsenje tečajev vseh najpomembnejših delnic. Indeks SBI 20 je do petka izgubil 1,5 % vrednosti in petkovo trgovanje zaključil pri 4.730,24 točke. Indeks investicijskih skladov PIX je padel za 0,5 %, petkovo trgovanje pa je zaključil pri 4.412,63 točke.
V kotaciji so bile naj-prometnejše delnice novomeške farmacevtske družbe Krka (KRKG), ki so ob prometu 917 mio SIT izgubile 0,8 % vrednosti. Krki so sledile delnice slovenskega trgovca Mercator (MELR), s katerimi je bilo opravljenih za 194 mio SIT poslov, tečaj pa je do petka izgubil 2,4 % vrednosti. Delnice sopet-kovo trgovanje zaklju-čilepri tečaju 39.006,78 SIT. Med bolj trgovani-mi delnicami v borzni kotaciji so bile tudi delnice Gorenja (GRVG), ki so se pocenile za 1,9 %, vrednost sklenjenih poslov z delnicami Gorenja pa je bila 150 mio SIT. Večji padec so med bolj trgovanimi delnicami doživele delnice slovenske naftne družbe Petrol (PETG), ki so ob prometu 129 mio SIT padle za 1,7 %.
Večjo izgubo so v minulem tednu do petka doživele delnice Etola (ETOG), ki so ob prometu 1,6 mio SIT izgubile
4.4	% vrednosti, in delnice portoroške Droge s 4 % padcem ob prometu
6.5	mio SIT. Med redkimi delnicami v kotaciji so se negativnemu trendu na trgu upirale delnice Pivovarne Laško (PILR), ki so ob prometu 661 mio SIT zrasle za 1 %.
Mednarodni denarni sklad (IMF) je izdal polletno spomladansko napoved o svetovnih gospodarskih gibanjih. Napoved predvideva rast tudi za letošnje leto, ki naj bi znašala 4,3 %. Za Slovenijo napovedujejo štiriodstotno rast in 2,3 % inflacijo.
Matija Lipar,
investicijski analitik
Ilirika borzno posredniška hiša d.d., Breg 22,1000 Ljubljana Nadzorni organ: Agencija za trg vrednostnih papirjev,
Ptuj • Tretja vrtina
VIRI: Ljubljanska borza vrednostnih papirjev, SEONet, Statistični urad RS
Nova vrtina za novo razvojno obdobje
Pri predhodnih vrtinah so v Termah Ptuj vrtali 1100 metrov globoko. Pri tretji naj bi prišli v globino do 1500 metrov.
Na tej globini pričakujejo termalno vodo s temperaturo nad 55 stopinj Celzija, na sekundo naj bi je priteklo med 7 in 10 litrov. Pri predhodnih vrtinah je imela voda 39 stopinj Celzija, je povedal direktor Term Ptuj Andrej Klasinc. "V tretjo vrtino smo morali iti, smo optimisti, da bomo nekaj našli, to je eden naših največjih rizikov v dosedanjem poslovanju Term."
Delavci Geoterma iz Lendave so pričeli z deli na vrtini 11. aprila in bodo delali vsaj 40 dni. V zemljo vrtajo ob cesti, ki vodi na igrišče za golf, na zemljišču, kjer bo zrasel nov hotelski kompleks z zunanjo in notranjo termalno riviero. Naložba bo veljala okrog 2,5 milijarde tolarjev.
Prvič so v Termah vrtali leta 1973, drugič leta 1988. Tretja vrtina jih bo z vsemi povezavami stala 200 milijonov tolarjev, za kar so najeli dolgoročni kredit. Potrebujejo jo zaradi gradnje novega kompleksa in širitve obstoječega.
MG
Foto: Črtomir Goznik
Tretja ptujska vrtina, s katero bodo prišli v globino 1500 metrov in do termalne vode z najmanj 55 stopinj Celzija.
Sedem (ne)pomembnih dni
Kako je bilo
Očitno se nam spet obeta dolgotrajen dialog gluhih, v katerem premnogim ne bo šlo zgolj za resnico in objektiven pogled na zgodovinsko preteklost, za samokritičen pogled na vse, kar se je zgodilo, ampak zgolj za »dokazovanje« krivde in odgovornosti »drugih«. Slovenija spet odpira stare rane in stare travme. Nova vlada, ki je na svojem začetku napovedovala tudi »premošča-nje« razlik in delitev iz preteklosti, se ne more izogniti (so)odgovor-nosti za nastale razmere, saj je prav ona s posameznimi potezami pokazala, da ima težave z razumevanjem narodnoosvobodilnega boja in vsega, kar je z njim povezano.
Tako rekoč večno in z vseh strani nerazumljena dr. Spomenika Hribar te dni znova opozarja na poskuse enostranskega prikazovanja osvobodilnega boja in revolucije, »kakor da vojne, v kateri je eskalirala do krvavega sovraštva večdesetletna politika "delitve duhov", ki je ostro zarezala v slovensko politično in družbeno življenje, sovražno razdelila ljudi na "prave", "naše" (klerikalce) in "sovražnike božje" (liberalce), čemur se je kasneje pridružil boljševiški "razredni boj", ni bilo! Če vojne ne bi bilo, tudi medvojnih krvavih spopadov ne bi bilo,
tudi ne povojnih pomorov. Ne da bi kakorkoli z vojno opravičevala povojne pomore, je vendarle dejstvo, da se je vse to "zakuhalo" prav v vojni.« Spomenka Hribar vidi v pravkar pripravljenem predlogu spremembe zakona o vojnih grobiščih, po katerem naj bi ob povojnih grobiščih postavili napis: "Žrtvam revolucionarnega nasilja, Republika Slovenija," sprejemanje domobranske logike, po kateri je za vse kriva revolucija, za vse so krivi komunisti, medtem ko domobranci niso krivi za nič in nikoli niso bili nič krivi. Dr. Spomenka Hribar misli, da »ta oblast ni sposobna in ni pripravljena vzeti nase in v svoje varstvo narodove zgodovine, kakršna je pač bila, in ni pripravljena skrbeti za prihodnost vse nacije v vsej njeni različnosti, ampak predvsem "negovati" lastno ideologijo in oblast _ Ni sposobna narediti distinkcije med narodnoosvobodilnim bojem, vrednim spoštovanja in občudovanja, in revolucijo, vredno obsodbe in obžalovanja. Te distinkcije pa ni sposobna narediti, ker zanjo pač obstaja le ena resnica: protikomunistična. In ker komunizem enači z narodnoosvobodilnim bojem, zavrača in ali pa vsaj omalovažuje tudi narodnoosvobodilni boj
Dr. Spomenika Hribar je bila pobudnica slovenske sprave. S svojo idejo je naletela na velik odmev in - odpor še v starem režimu, vendar pa se je z leti (z
dodatnimi napori in pojasnjevanji) zarezala v slovensko zavest. O spravi so začeli govoriti tako rekoč vsi, vendar - žal - mnogi tudi špekulativno in izključujoče. Pred spravnim dnevom v Kočevskem Rogu poleti 1990 je tako tedanjemu predsedniku slovenskih borcev generalu Ivanu Do-lničarju pisala, da je sprava v pravem in bistvenem pomenu besede sprava z mrtvimi. Priznanje dostojanstvenosti smrti vsem in vsakomur, priznanje tra-gičnosti smrti za posameznika in racionalno skupnost, kateri mrtvi pripadajo. Torej gre za to, da tudi za tiste mrtve, ki doslej niso bili deležni javnega spomina, omogočimo pogoje za pietetni odnos do njih in jih na ta način vključimo v nacionalni spomin na narodovo občestvo.« Hribarjeva je posebej opozorila, da ne gre za »politično spravo med nekdaj sprtima stranema in da o tem na Kočevskem Rogu sploh ne bo in ne sme biti govora. Javno mnenje spravo razume predvsem kot »politično spravo« oziroma kot pomiritev sprtih strani, pri kateri bi nekdo moral odstopiti od svoje resnice in interpretacije lastne udeležbe v dogajanjih. Prav za to ne gre
Predsednik Dolničar v svoji memoarski knjigi Generalov let, ki bo pravkar izšla, pripoveduje, da so v borčevski organizaciji zelo skrbno prebrali pismo Spo-menke Hribar. Navaja tudi, da so v zvezi s spravo sprejeli posebna stališča, v katerih so podprli izjavo predsednika Predsedstva republike Slovenije o narodni in državljanski umiritvi z dne 5. marca 1990. Prav tako so podprli tudi izjavo slovenske škofov-
ske pokrajinske konference o narodni spravi z dne 13. marca 1990, »ki vključuje znana preudarna stališča pokojnega škofa in metropolita Pogačnika«. Borci so v izjavi zapisali, da ne nasprotujejo narodni umiritvi in spravi, da bi tako prenehala nasprotja in medvojno sovraštvo. »Zavzemamo se za življenje v miru, slogi in napredku vseh državljanov, ne glede na njihovo nazorsko, politično ali versko opredelitev. Za takšno spravo smo in bomo tudi v prihodnje, nikakor pa ne za »spravo« mimo nas in zoper nas _ Borci iskreno obžalujemo posamezna ekcesna dejanja in krivice, povzročene hote ali nehote v vojnem metežu _ Pretreseni in človeško prizadeti smo ob tolikšnih ugašenih življenjih po že končani vojni _ Opozarjamo tudi, da grobovi in okostja na Rogu niso le posledica povojne tragedije, katere žrtve so bili slovenski domobranci in pripadniki kvislinških formacij. Tod sta divjali in uničevali življenja borcev in civilnega prebivalstva dve veliki sovražnikovi ofenzivi, tod se je umikala pred narodnoosvobodilno vojsko tudi sovražna soldatska. Hkrati s spominom na vse, ki počivajo na Rogu, se je treba pokloniti vsem neznanim padlim, pobitim ter zažganim žrtvam NOB in vojne po vsej domovini, po Evropi in celo v Afriki. Za mnoge od teh se ne ve, kje so njihovi grobovi
Dolničar piše, da ob vsem tem še ni bilo slišati, »da bi druga stran priznala in obžalovala dane prisege uničevalcem slovenstva ter storjene zločine med vojno nad simpatizerji osvobodilnega gibanja in zavednimi Slovenci
Jak Koprivc
Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Dopisništvo Ormož: tel.: (02 ) 740-23-45, faks: (02) 740-23-60. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomočnica odg. urednika: Viki Klemenčič Ivanuša. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Grafično-tehnični urednik: Jože Mohorič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Viki Klemenčič Ivanuša, Franc Lačen, Martin Ozmec, Zmago Šalamun, Simona Meznarič. Lektorica: Lea Vaupotič. Tajnica redakcije: Marjana Pihler (02 ) 749-34-22. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10, Jelka Knaus (02) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralmk@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Brumec (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec (02) 749-34-20, Sanja Bezjak (02) 749-34-39, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si, wwwradio-ptuj.si Cena izvoda v torek 150 (za naročnike 120) tolarjev, v petek 280 tolarjev. Celoletna naročnina: 19.520 tolarjev, za tujino (samo v petek) 27.040 tolarjev. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV (Uradni list 23. 12. 1998, št. 89).
Ptuj • Pogovor s poslancem DZ Francem Kanglerjem
Mariborčan, prijazen do Ptuja
Poslanec DZ iz vrst SLS Franc Kangler je večni oportunist. Svoja stališča vedno direktno pove. Ptujski župan dr. Štefan Čelan o njem pravi, da je eden redkih Mariborčanov, ki drži besedo, saj ko jo da, jo skuša tudi izpolniti. V politiki papir nič ne pomeni, največ pomeni dana beseda, je prepričan Franc Kangler. Vedno pa je potrebno prisluhniti tudi preprostim ljudem, ker ti najbolj potrebujejo pomoč politike.
Kljub natrpanemu poslanskemu urniku je našel čas za pogovor ob čaju na Ptuju, kamor nasploh rad prihaja, ne samo zaradi nogometa.
Rodil se je v Dupleku, stanovanje ima v Mariboru, kjer je tudi mestni svetnik, največ časa pa družina Kangler preživi v Dupleku, kje imajo manjšo družinsko kmetijo. Za hobi sadijo šparglje, dinje, lubenice, od živali imajo ovce, pure, kokoši, race. »Morda tudi malo smrdim; preden sem prišel na Ptuj, sem pogledal, ali imajo živali vodo in krmila,« se je pošalil na začetku pogovora. Kmetija je njegova sprostitvena oaza, tam si odpočije od napornega in izčrpavajočega političnega dela. Letošnjo zimo se je sproščal tudi pri delu v gozdu, ob motorni žagi, ko je pripravljal drva za naslednjo zimo.
V DZ je že pravi veteran, teče mu tretji mandat. V politične vode je zašel slučajno, pri 31 letih; letos jih bo dopolnil 40 let. Začel je kot tajnik v občini Duplek, po poklicu je pravnik. Leta 1996 je prvič kandidiral na državnozborskih volitvah, predvsem zato, da bi se tudi na podeželju »rodil« kakšen politik, hudomušno pove. Uspel je, takrat sta z Vilijem Trofenikom iz Ormoža dobesedno pometla s protikandidati na Štajerskem. Ponosen je na trikratno izvolitev, to ne uspe vsakomur, tega ne moreš kupiti, to je nagrada za dobro opravljeno delo. Na četrti mandat več ne računa, človek mora znati odnehati pravi čas, za kakšno stopnico sestopiti, se posvetiti čemu drugemu - lokalni politiki ali gospodarstvu. Ali bo prihodnje leto kandidiral za župana občine Maribor, še ne ve, čeprav ga mnogi nagovarjajo k temu, tudi mediji. Do te odločitve je še daleč, pravi, ker želi tretji mandat od-delati do konca, to dolguje volivcem.
Št. tednik: Kako je biti poslanec državnega zbora?
F. Kangler: »Za občane lepo, za poslanca pa velika psihična obremenitev. Tudi po finančni plati se ne splača biti poslanec, marsikateri ravnatelj osnovne šole na primer ima že takšno plačo kot poslanci. Moja je 950 tisoč tolarjev bruto ali 550 tisoč neto. Stanovanje si moramo sami plačati; sam sem se mu odrekel, ker bi me stalo med 90 in 100 tisoč tolarjev. Dobimo sicer dodatek za ločeno življenje, ki
pa znaša polovico manj kot stroški za stanovanje. Tudi parkirišču sem se odrekel, je predrago. Vozim se na svoje stroške, skoraj vsak dan v Ljubljano in nazaj.
V politiki sem se dobro znašel, spoznal sem veliko ljudi, lahko potrkam na vsaka vrata, odprta so mi zaradi moje odločnosti, prepoznavnosti, spoštovanja do vseh, ne glede na to, iz kakšnih logov prihajajo, z leve, z desne, z vsemi sklepam kompromise. Zavedam se, da ne obstoja samo ena opcija, da jih je več, da je potrebno za vsako stvar na mizo dati argumente in pobrati najboljše.«
Št. tednik: Ste si bo vstopu v politiko zadali kakšne cilje, za katere bi se bilo še posebej vredno boriti?
F. Kangler: »Če sem odkrit, moram povedati, da se takrat nisem zavedal, kaj je to politika, niti nisem dobro poznal političnega sistema, pravi novinec. V dveh do treh letih sem spoznal, da smo v Sloveniji priča eni veliki centralizaciji, hiperprodukciji na ljubljanskem območju, medtem ko so območja Ptujskega in Dravskega polja, Prekmurja in Koroške močno nazadovala v gospodarskem razvoju in v zaposlovanju. Socialna kriza se je povečala, zelo sem bil razočaran, ker je politika te kraje poznala samo ob volitvah. Pogosto rečem: Vrnimo Maribor in okolico ponovno na zemljevid Slovenije, ali drugače povedano, začnimo končno enkrat z decentralizacijo.«
Ptuj potrebuje svežo kri
Št. tednik: Franc Kan-gler, vi ste eden izmed Mariborčanov, ki radi prihajate na Ptuj, na nek način imate naše mesto radi. Kako pa vi doživljate občasne napetosti med mestoma? Zdaj ponovno vre, predvsem zaradi pobude o preselitvi kmetijskega šolstva iz Maribora na Ptuj.
F. Kangler: »Jaz nimam takega občutka, vsaj tega ni zaznati med menoj in političnimi funkcionarji tega območja. Zelo sem vesel, da imate novega politika, Branka Mariniča, o katerem osebno menim, da bo postal dober politik. Miroslav Luci ima pomemben vpliv, zaseda pomembno funkcijo, upam, da bo to znal izkoristiti. Skoraj sem prepričan, da bodo Luci, Pukšič in Ma-rinič pripeljali kakšno dr-
žavno ustanovo na Ptuj, ker imajo sedaj za to priložnost, tudi z mojo pomočjo, glede na volilni program stranke, v katerem pomembno mesto zavzema decentralizacija. Egoizma ne poznam. Na Ptuju imam veliko prijateljev tudi na športnem področju, v nogometu, medobčinski nogometni zvezi. Zelo cenim predsednika NK Drava Ptuj Roberta Fur-jana, s katerim sva prav tako dobra prijatelja. On in ekipa so zaslužni - ob vseh, ki so na novo začeli delo v klubu -, da je Ptuj postal nogometni center, prej je bil zelo zanemarjen. Ptuj si to zasluži. Osebno sem navijač Drave - ko ne igra z Mariborom. Ne glede na poraz Maribora želim ptujski nogometni ekipi čim višjo uvrstitev v Ligi za prvaka, pred njo je svetla prihodnost. Osebno sem prepričan, zdaj ko govorim tudi kot predsednik MNZ Maribor, da je potrebno nogomet na Štajerskem krepiti, »favšije« ne sme biti. Meni ni pomembno, kdo bo zmagovalec, pomembno je, da Štajerci dokažemo, da smo v samem vrhu slovenskega nogometa.
Kar pa zadeva pobudo o preselitvi kmetijskega šolstva iz Maribora na Ptuj, ocenjujem, da je pretirana. Odkrito in pošteno moram povedati, da ni pametno, da bi Maribor siromašili na ta način, da bi ustanove selili na Ptuj ali na ptujsko območje. Omenjena aktivnost
Foto: Črtomir Goznik
Franc Kangler: »Najbolj me jezi pretirana centralizacija Slovenije.«
se je odvijala za hrbti mariborskih politikov, nenazadnje tudi za mojim hrbtom, zgodila se je ob nepravem času in na neprimeren način. Še enkrat poudarjam: naredimo nekaj, kar bo produktivno, produktivno pa je, da pridobimo nekaj novega za to regijo, Ptuj in Maribor uvrščam v eno regijo. V regiji ne bomo popolnoma nič pridobili, če bomo eno fakulteto iz Maribora preselili na Ptuj. Preselimo nekaj iz Ljubljane na Ptuj, da bo ta regija pridobila, tudi Mariborčani bomo veseli, če se bo v tem smislu nekaj kon-
Foto: Črtomir Goznik
»Ob delu na družinski kmetiji pozabim na probleme v politiki.«
kretnega zgodilo. Mnenja sem tudi, da bi pri oblikovanju bodočih regij morale imeti velik vpliv prav občine. Pri tem pa je čutiti malo trenja med mariborskim in ptujskim županom. Jaz sem za kompromis, za sodelovanje s Ptujem.«
Št. tednik: Mariborčani imate velike probleme z odlaganjem odpadkov, pri reševanju tega vprašanja bi se lahko marsikaj naučili od Ptuja.
F. Kangler: »Osebno ne želim samo recepta, osebno želim konkretno sodelovanje z vašim konceptom reševanja odlaganja ostankov odpadkov. Za vzor vsem pa nam mora biti župan občine Celje, kot prvi župan v Sloveniji je pridobil sredstva iz strukturnih skladov, devet milijonov evrov za prvo sežigalnico odpadkov. Po tem vzoru bi lahko tako Mariborčani kot Ptujčani v tej regiji nekaj naredili, vsi skupaj bi z modernim načinom odlaganja smeti nekaj pridobili. Zavedati se je potrebno, da klasičnega odlaganja smeti od leta 2008 več ne bo. Potrebno se bo prilagoditi nekaterim normativom in direktivam EU.«
Decentralizacija tudi pri kadrih
Št. tednik: Stranka SLS, ki ji pripadate, je članica vladne koalicije. Ali v tej sestavi lahko uresničujete programske cilje, ki ste si jih zadali?
F. Kangler: »V začetku sem bil zelo razočaran, ker v vladi ni bilo nobenega ministra iz SV Slovenije. Decentralizacija bi se po mo-
jem morala zgoditi oziroma se dogajati tudi na kadrovskem področju. Če smo del Slovenije, je tudi kadrom potrebno dati priložnost in možnost, da pokažejo svoje znanje. Prepričan sem, da naše območje premore enega, dva ali tri ministre. Enega ministra sicer imamo, več pa ne, zato sem tudi odstopil kot predsednik SLS v Mariboru, s tem po svoje naredil politični pritisk na Ljubljano, da je pričela razmišljati, da je potrebno glede ministrstev razmišljati tudi preko Trojan. Ker se ni zgodilo več štajerskih ministrov, moram odkrito povedati, sem zelo razočaran. Kar pa zadeva nekatere kadrovske menjave, sem prepričan, da so bile nujne, glede na dolgoletno vladavino LDS je bila potrebna kadrovska prevetritev, ki lahko zagotovi tudi bolj transparentno razporejanje proračunskih sredstev.«
Št. tednik: Ali lahko rečete, da nam bo pod novo vlado šlo bolje?
F. Kangler: »Po mojem mnenju nam bo šlo nekoliko bolje. Pri tem imam v mislih pregled nekaterih dogajanj, ki bodo bolj transparentna. Vlada je samo naš servis, veliko bomo morali prispevati tudi sami. Predsednik vlade Janez Janša me je v zadnjem času presenetil, marsikatero stvar je umiril, prepričan pa sem, da za marsikatero stvar ne ve, kaj počenjajo njegovi podrejeni, ki se na njega izgovarjajo. Nekatere stvari znotraj koalicije bo potrebno umiriti, težo dela vlade pa preusmeriti v razvoj gospodarstva.«
Kmetijstvo • Čakajoč na srečanje z ministrico
Kdaj bo napovedana okrogla miza?
Najprej je bilo srečanje z ministrico za kmetijstvo Marijo Lukačič in drugimi predstavniki kmetijskega in finančnega ministrstva, na katerem naj bi spregovorili o najbolj perečih težavah kmetov, napovedano in potrjeno za 8. aprila. Potem je bilo zaradi dneva žalovanja prestavljeno predvidoma na četrtek, 21. aprila, kot kaže, pa niti ta datum še ni dokončno potrjen.
»Za obravnavo so sicer predvideni trije problemski sklopi, in sicer razprava o novem zakonu o dohodnini s poudarkom na novostih za vinogradnike in vrtnarstvo ter obdavčitev subvencij. Naslednji sklop bo zadeval novost GERK, torej grafične izpise enot rabe oziroma orto foto posnetke kmetijskih površin, ki os osnova za določanje zemljiške velikosti obdelovalnih površin za subvencije. Tretji sklop pa se bo nanašal na promet kmetijskih zemljišč,« je temeljne poudarke srečanja opisal Andrej Rebernišek s ptujske svetovalne službe, eden od pobudnikov ideje za srečanje z ministrico, sicer pa so soorganizatorji srečanja Občina Gorišnica, kjer bo okrogla miza tudi potekala, Franc Pukšič in KGZ Ptuj.
Zahtevali bodo bolj življenjske pravilnike
Prav izvajanje zakona s predvidenimi obdavčitvami vinogradnikov in vrtnarjev naj bi bilo po mnenju Reberniška daleč najbolj vroča tema okrogle mize. Zakon, ki ga večina kmetov,
Avstrijski model obdavčitve:
Kmetija s KD do 35.000 evrov (15 ha najboljših zemljišč ali 50 ha povprečnih) ne pride v obdavčitev z dohodnino iz kmetijske dejavnosti.
Kmetija s KD 65.000 evrov (35 ha najboljših površin ali približno 100 ha povprečnih) lahko vodi enostavno knjigovodstvo.
Kmetija s KD nad 150.000 evrov (65 ha najboljših površin ali približno 200 ha povprečnih) mora voditi knjigovodstvo.
Kmetje v Avstriji, ki dobivajo kakršnakoli sredstva od države ali EU, ne napovedujejo teh sredstev v dohodninski napovedi in niso na noben način obdavčena.
Vir: Predlog spremenjenega načina obdavčitve vinogradništva in vinarstva
pa tudi svetovalne službe in celo kmetijska zbornica že dalja časa ocenjujejo kot izjemno neživljenjskega, je že v veljavi, še vedno pa ni pravilnikov, ki bi znali določene člene vendarle nekoliko omiliti. Kaj se lahko pričakuje od novih pravilnikov, naj bi do pričetka okrogle mize že poskušali izvedeti in povedati predstavniki kmetijske zbornice.
»Ministrici in predstavnikom obeh vabljenih ministrstev bomo predstavili avstrijski model obdavčitve, ki je veliko prijaznejši do vinogradnikov in bi ga želeli uvesti tudi pri nas. Zavedati se moramo, da kmetijstvo ni industrija in tovrstne primerjave ne vzdržijo. Po naši
zakonodaji, kakršna je zdaj, jemljemo revežu in dodajamo bogatim, kar še posebej velja za Haloze. Dejansko bi morali z davčno politiko ustvarjati stimulanse, spodbujati kmete, jim dajati olajšave, ne pa da jih še dodatno bremenimo s takšnimi davčnimi sistemi. Kmetje bi morali biti v nasprotju s tem celo oproščeni najrazličnejših dajatev, ne pa da se te še drastično povečujejo. Posledica tega bo opuščanje proizvodnje, zlasti tam, kjer je že tako ali tako najbolj kritično. Lastna cena vina namreč že danes ne pokriva niti osnovnih stroškov, če zdaj še to obremenimo z davki, kdo bo delal? Posledica dosledne izvedbe
Andrej Rebernišek: »Na okrogli mizi bo govor o najbolj perečih težavah kmetovalcev!«
takega zakona o dohodnini bo zgolj veliko povečanje števila socialnih podpiran-cev!«
O problematiki in negativnih posledicah dohodninskega zakona za manjše in srednje velike vinogradnike so v okviru odbora za vinogradništvo pri ptujski KGZ že govorili, ministrici pa bodo ob srečanju predali predlog razumnejšega sistema obdavčitve s protestnimi listinami podpisov vseh pridelovalcev grozdja in vina na vinorodnih legah Spodnjega Podravja.
»Pričakujemo, da bodo v ministrstvu razumeli ta problem in da bodo zadeve
Ptuj • Množično nad odpadke
Vstran s smetmi!
Od ponedeljka, 18. aprila, do sobote, 23. aprila, bodo v mestni občini Ptuj potekale letošnje akcije čiščenja okolja v okviru tradicionalnega pomladanskega urejanja in vzdrževanja čistega okolja.
Najprej bodo svojo neposredno okolico čistili v vrtcih in šolah. V Skupni občinski upravi občin bodo vsem zagotovili potrebno število rokavic in vreč, zbrane odpadke naj bi odložili na zbirnih mestih ob cestah, da bodo čim bolj dostopni za vozila Čistega mesta. Odložene odpadke naj bi praviloma odpeljali še isti dan. Osrednji del
letošnje očiščevalne akcije pa bo potekal v soboto, 23. aprila, od 9. ure dalje v vseh četrtih mestne občine Ptuj. Zbirna mesta bodo posebej označili. Zaželeno je, da bi se v posamezne akcije urejanja in čiščenja okolja vključili čim bolj množično. "Le z aktivno vlogo posameznika se vzpostavlja odgovornejši odnos do narave in nepo-
srednega človekovega okolja, kar vodi tudi k trajno urejenemu okolju in s tem k dvigu kakovosti našega življenja nasploh," sta pred pričetkom akcije povedali Jožica Težak in Majda Murko iz Skupne občinske uprave občin, ki bosta
prav tako bdeli nad potekom akcije. Posebno vabilo je namenjeno šolam in vrtcem, ki lahko s svojim prispevkom v akciji prispevajo k ozavešča-nju mlade generacije, da bo ta gojila odgovoren odnos do okolja.
V aktivnosti pri urejanju okolja se že po tradiciji vključuje Turistično društvo Ptuj. 22. aprila ob dnevu Zemlje bo v Sončnem parku posadilo pet lip. Podobno bodo ravnala tudi druga turistična društva v Sloveniji, ki se s tem tudi vključujejo v praznovanje stoletnice Turistične zveze Slovenije in organiziranega turizma.
MG
Foto: Črtomir Goznik
V našem okolju se je nabralo veliko smeti.
Zbirna mesta v sobotni akciji čiščenja okolja so:
za MČ Center pri mostu čez Grajeno ob marketu Žerak, za MČ Ljudski vrt pri ribniku v Ljudskem vrtu, za MČ Breg pri Domu krajanov Turnišče in gramozira-nem parkirišču na Zadružnem trgu, za MČ Jezero pri kapeli blizu bivše Delte, za MČ Panorama ^ri Domu krajanov Vičava in pri ribniku v Orešju, za PČ Grajena pri kmečkem turizmu Sluga na Grajenščaku in pri farmi Črnko v Krčevini pri Vurberku ter v PČ Rogoznica nogometno igrišče Rogoznica, nogometno igrišče v Pod-vincih, gasilski dom v Spodnjem Velovleku in gasilski dom v Kicarju. Mestna občina Ptuj v sodelovanju s četrtmi vabi, da se akcije občani udeležijo v čim večjem številu. Čiščenje okolja bo predvidoma trajalo od 9. do 12. oziroma l3. ure, sledil bo zaključek na Ranci, kjer bodo udeležence postregli z malico. Če bo vreme slabo (močan dež), akcije ne bo.
omilili s podzakonskimi akti oziroma pravilniki. S takim ostrim zakonom bomo namreč lahko dosegli le dvoje: naval na socialo in dejansko črno trgovanje z vinom, saj bodo vinogradniki prisiljeni skrivati količine, če bodo hoteli preživeti. Razumno obdavčitev bodo podprli vsi, takšne kot je sedaj, pa ne, in to ne pomeni nič drugega kot prikrivanje, s tem pa tudi manjši dotok denarja v državno blagajno. Precej težko gre po grlu tudi dejstvo, da smo komaj premostili težave z vzpostavitvijo evidenc in registrov, takoj zatem, ko je država dobila točen vpogled v kmetijske površine in proizvodnjo, pa je udarila z davščinami,« še pravi Rebernišek in dodaja, da je cilj pogovora na to temo doseči podzakonske akte in pravilnike, ki bodo vinogradnikom in vrtnarjem prijaznejši, če že zakona ni možno spremeniti.
Težave zaradi orto foto posnetkov
Veliko težav pa kmetom letos povzroča tudi izpolnjevanje vlog za neposredna plačila, predvsem zaradi upoštevanja in usklajevanja katastrskih mej in obdelovalnih površin z orto foto posnetki: »Kmetje, ki so dobili te izrise in posnetke, ugotavljajo, da se zelo malo ujemajo z dejanskim stanjem na terenu, v naravi. Prvenstveno nas zanima in v tej smeri naj bi tekla tudi nocojšnja razprava, kakšno bo ravnanje ministrstva; ali bo potrebno te površine v prvem letu že urediti in uskladiti ali ne, ker vidimo, da bo ogromno težav že v samih lokalnih skupnostih, saj ni pravilnih vknjižb cest ipd. Bojimo se, da tega ne bo možno rešiti že v prvem letu in da bo potrebno postopno, nekajletno reševanje te zadeve, saj ne bo dovolj le urejanje kmetijskih zemljišč, ampak, kot kaže, celotnega prostora. Velikokrat
so ceste v naravi namreč čisto kje drugje kot pa so vrisane v zemljiški knjigi oz. katastru, kar so zdaj pokazali ti orto foto posnetki. Predstavnike ministrstva želimo tako opozoriti predvsem na to, da je poglavitna težava v katastru, kjer pa so postopki sprememb zelo zahtevni in dolgotrajni, saj so potrebni novi vrisi, nove odmere, največ ravno zardi sprememb infrastrukture. Naša zahteva v tej smeri bo, da se zaradi teh neusklajenih katastrskih meja ne bi zavračale ali krnile subvencije.«
Promet s kmetijskimi zemljišči
Sicer pa nameravajo organizatorji okrogle mize ministrico opozorili še na eno perečo zadevo, in sicer na težavnost trgovanja z zemljišči v lasti sklada kmetijskih zemljišč: »Želimo namreč, da bi zainteresirane kmetije lahko pridobivale dodatna zemljišča ali z odkupom ali z najemom, da bi tako zadovoljile kriterije kmetijske politike in se prilagajale ukrepom različnih uredb, pri čemer je najbolj problematično vprašanje obremenitve živinorejskih kmetij zaradi števila glav živine. Po drugi strani želimo doseči možnosti, da bi bile kmetije res močne, se pravi, da bi imele vsaj 30 hektarjev zemljišč, kar se lahko doseže predvsem s tem, da bo sklad sprostil trgovanje s svojimi zemljišči ali jih vsaj ponudil v zakup. Težav okoli prometa s kmetijskimi zemljišči je sicer še več in so zelo različne, glavna težava pa je v že opisani nespro-ščenosti trgovanja. S tem se kmetom, ki imajo resne in-terese,onemogoča širjenje in tudi zaokroževanje kmetijskih površin.«
Izbrane teme za okroglo mizo so več kot aktualne, zato organizatorji pričakujejo velik obisk kmetovalcev, ki bodo lahko sodelovali tudi s svojimi vprašanji. Težava, ki se pojavlja zaenkrat, pa je v tem, ali bodo pobudniki realizacijo okrogle mize uspeli izvesti še pred zadnjim rokom za oddajo subvencijskih vlog. Ne glede na to pa bi bilo dobro, da se odgovori na odprta vprašanje pridobijo čimprej, saj po izdaji pravilnikov tovrstno srečanje resnično ne bo imelo več posebnega smisla.
Tik pred sklepom redakcije je bil potrjen termin okrogle mize za 21. aprila ob 18. uri v kulturni dvorani.
SM
Maribor • Z novinarske konference
Agrokombinatov vagonček v Perutnininem vlaku
Uradno pripojitev mariborskega Agrokombinata k Perutnini Ptuj, kot je razumeti, na čisto prijateljski osnovi, so odgovorni uradno potrdili na nedavni novinarski konferenci. »Najpomembneje je, da smo s prevzemom Agrokombinata povečali poljedelske površine za domače žitarice, ki jih potrebujemo za krmo naših perutninskih jat.
Na ta način smo postali eno od redkih perutninar-skih podjetij v svetu, ki obvladuje vse faze proizvodnje, dobesedno od njive do vilice,« je uvodoma povedal predsednik uprave in generalni direktor Roman Glaser ter ob tem ponovno poudaril, da se le tako lahko zagotavlja popolna sledljivost, varnost in kakovost v celotni reprodukcijski verigi, kar je po njegovih besedah paradni konj Perutninske strategije in uspešnosti na evropskem trgu.
Perutnina Ptuj tako od letošnjega leta ne razpolaga več zgolj s 3000, ampak kar z dobrimi 4500 hektarji poljedelskih površin, kar pomeni, da ima v rokah glavnino obdelovalnih zemljišč v Podravju, poleg tega pa je z Agrokombinatom pridobila še četrto mešalnico močnih krmil (dve ima že v Sloveniji, eno na Hrvaškem).
V času trajanja prevzemne ponudbe je Perutnina Ptuj pridobila skoraj 85 odstotkov delnic Agrokom-binata in s tem postala večinski lastnik. Cena, ki so jo v PP plačali za to, da so pod svoje krilo spravili ome-
njeno podjetje, je znašala približno 421 milijonov tolarjev, saj so za delnico ponudili 1000 tolarjev, kar naj bi bilo več, kot je bila njena borzna vrednost. Sklenjen posel tudi po oceni Glaser-ja nikakor ni slab, saj naj bi bila siceršnja vrednost Ag-rokombinata kar dobri dve milijardi tolarjev, podjetje pa je po besedah direktorja Franca Veršiča poslovalo
ji, Veršič prevzem ocenjuje kot veliko pozitivno priložnost za Agrokombinat: »Dejstvo je, da smo se srečevali z vse večjim pritiskom vse višjih stroškov, ki jih nismo mogli več vkalkulirati v cene proizvodov; to v tako majhnih družbah ni možno na dolgi rok. Zato nasprotovanja prevzemu ni bilo, saj v tem vidimo možnosti za naš nadaljnji razvoj!« Ta naj bi se, kot je bilo slišati, najprej
in najbolj poznal v delu me-šalnice, ki je bila vse doslej izkoriščena le polovično, v načrtu PP pa je doseči vsaj 90-odstotno izrabo mešalni-ške kapacitete. Pri tem naj bi bila po predstavljenih načrtih polovica proizvodnje mešalnice namenjena direktni prodaji na trgu, drugo polovico krmil pa naj bi porabili za lastne potrebe znotraj Skupine PP. Agrokombinat bo seveda moral
Generalni direktor Skupine PP Roman Glaser: »Dogovor o prijateljskem prevzemu Agrokombinata je veljal od začetka do konca postopka!«
pozitivno: »Po nerevidiranih izkazih je 50 zaposlenih v Agrokombinatu v lanskem poslovnem letu ustvarilo milijardo tolarjev prihodka iz prodaje in približno 26 milijonov tolarjev dobička.«
Kljub relativno nizkemu plačilu za 85-odstotni delež lastništva glede na vrednost Agrokombinata, za prodajo delnic so se sicer odločali in odločili razpršeni delničar-
Direktor Agrokombinata Franc Veršič: »Prevzem za nas predstavlja novo priložnost za razvoj!«
odslej popolnoma upoštevati recepture, ki veljajo v Skupini. Proizvodnja surovin na poljih pa naj bi bila v celoti namenjena potrebam Perutnine.
Zaenkrat, kot je povedal direktor Franc Veršič, naj tudi ne bi bilo ogroženo nobeno od 50 delovnih mest: »Ker načrtujemo povečanje proizvodnje v mešalnici, bo prišlo le do prerazporeditev delovnih mest, saj smo se že srečevali s kadrovskimi rezervami. Sicer pa odpuščanja ne pričakujemo.«
Roman Glaser o zaposlitvah ni rekel nič, zato pa je napovedal nadaljnje širjenje poljedelskih kapacitet PP v prihodnjih letih, prav tako pa je bilo razumeti, da ne izključuje morebitnih novih prevzemov v horizontalni ali kakšni drugi obliki kapitalskega povezovanja, tudi na nacionalni ravni slovenske živilske industrije: »Te igre so sicer v večjih segmentih končane, kaj se bo še dogajalo, pa zdaj ne morem napovedati, posebej pa ne imen vpletenih, ker bi to lahko ogrozilo celoten projekt!«
SM
Ptuj • Skupščina Manager kluba
Razvoj Ptuja - osrednja naloga kluba
V gostilni Ribič na Ptuju so se 14. aprila na redni skupščini sestali člani ptujskega Manager kluba. Ocenili so delo v prejšnjem letu, sprejeli program dela za letos in podelili članske izkaznice. Končali so jo z družabnim srečanjem in pokušino vin znanega vinogradnika in vinarja Konrada Janžekoviča.
V lanskem letu so organizirali več srečanj z zanimivimi vsebinami, seznanili so se s pogodbo o zaposlitvi, novostmi v davčni zakonodaji, pod drobnogled so vzeli tudi potne naloge in bonitete, vlogo medijev pri razvoju turizma, kulture in gospodarstva ter pojavnosti Ptuja, medtem ko je pogled managerjev na razvoj ptujskega turizma bila tema, ki je naj ne bi razumeli predvsem navzoči novinarji, ker naj ne bi razumeli, kaj so s temo, ki je pritegnila 35 udeležencev, želeli povedati. Niso želeli "rešiti" ptujskega turizma, temveč zgolj poudariti nekaj izhodišč, po katerih bi morali na področju turizma delati v mestni občini Ptuj, je med drugim v svojem poročilu poudaril predsednik kluba Miran Senear, ki se je tudi udeležil nekaterih aktivnosti, ki jih Mestna občina Ptuj izvaja v okviru pobratenja z občino Varaždin. Člani kluba so
se lani aktivno vključevali tudi v delo Mestne občine Ptuj kot člani nekaterih odborov in komisij, sodelovali so tudi pri izdelavi integralnega razvojnega programa Mestne občine Ptuj in lokalnega kulturnega programa. V aktivnostih kluba, ki je bil ustanovljen leta 1991 in ima danes 87 članov, vsi tudi redno plačujejo članarino, pa so se premalo vključevali posamezni člani upravnega odbora, je bil kritičen predsednik. Prepričan je, da bi mandat predsednika morali prepoloviti, s štirih let na dve. Predlog spremembe statuta bo predlagal na prihodnji seji. Sicer pa je z izpolnjevanjem nalog v lanskem letu zadovoljen, uresničili so jih v 80 odstotkih. Klub je lani posloval pozitivno, na predlog Vilka Pešca bodo 200 tisoč tolarjev namenili v humanitarne namene, v ta namen se bodo povezali s Centrom za socialno delo oziroma s partnerji kluba,
v bodoče pa bodo skušali na konkreten način podpirati nadarjene posameznike, kot je predlagal Franc Mlakar. Zavzeli so se za aktivno sodelovanje pri udejanjanju ptujskega integralnega razvojnega programa in lokalnega kulturnega programa, saj ni dovolj, da sta programa sprejeta, potrebno ju bo tudi udejanjiti. Iz predlaganega nabora tem, seznam je precej dolg, se bodo skušali podrobneje seznaniti z udeležbo zaposlenih pri delitvi dobička podjetij, s kodeksom obnašanja zaposlenih, vprašanjem "invazije" trgovcev na Ptuj in nekaterimi drugimi aktualnimi temami iz mestne občine Ptuj. Predvsem pa je njihova glavna naloga aktivno sodelovanje pri oblikovanju gospodarskega razvoja Ptuja. Pozabili pa ne bodo tudi na medsebojno druženje, ki je za uspešno delo kluba prav tako pomembno.
Foto: Črtomir Goznik
MG Poročilo o delu v lanskem letu je podal predsednik Miran Senčar.
Foto: SM
Foto: SM
Leskovec • Glasbeni vrtiljak v Leskovcu
Nastopilo osem mladinskih zborov
V sredo je bila v Osnovni šoli Leskovec, ki je podružnična šola OŠ Videm, območna revija mladinskih pevskih zborov, ki so jo pripravil: Območna izpostava sklada za kulturne dejavnosti Ptuj, Osnovna šola Videm, podružnica Leskovec, in Zveza kulturnih društev Ptuj.
Na knjižni polici
Na reviji je nastopilo osem mladinskih pevskih zborov.
Najprej so se predstavili domačini iz osnovne šole Leskovec. Pod vodstvom Valentine Vidovič so zapeli priredbo Jurija Gregorca Dekle na vrtu, Šavlijevo Svet je kakor ringaraja ter kanon Dubadap da. Pri klavirju je zbor spremljala Tanja Kozar Stošič. Maloštevilni zborček je lepo zvenel s čisto intonacijo, tudi solo je bil lep, posebej zanimiva je bila interpretacija kanona. V dvo-glasju so bile tu in tam nekoliko nizke višine.
Mladinski pevski zbor iz Majšperka je vodila Stanka Erjavec. Za nastop je izbrala Kanon, Vremšakovo priredbo Prelubi vstanite ter skladbo Cristi Cary Miller Teach the Child, Touch teh Future. Šestindvajsetčlanski zborček se je prestavil z lepo dinamiko, muzikalnostjo in čistim tonom, dvoglasje pa bo potrebno še nekoliko sčistiti. Zbor je na klavirju spremljala Hana Jurič.
Mladinski zbor osnovne šole Cirkovce obiskujejo tudi učenci četrtih in petih razredov. Zbor vodi Marjan Krajnc, ki je pripravil pester program. Najprej je lepo nežno zazvenela pesem Na vrtu mi javor zeleni, priredbo za mladinski zbor je napisal zborovodja, ki je tokrat tudi sam spremljal zbor na klavirju. Kitično skladbo so predstavili tudi v različni dinamiki (predvsem tretjo kitico), tako skladba pridobi na zanimivosti. Zbor je zapel še Gerbičevo Ave Mario,
intonančno sorazmerno zahtevno skladbo, pri tej pesmi je sodeloval tudi pianist Marko Udrih. Nastop so končali s triglasnim kanonom Qodli-bet. Pesem je zborovodja spremljal s kitaro, ki pa je bila na momente preglasna. Sicer se zbor odlikuje z lepim zvočnim tonom in dobro dikcijo.
Posebej atraktivno predstavitev so si umislili pri Mladinskem pevskem zboru OŠ Ljudski vrt iz Ptuja, ki je potekala v obliki govora in petja zborovodkinje, pevcev in tudi napovedovalke. Tudi nastop je bil zelo pester z vključitvijo gibalno plesnih točk in tolkal. Nastop so začeli z Merkujevo priredbo rezijanske pesmi Čarni kus s ploskanjem in udarjanjem nog ob tla ter z značilnim ljudskim tonom, sledila je znana Rubežnikova pesem Vrtiljak ter triglasni Calypso Jana Holdstocka. Zbor vodi Jerneja Bombek, pri klavirju je bila Klavdija Zorjan Škorjanec.
Tudi Slavica Lajh, ki vodi Mladinski pevski zbor OŠ Markovci, je pripravila razgiban program, posebej v prvi pesmi Val lovi val Alda Kum-ra, ko so pevci na odru pričarali pravo morsko valovanje. Petje je bilo intonančno čisto, izvedba pa muzikalna, zanimiva z ustrezno dinamiko in agogiko. Lepo so v tri-glasju zazvenele tudi solistke pri koroški ljudski pesmi Preljuba moja soseda, kot zadnja pa je bila skladba zabavnega žanra Hazard, ki jo je priredila zborovodkinja sama, pri
čemer je vključila številna tolkala, na klavirju pa je kar sama spremljala zbor.
Pevci iz OŠ Videm so pod vodstvom Sonje Winkler najprej zapeli Kalanovo priredbo Vse, kar lazi po tem svetu z vključitvijo treh me-talofonov, ki so zelo efektno in brez napak odigrali svoje parte. Muzikalno, čisto, z lepim zvenečim tonom so predstavili tudi Egi Gašper-šič Darovi in Sanjam sen Eda Robertsona. Pri klavirju je zbor spremljala Tanja Kozar Stošič.
Polnozvočno so zadoneli glasovi mladih pevcev iz Pod-lehnika, ki jih vodi Jakob Fe-guš. Rezijanska Zeleni Jurij Albina Weingerla je bila odpeta v lepi dinamiki z lepim solom, efektna in muzikalno izvedena, s polnim zvokom in dobro dinamiko je bila tudi skladba Disney Movie Magic Maca Huff s klavirsko spremljavo Amadeje Turn-šek. Skladbo Mi smo svet je pripravil zborovodja in k spremljavi vključil kitaro, bas kitaro, tolkala, instrumenti so bili ozvočeni, ozvočenje pa je bilo tu in tam premočno.
Revijo je zaključil Mladinski zbor iz Gorišnice pod vodstvom Slavice Cvitanič. Zbor se bo letos udeležil republiškega tekmovanja mladinskih pevskih zborov, ki bo čez mesec dni. S svojim petjem so dokazali, da so se za tekmovanje dobro pripravljali, saj so se tudi na reviji predstavili z lepšim, čistim tonom, s čistimi višinami, dobro dinamiko in dobrimi solisti. Pevci pa bodo morali bolj
spremljati zborovodkinjo, saj so hoteli pohiteti. Zapeli so priredbo Jurija Gregorca So tičice zbrane, Gobčevo priredbo Gerbičevega Pastirčka s solistko ter nekoč popularno Hey Jude Johna Lennona in Paula Mc Cartneya. Slednja seveda ne bo na tekmovalnem programu, saj pravila tam ne dovoljujejo zabavnih melodij. Zbor je spremljala Tanja Kozar Stošič.
Ob koncu revije velja pohvaliti vse zbore, ki so nastopali na reviji, vse zborovodje za pogum, da svoje varovance in petje predstavijo širšemu občinstvu, vsi tokratni zbori pa so pokazali dobro pripravljenost, zelo pester in zanimiv program, ki ga je številno občinstvo, v bolj ali manj neakustični telovadnici leskovške šole, z navdušenjem sprejelo.
Prejšnji teden je bila v Markovcih otroška revija, o čemer smo v Štajerskem tedniku že pisali. Ob pisanju članka pa se mi je zgodil novinarski škrat in sem pozabil napisati, da je na reviji nastopal tudi otroški pevski zbor osnovne šole dr. Franja Žgeča iz Dornave, ki je pod vodstvom Metke Zagoršek zapel Bitenčevo Srnico, Matevža Goršiča Dva strašna tipa ter izštevanko Kin-kaj-ku, klavirsko spremljavo k tej pesmi je napisal Ivo Ko-pecky. Zbor se je predstavil z lepim čistim tonom tudi v višinah, bili pa so nekoliko plahi, kot da se bojijo glasnejših tonov. Zbor je spremljala Lidija Žgeč.
Franc Lačen
Mladinski pevski zbor podružnične šole Leskovec je zapel pod vodstvom Valentine Vidovič.
Alexander McCalI Smith:
Prva damska detektivska agencija
Ljubljana, Mladinska knjiga, 2005.
Afriška literarna produkcija je pri nas skorajda neznana, čeprav je ta celina (šesta po velikosti) dala tudi nekaj Nobelovcev iz sveta književnosti, predvsem v zadnjem obdobju. Prejeli so jih: Wole Soyinka leta 1986, Naguib Mahfouz leta 1988, Nadine Gordiner leta 1991 in John M. Coetzee leta 2003. Seveda so tukaj še drugi avtorji, ki so nam dostopni tudi v slovenskih prevodih. Presenetil me je pred leti iniciacijski roman šamana Patricea Somea, O vodi in duhu. Menda ni naključje, da se sedaj zavestno odkriva črna celina, ki v tehničnem smislu edina ne premore napraviti nekega zahtevnejšega izdelka, na primer traktorja ali televizorja, če poenostavim. Najnovejši tržni pristop Mladinske knjige, ko nam daje pred natisom v branje poskusni snopič, ni novost, si pa pri tem zagotavlja razprodanost knjižne zbirke z naslovom Prva damska detektivska agencija, ki bo vsebovala šest knjig. (Naslednja, Žirafine solze, je že v ti-sku).Vendar je potrebno priznati, da ne gre za tvegan projekt. Po vsej verjetnosti se bo vsebina knjig razširila kot pogovorna tema ob popoldanski kavici naših vdanih bralk. Pri besedi Afrika se nam v ospredje ponuja prizor petja in plesa domorodcev. Danes to ni več tako, že za te turistične nastope so domačini zgradili posebne »izvirne« vasi, po nastopih pa gredo lepo domov. Avtor Prve damske detektivske agencije je rojen v Zimbabveju, v Bocvani, kjer se zgodba odvija, pa je poučeval pravo. Danes živi v Edinburghu, trikrat je bil izbran za najboljšega angleškega pisatelja, kar naj bi bilo zadostno zagotovilo, da se ob branju ne boste dolgočasili. Gospa Ramotsve je osrednji lik in prvoizpovedna pripovedovalka, podobna je miss Marple v romanih Agathe Christie. Kako je sploh prišlo do tega, da se je Ma Ramotswe odločila, da bo odprla detektivsko agencijo? Z očetovo dediščino, denarjem odprodaje živine, si je kupila hišo in posel. Zakaj? Ker bo morala začeti iz nič in ker znajo ženske opazovati. Ženska vidi več kot moški. In smo ponovno pri Agathi Christie. Ma Ramotswe označujejo nekatere zunanje in notranje posebnosti in lastnosti. Pisalni stroj, star beli kombi, pitje čaja rooibos, domiselnost, umirjenost, pogum in pretkanost. Kupila si je detektivski priročnik, ki pravi, da pogled v tla pomeni obžalovanje, zločinci pa se po navadi brez sramu ozirajo v nebo. Je prva in zatorej edina zasebna detektivka v Bocvani. Ob tem zavestno trčimo ob vprašanje žensk v javnem življenju Afrike, delitvi dela na moška in ženska, na vpliv zahoda, predvsem Amerike, kar pa so obrobni motivi romana. Precious Ramotswe uspešno rešuje primere, kot so nezvestobe, izginotja oseb, še posebej učiteljevega dečka, ponarejene diplome, do pogrešanih psov, kar seveda zmanjšuje njen ugled. Ampak v skrbi za preživetje in popravilo kombija mora sprejeti tudi take poniževalne primere, nekatere pa reši tudi zastonj. Ob tem je razpeta med modernim svetom in vraževernostjo, pravzaprav krutostjo dežele. V Afriki je toliko trpljenja, da bi se mu rada izognila s preprostim prepričevanjem, da ne obstaja. Pri vsem tem ji srce krvavi od osamljenosti in v podzavestnem hrepenenju po življenjskem sopotniku. V uvodnem delu romana nas popelje na svojo trpko življenjsko pot upanj in razočaranja, izgubo otroka in ljubečega očeta. Prepričana pa je, da se Afrika ne sme spremeniti. Afričani se je ne bi smeli sramovati ali postati brezdušni in sebični kot drugi ljudje. Ne pravijo ji zastonj: Mati Afrika. Bocvana je modrost in razumevanje, dobra hrana, vonj po sladkem dahu živine, belo nebo prek neskončne puščave in žirafa, ki joka.
Vladimir Kajzovar
Foto. Fl
Kolesarstvo
Matej Stare drugi v Franciji
Stran 8
Rokomet
Zamujena priložnost Ormožanov
Stran 8
Sergeja Lorber
»Verjela sem v igralke«
Stran 9
Kasaštvo
Štiri zmage Marka Slavi-~a v uvodu sezone
Stran 9
Spomladansko prebujanje s športom
Ptujčani prebujeni
Stran 10
Nogomet
Zavrč zadržal prednost pred Pohorjem
Stran 10
Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: Danilo Klajnšek, Uroš Krstič,^ Uroš Gramc, Milan Zupanc, Miha Šoštarič, Zmago Šalamun, David Breznik, Ivo Kornik, Sebi Kolednik, Simeon Gonc, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Janko Bohak, Črtomir Goznik.
Piše: Jože Mohoric
tednik
Športni zavod Ptuj
2250 Ptuj, Čučkova 7 Telefon: 02/787 76 30
www.sportnizavod-ptuj.si
E-mail: sport@radio-tednik.si
Sprememba
Drava gre naprej! To je v enem stavku vse, kar se trenutno dogaja v ptujskem prvoligašu, hitu letošnje pomladi. Čeprav je v nekaterih trenutkih izgledalo, kot da ne bo nič z Ligo za prvaka (po domačih porazih z Domžalami in Primorjem), je nadaljevanje v stilu: saj ne more biti res!
Še večji kot je bil zasuk v igri nogometašev Drave, pa je zasuk v pisanju nekaterih komentatorjev. Začelo se je s popolnim omalovaževanjem lanskoletnega obstanka in napovedmi za to sezono, kjer je bila Drava omenjana v družbi Bele krajine, Zagorja in Kopra kot najresnejši kandidati za izpad iz druščine najboljših slovenskih ekip. Po odličnem startu v to prvenstvo je bilo to okarakterizirano kot trenutni preblisk, nadaljevanje pa postavljanje stvari na svoje mesto (zdrs na sedmo ali osmo mesto). Po vmesnih namigovanjih na nameščanje rezultatov pa potem največja cvetka ob zmagi Drave proti Mariboru: vsi so jokali za Mariborom (tudi za Muro) in pisali o »vaški« Ligi za prvaka. Ne pozabimo na dejstvo: Ptujčani so Mariborčane premagli na igrišču, brez sence dvoma so jih »odpravili« v Ligo za obstanek, kjer se sedaj uspešno pripravljajo na pokalni polfinale s Celjani.
Nato pa sledi zasuk: po tekmi z Gorico in zasluženo osvojeni točki so bili komentarji že bistveno bolj naklonjeni Dravi. V osrednjem slovenkem časniku se jim je celo zapisalo, »da sodeč po zadnjih rezultatih, najboljši klub slovenske nogometne scene celo domuje na Dravskem polju«!?!
In kaj tako revolucionarnega se je zgodilo v tem času? V prestopnem roku so pri ptujskem prvoligašu celo zmanjšali število profesionalnih nogometašev, zadržali so najboljšega strelca Ziliča in trdo delali pod vodstvom Srečka Lušiča, kateremu mnogi zunaj kluba niso najbolj zaupali. Z delom pa so pridobili nekaj, kar je sedaj njihova največja prednost pred tekmeci: izrazit moštveni duh, kjer vsi dihajo za moštvo in samozavestno zrejo v vsako naslednjo tekmo. Kako daleč lahko sežejo? Igralci bodo to znova pokazali na terenu, gledalci lahko v tem trenutku samo uživamo.
Ji
liga «t
simobil
Q Vodafone'
1. SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA LIGA ZA PRVAKA
REZULTATI 25. KROGA: CMC Publikum - Drava 1:2 (1:0), Primorje - HIT Gorica 0:2 (0:1), KD Olimpija - Domžale 1:3 (0:1)
1. HIT GORICA	25	16	6	3	43:20	54
2. CMC PUBLIKUM	25	12	4	9	37:23	40
3. DRAVA	25	11	6	8	33:29	39
4. DOM@ALE	25	10	7	8	38:32	37
5. PRIMORJE	24	10	6	8	29:22	36
6. KD OLIMPIJA	24	10	5	9	30:33	35
LIGA ZA OBSTANEK
REZULTATI 25. KROGA: Mura - Maribor Pivovarna Laško 1:3 (0:1), Ljubljana - Zagorje 2:1 (1:1), Bela krajina - Koper 1:0
1. MARIBOR PIVO. LA[KO	25	12	5	8	39:28	41
2. MURA	25	8	8	9	34:31	32
3. LJUBLJANA	25	8	8	9	32:37	32
4. BELA KRAJINA	25	7	7	11	24:40	28
5. KOPER	25	5	7	13	21:33	22
6. ZAGORJE	25	2	7	16	13:44	13
Lestvica najboljših strelcev: 15 - K. Bozgo (Maribor PL); 13 - S. Ranic (Gorica); 11 - S. Zilic (Drava); 10 - S. Cimirotič (KD Olimpija), E. Rakovič (Mura); 9 - A. Rodič (Gorica), S. Dvorančič (Domžale); 8 - Ekpoki (Ljubljana), Žeželj (Primorje), Mujakovič (Bela krajina); 7 - Jolič (Primorje).
Nogomet • 1. SNL Simobil - 25. krog
Drava je še naprej hit!
CMC Publikum -Drava 1:2 (1:0)
STRELCI: 1:0 Beršnjak (27), 1:1 Preac (63), 1:2 Emeršic (83)
DRAVA: Dabanovic, Sterbal, Emeršic, Miljatovic, Alibabic (od 46. Preac), Toplak, Grižo-nic, Gorinšek (85. Petek), Čeh, Težacki, Zilic (od 90. Ljuba-nic). Trener: Srecko Lušic.
Nogometaši ptujske Drave so v Celje odpotovali neobremenjeni, saj so v dveh krogih v ligi za slovenskega prvaka naredili ogromno, predvsem pa osvojili štiri tocke, kar je vec, kot so od njih ljubitelji nogometa pricakovali, še posebej po tem, ko so si Ptujcani v zadnjem trenutku priigrali uvrstitev v elitnih šest ekip letošnjega državnega prvenstva v 1. slovenski nogometni ligi. Celjani, ki so v cetrtek doživeli neugodni poraz v Novi Gorici, so Dravo pričakali brez Dejana Rusica in Sebastjana Cimiroti-ca, medtem ko ptujski strateg ni mogel racunati na konstantno dobrega Aljaža Zajca, ki je zacutil poškodbo na petkovem treningu. Za Dravo pa so tokrat nastopili štirje nogometaši, ki so sredino srecanje izpustili zaradi kazni rumenih kartonov (Sterbal, Miljatovic, Težacki in Alibabic).
Sicer pa v prvem polcasu ni bil nogomet na kdo ve kako visokem kvalitetnem nivoju. Po pricakovanju je bila terenska premoc na domaci strani, saj so se Celjani želeli odkupiti svojim zvestim privržencem za slabše igre. V 6. minuti so do-macini imeli prvo priložnost, vendar je strel Drobneta vratar Drave Dabanovic ubranil. Potem je nekaj casa vse potekalo
Foto: Črtomir Goznik
Andrej Prejac in Aleš Ceh (oba Drava, modri dres) sta tudi tokrat preskočila Celjane.
v bolj lagodni in nezanimivi tekmi vse do 18. minute, ko se je Dravi ponudila prva priložnost. Sead Zilic je pobegnil po levi strani, poslal mocan strel po tleh na desno stran, na drugo vratnico, vendar branilec Drave Tomaž Toplak ni bil dovolj hiter, v drugem poizkusu pa je strel Aleša Čeha zle-tel preko vrat. V 27. minuti pa veselje v Celju, saj je domaca ekipa povedla z zadetkom Dominika Beršnjaka, ki je izkoristil odlicen predložek z leve strani, ki mu ga je poslal Dare Vršic. Se dvakrat je bilo vroce v kazenskem prostoru Drave, najprej v 40. minuti, ko je Vršic streljal preko vrat iz bližine, in v 44. minuti, ko je Sešlar lepo streljal z glavo, ptujski vratar Dabanovic pa še lepše odbra-nil.
Zelo vroce je bilo na zacetku
drugega polčasa, ko so domačini imeli dve izjemni priložnosti, in to preko Šešlarja in Drobneta. Tudi sodnik Likič se ni izkazal na tem srečanju, predvsem pa ne v 50. minuti na robu kazenskega prostora, ko je slovenski reprezentant Šeš-lar z rokoborskim prijemom vrgel na travo Gorinška. V 57. minuti pa je bila velika priložnost Ptujčanov. Po predlož-ku Težačkega z desne strani je žoga prišla do Preaca, ki je s strelom z glavo dobro meri, vratar Celjanov kratko odbil, do žoge je prišel Zilič, le- tega pa je Križnik pred očmi sodnika Likiča zložil na travo s prekrškom od zadaj, vendar je piščalka ostala nema. V 63. minuti je kot za Ptujčane z desne strani izvajal Aleš Ceh, žogo pa je s pravim volejem v desni zgornji kot vratarja CMC Pub-likuma pospravil mladi Dejan
Preac in tako rezultat izenačil. Od 80. minute so Ptujčani igrali z igralcem manj, saj je Marko Grižonič prejel drugi rumeni karton, in to povsem nezasluženo. Sedem minut pred koncem srečanja pa so gostje z igralcem manj povedli. Mladi Dejan Prejac, ki je v drugem polčasu naredil pravi preobrat, je lepo z leve strani podal do Mitje Emeršiča, ki je z močnim in natančnim strelom v levi spodnji del domačega vratarja poskrbel za vodstvo in veselje v ptujskem taboru, kakor tudi precej številnih ptujskih navijačev Blue Devils in Klavni-čarjev. V prvi akciji sodnikovega podaljša je iz prostega strela resno zapretil Aleš Ceh. Izredna borbenost in vztrajnost sta bili na koncu bogato poplačani.
Danilo Klajnšek
Foto: Črtomir Gozni
Veselje ptujskih nogometašev po doseženem zmagovitem zadetku Mitje Emeršiča
Zadovoljstvo Srečka Lušiča po zmagi v Celju
Foto: Črtomir Goznik
Kolesarstvo • Kolesarji KK Perutnina Ptuj v Franciji
Stare tik za Nizozemcem
Matej Stare, član KK Perutnina Ptuj, je na dirki Tour du Loir et Cher, kategorije 2.2 UCI, osvojil skupno odlično 2. mesto, ~eprav je po zmagi v 1. etapi in majici vodilnega v skupnem se{tevku imel možnost celo stopiti na najvi{jo stopničko.
Mladi kolesarji nizozemske ekipe Rabobank so bili žal premočni, osvojili so namreč štiri etapne zmage, Marc de Maar pa si je odločilno prednost pred ptujskim kolesarjem zagotovil v tretji etapi, ko je v samostojnem pobegu v zadnjih kilometrih dirke ciljno črto prevozil pol minute pred zasledovalci.
Vodja ekipe Srečko Glivar je bil z rezultatom svojih varovancev zelo zadovoljen: »Dosegli smo etapno zmago ter drugo mesto v skupnem seštevku, kar je zelo dober rezultat. Borili smo se do konca; tudi ko smo rumeno majico izgubili, se nismo predali, vendar je treba priznati, da je bila nizozemska ekipa tokrat bolj{a.« V posameznih etapah so dosegli še dve vidni uvrstitvi med deseterico - mladi ptujski sprinter Aldo Ino Ilešič je bil šesti v drugi ter tretji v predzadnji etapi: »Borili smo se za zmago v skupnem se{tevku, zato so tudi sprinterji opravili veliko dela med samo dirko. Celotna taktika je bila temu podrejena, saj smo etapno zmago že imeli, zato pa tudi etapne uvrstitve niso tako visoke, kot smo sami sposobni,« je Glivar razlagal o kompromisih, ki jih mora sprejemati med samo dirko. Ptuj-čani so hitro spoznali, da bo dirka potekala le med dvema ekipama. Na začetku so morali odgovoriti na vse napade ostalih ekip, ki so poskušale »lansirati« svoje favorite na zmagovalni oder. Tako so že drugi dan večino dirke narekovali tempo glavnine, ostalim pa prepustili možnost, da se potegujejo za visoka mesta v posameznih etapah. Tretjo etapo je bila situacija podobna, saj so Ptujčani svoje delo dan prej opravili izvrstno, 21-letni Nizozemec de Maar, eden boljših kolesarjev v tem kakovostnem rangu tekmovanja, letos
Foto: KK PP
Matej Stare na stopničkah za zmagovalce po 1. etapi, v kateri je oblekel rumeno majico.
že zmagovalec Dirke po Normandiji, pa si je izboril možnost za vodstvo, ki jo je kasneje branila celotna ekipa. Zadnji dve etapi sta potekali v znamenju boja in taktičnih zamisli obeh trenerjev, na koncu pa so bili srečnejši nizozemski kolesarji.
Po dveh napornih dirkah v Franciji je pred Ptujčani teden dni počitka pred enodnevno dirko Tour du Bern v Švici.
Rezultati dirke
46. Tour du Loir-et-Cher -2.2.UCI; 13.-17. april
2.	etapa: Mer-Lamotte Be-uvron, 165.5 km: 1. Hans Dekkers, (Ned) Rabobank 3.55.00, 2. Denis Flahaut, (Fra) Mixte Raismes-Dunkerque, 3. Mathieu Ladagnous, (Fra) Ent.Sud-Gascogne, 6. Aldo-lno Ilesič, 29. Borut Božič +0.03, 42. Matej Stare - vsi Perutnina Ptuj.
3.	etapa: Vendome-Villebarou, 178 km: 1. Marc De Maar, (Ned) Rabobank 4.26.18, 2. Hans Dekkers, (Ned) Rabobank 0.30, 3. Mathieu Drujon, (Fra) Team U Nantes-Atlantique, 22. Matej
Rokomet • 1. A SRL - moški
Zamujena priložnost Ormoža
1. A SRL MOŠKI
REZULTATI 20. KROGA:
Rudar Trbovlje - Jeruzalem Ormož 25:24 (11:14), Celje Pivovarna Laško - Prule 67 39:26 (17:12), Sviš - Cimos Koper 33:43 (17:20), Gold club - Termo 29:30 (14:14), Prevent -Trimo Trebnje 32:27 (16:10), Adria Krka - Gorenje 29:36 (17:21)
1.	CELJE PIVO. LAŠKO 20 20 0 0 40
2.	GORENJE	20 14 1 5 29
3.	TRIMO TREBNJE 20 14 0 6 28
4.	PREVENT	20 14 0 6 28
5.	TERMO	20 10 2 8 22
6.	GOLD CLUB	20 10 1 9 21
7.	JERUZALEM ORMO@ 20 9 2 9 21
8.	CIMOS KOPER 20 9 1 10 19
9.	RUDAR TRBOVLJE 20 8 0 12 16
10.	ADRIA KEKA	20 7 0 13 14
11.	SŠVI	20 1 1 13 3
12.	PRULE 67	20 0 0 20 0
Rudar - Jeruzalem 25:24 (11:14)
JERUZALEM ORMOŽ: G.
Cudič (18 obramb), Dokša, Belšak 3, Mesarec 2, Koražija 10 (6), Bezjak 2, Grabovac, Ivanuša 1, B. Cudič, Horvat 2, Grizolt, Štefanič 4, Potočnjak trener Saša Prapotnik.
Ormožani so v Trbovljah zamudili osvojiti pomembne točke proti oslabljenim kna-pom, ki so nastopili brez Tu-tiča in Stojakoviča. V zelo izenačeni tekmi so domačini v sami končnici po napakah oziroma zgrešenih zicerjih ormoških vinarjev prišli do novih prvenstvenih točk. Varovanci trenerja Prapotnika žal niso izkoristili, dobrega dneva vratarja G. Cudiča, ki je dokazal, da se vrača v staro formo. Ormožane sedaj čaka tekma proti Termu, ki bo na sporedu že jutri, v sredo, ob
David Koražija (Jeruzalem Ormož) je v Trbovljah dosegel 10 zadetkov.
20. uri v športni dvorani na Hardeku.
Uroš Krstič
Stare, Perutnina Ptuj.
4.	etapa: La Chasse St. Victor-Salbris, 191 km: 1. Hans Dekkers, (Ned) Rabo-bank 3.35.35, 2. Allan-Bo An-dresen, (Den) Team Designa Kokken, 3. Aldo-lno Ilesič, 19 Matej Stare, 22 Borut Božič -vsi Perutnina Ptuj.
5.	etapa: Blois-Blois, 120 km: 1 Tom Veelers, (Ned) Ra-bobank.
Generalna razvrstitev:
1.	Marc de Maar, (Ned) Ra-bobank
2.	Matej Stare, (Slo) Perutnina Ptuj
UG
Nogomet • 2. SNL
Kidričani »utonili« v lendavski Nafti
2. SNL
REZULTATI 23. KROGA: Nafta - Aluminij 3:1 (1:1), Dravinja
-	Livar 0:1 (0:0), Svoboda - Krško 5:0 (1:0), Koroška Dravograd
-	Izola Argeta^ 3:0 (0:0), Supernova Triglav - Šmartno 1:0 (1:0), Rudar Velenje - Factor 3:1 (2:0).
1.	NAFTA	23	15	6	2 45:17	51
2.	SVOBODA	23	14	4	5 41:25	46
3.	RUDAR (V)	23	14	2	7 46:29	44
4.	DRAVINJA	23	14	2	7 32:22	44
5.	S. TRIGLAV	23	10	8	5 39:24	38
6.	DRAVOGRAD	23	11	5	7 41:30	38
7.	ALUMINIJ	23	9	4	10 43:35	32
8.	LIVAR	23	9	2	12 27:26	29
9.	KR[KO	23	7	3	13 35:42	24
10.	FACTOR 23 7 2 14 31:45 23
11.	IZOLA ARG. 23 4 5 14 21:45 17
12.	[MARTNO-3 23 2 1 20 18:77 4
Nafta - Aluminij 3:1 (1:1)
STRELC 0:1 Fridauer (10), 1:1 Dominko (30), 2:1 Ristič (63), 3:1 Dominko (82)
ALUMINIJ: Strelec, Sagadin, Topolovec, Rumež, Golob, Pe-kez, Dončec, Ceh (od 72. Rozman), Repina, Ozim, Hertiš. Trener: Miran Emeršič.
Nogometaši Aluminija so v Lendavi proti domači Nafti, sicer vodečemu moštvu v 2. SNL, doživeli pričakovani poraz, ki je tretji v seriji in vsekakor ni ugoden za nogometaše iz Kidričevega. V prvem polčasu so
nekoliko oslabljeni gostje prevladovali na igrišču. Povedli so v 10. minuti z zadetkom Fri-dauerja, nato pa preko Don-čeca in Hertiša zamudili dve stoodstotni priložnosti za zvišanje vodstva. Sicer v nogometu velja nenapisano pravilo, da kdor ne da, potem dobi. ln ravno to se je dogodilo nogometašem Aluminija, saj je favoriziranim in izkušenim domačim nogometašem uspelo rezultat izenačiti.
V nadaljevanju tega srečanja so domačini pričeli igrati bolje, vendar ne preveč, saj je najprej priložnost zamudil Repina za vodstvo Kidričanov. Potem pa so nogometaši lendavske Nafte prešli v vodstvo in slabih deset minut pred koncem srečanja dosegli preko izkušenega Dominka še tretji zadetek ter z njim samo potrdili svojo novo zmago, ki jih še naprej ohranja na prvem mestu prvenstvene razpredelnice v 2. slovenski nogometni ligi. Ne moremo pa se izogniti trditvi prisotnih na tem srečanju, da bi nogometaši Aluminija lahko dosegli veliko bolj ugoden izid - tudi z malo športne sreče.
Danilo Klajnšek
Davorin Fridauer (rde~i dres) je v Lendavi dosegel vodilni zadetek za Aluminij.
Rokomet • 1. B SRL
Gorišnica trdno na tretjem mestu
1. B SRL MOŠKI
REZULTATI 19. KROGA:
Gorišnica - Dobova 37:33, Mi-tol Sežana - Ribnica 30:27, Sevnica - Dol TKl Hrastnik 32:25, Pekarna Grosuplje -MlP Gorica Leasing 37:31. Srečanje Slovan - Cerklje bo 20. 4. V tem krogu je bila prosta Velika Nedelja.
1.	RIBNICA	17 15 0 2 30
2.	SLOVAN	16 12 2 2 26
3.	GORIŠNICA	17 11 2 4 24
4.	DOL TKI HRASTNIK 18 9 2 7 20
5.	VELIKA NEDELJA 17 7 2 8 16
6.	PEKARNA GROSUPLJE 17 7 2 8 16
7.	OBDOVA	16 5 3 8 13
8.	MIP GORICA LEASING 18 5 2 11 12
9.	MITOL SEŽANA 16 4 4 8 12
10.	VNECA	17 6 0 11 12
11.	ERCKLJE	16 2 1 13 5
Gorišnica - Dobova 37:33 (18:10)
GORI{NICA: Valenko, Šter-bal, D. Ivančič 11 (7), Sok 1, Golob, Miličič 1, Žuran 1, l. lvančič, Lozinšek 1, Buzeti 3, Firbas 3, Hrnjadovič 7 (2), Pisar 6, Vincek. Trener: lvan Hrupič.
V večnamenski dvorani so si Gorišničani pred 150 gledalci priigrali zmago. Tokrat ni bila tako prepričljiva, saj jim je proti koncu zbranost močno padla, igrali pa so 16 minut z igralcem manj.
Priigrana prednost v prvem delu prvega polčasa se je do odmora zviševala. Ni jih iztirila dvakratna izključitev krožnega napadalca Pisarja, ki je moral v nadaljevanju paziti, da ga sodnika Pavezanovič in Klančar oba iz Ribnice prehitro ne pošljeta med gledalce.
Za priigrano visoko prednost Gorišničanov gre zasluga vratarju Valenku, ki je zbral 19 uspešnih obramb.
Gostje so v drugem polčasu razigrali in odločili v svojo korist s 23:19, razigrala sta se T. Cančar in Stajnko, ki sta zadevala z meti z devetmetr-skega prostora. Obrambi gostov je delal preglavice Dejan lvančič, ki je dosegal zadetke iz vseh položajev, zlasti pa je bil uspešen pri izvajanju se-demmetrovk, saj jih je dosegel 7, preostale pa Hrnjadovič. Vodstvo domačinov v 55. minuti je bilo 34:26, nato so popustili in gostom je uspelo poraz omiliti. Z zmago so Go-rišničani utrdili svojo uvrstitev v razpredelnici na 3. mesto.
anc
Foto: UK
Odbojka • 1. DOL (m, ž)
Zanesljivi zmagi Benedikta in Ljutomera
1. DOL MOŠKI - LIGA ZA OBSTANEK
REZULTATI 8. KROGA: Svit -Termo Lubnik 3:0, Marchiol Prvačina - Salonit Anhovo 3:2, Prevent gradnje IGM - Krka 2:3.
1.	PREVENT GRADNJE 26 16 10 49
2.	KRKA	26 15 11 42
3.	MARC. PRVAČINA 26 12 14 39
4.	SALONIT ANHOVO 26 8 18 26
5.	TERMO LUBNIK 26 6 20 16
6.	SVIT	26 3 23 10
1. DOL ŽENSKE - LIGA ZA OBSTANEK
REZULTATI 9. KROGA:
Luka Koper - Benedikt 0:3, Zavarovalnica Maribor Ljutomer - Prevalje 3:0, Sloving Venus Vital - Formis Bell 3:0.
1.	SLOVING V. VITAL
2.	ZM LJUTOMER
3.	BENEDIKT
4.	LUKA KOPER
5.	FORMIS BEL
6.	PREVALJE
27 27 27 27 27 27
ZM Ljutomer - Prevalje 3:0 (24, 11, 18)
ZAVAROVALNICA MARIBOR LJUTOMER: Kodila, Tre-tinjak, Kutsay, Vrban~i~, Oleti~, Pirher, Drvari~, Jure{, Morec, Kadi{.
Zadnjo tekmo v tej sezoni pred svojimi gledalci so ljutomerske odbojkarice kon~ale s pri~akovano zmago proti Pre-valjam, ki se selijo v drugo ligo. Doma~inke, za katere tokrat nista zaigrali Jozljeva in Ficko-va, so se v prvem nizu namu-~ile z gostjami ter le s spretno in požrtvovalno igro v sami kon~nici strle odpor nasprotnic. Prevalj~anke so namre~ v uvodnem nizu vodile z 9:3 in 16:11, Ljutomer~anke pa so izkoristile drugo zaklju~no žogo. V nadaljevanju tekme so gostiteljice zaigrale bolje ter z odli~no igro v obrambi one-mogo~ale to~ke gostjam. Trener agentk Janko Hochstatter je na tokratni tekmi nekoliko ve~ priložnosti za igro dal mladim odbojkaricam. Tako je v prvem nizu zaigrala Tretinjako-
va, v drugem Kadi{eva, v tretjem pa Drvari~eva.
Luka Koper - Benedikt 0:3 (-21, -23, -16)
BENEDIKT: Raj{p, J. Borko, Jontes, Stumper, Novosel, Ber-njak, Lon~ari~, Fekonja, Lor-bek.
Na gostovanju v Kopru so varovanke Petra Moži~a brez izgubljenega niza premagale tamkaj{njega liga{a ter ostale v boju za kon~no {esto mesto v prvoliga{ki konkurenci. Znova ni nastopila po{kodovana Tamara Borko, ki pa naj bi do tekme zadnjega kroga, ko Benedikt gosti ljutomersko Zavarovalnico Maribor, okrevala. Prva dva niza sta bila izredno izena~ena, ekipi sta se izmenjavali v vodstvu, na koncu pa so imele ve~ sre~e odbojkari-ce iz Benedikta, ki so brez težav nato dobile {e zadnji, tretji niz.
MŠ
Nepogrešljivi 2005
Promocija mojstrov in zaslužnih ~lanov KBV Ptuj
V petek, 25. februarja, je v Kick boxing centru Ptuj že tretje leto zapored potekala promocija mojstrov borilnih ve{~in in zaslužnih ~lanov Kluba borilnih ve{~in Ptuj, ki so jo organizatorji poimenovali Ne-pogre{ljivi 05. Nepogre{ljivi zato, ker so vsi ti ~lani tekom vseh let ostajali lojalni klubu in so vedno in {e skrbijo za ugled kluba. Kot so organizatorji poudarili, na prireditev niso bili povabljeni nekateri biv{i ~lani in mojstri zato, ker s svojimi dejanji {kodujejo ugledu kluba, zato niso nepogre-{ljivi. V centru se je zbralo veliko {tevilo ~lanov od ustanovitve kluba 1975 pa vse do danes, tako da so bili prostori že skoraj premajhni. Povabljeni so bili ~lani Kluba borilnih ve{~in Ptuj in ~lani Kluba borilnih ve{~in Ormož iz tistih ~asov, ko je glavni trener Vladimir Sitar {e vodil klub v Ormožu.
Po treningu, ki ga je vodila svetovna prvakinja in ve~-kratna {portnica Ptuja Nadja [ibila, na katerem so so-
delovali zraven aktivnih ~la-nov kluba tudi nekateri stari ~lani-veterani, so se v dvorani zbrali vsi prisotni in za~el se je sklepni dogodek prireditve.
V imenu predsednika Kluba borilnih ve{~in Ptuj dr. Zoltan Mileta je direktor informiranja Franc Slodnjak pozdravil vse prisotne in je v kratkih besedah orisal razvoj in uspehe kluba predvsem v preteklem letu. Nato je predal besedo glavnemu in{truktorju kluba prof. Vladimirju Sitarju, ki je vodil prireditev do konca.
Na za~etku podelitev so diplome o osvojitvi mojstrskega pasu 1. dan dobili Desa Repi~, Sabina Kolednik, Denis [amprl in Edvard Koro-taj.
Diplome za mojstrski ^as 2. dan so prejeli Edvard [tegar in Danilo Korotaj.
Najvi{jo stopnjo mojstrskega pasu pa je letos prejela Na-dja [ibila, in sicer 3. dan.
Po tej slavnostni podelitvi je Vladimir Sitar glede na leta, v katerih so prisotni zaslužni ~lani trenirali, po vrsti klical
le-te in vsi so dobili priznanje: Ale{ Mla~, Barbara Murat, Branko Breg, Drago Rus, Leon Kau~evi~, Matej Ser-din{ek, Sebastjan Zinrajh, Branko Fidler, Matej, Nadja, Marjan in Nada [ibila, Črt Zadravec, Edvard in Danilo Korotaj, Ivan Babic, Martin Golob, Du{an Pavlica, Edvard [tegar in Kristjan Slod-njak.
Po podelitvi so si prisotni nazdravili in se dogovorili, da se na tej tradicionalni prireditvi v naslednjem letu vidijo {e v ve~jem {tevilu.
Franc Blodnjak
Sergeja Lorber, ZOK Ptuj
»
Verjela sem v igralke
«
Odbojkarice ŽOK Ptuj so prvo zmago dosegle {ele v enajstem krogu prvenstva v 2. DOL, ko se je za~elo pisati novo obdobje ptujske odbojke. Z nizom sedmih zaporednih zmag ob koncu so se uvrstile na deveto mesto, ~ep-rav po igri sode~ sodijo veliko vi{je.
Glavni vzrok je vsekakor prihod izku{ene Maribor~anke Sergeje Lorber, neko~ odli~-ne igralke na evropskem nivoju, sedaj pa tudi uspe{ne trenerke. Se dodatne okrepitve igralskega kadra, pa tudi nov sistem dela, ki je vnesel ogromno svežine, borbenosti in kvalitete v obstoje~o zasedbo, že kažejo pozitivne rezultate, ve~ o tem pa je povedala Lorberjeva sama.
Redni del sezone je po zastavljenih ciljih uspe{no zaključen, saj ste na mestu, ki zagotavlja obstanek v 2. DOL.
Cilj je uresni~en, saj smo si do sedaj zagotovile predpogoj pred zaklju~kom, ki nas {e ~aka, to je Mini liga med {ti-rimi ekipami. Dokon~no analizo rezultatov bom oddala 21. maja, ko sezono uradno kon-~amo s potrditvijo obstanka v 2. ligi, lahko pa ne bo, saj imamo vse 4 ekipe visoke ambicije. Ritem samega tekmovanja bo naporen, kajti igra se ob sredah in sobotah, delam pa na tem, da le potrdimo to mesto, kamor tudi spadamo.
Od tvojega prihoda decembra se je kvalitetni nivo igre dvignil kar za nekaj stopenj.
Prihod na Ptuj je bil zame velik korak in tveganje, vendar sem verjela v igralke, saj imamo dober kader. Z druga~-nim na~inom dela, s spreminjanjem starih miselnih vzorcev smo kar en korak dalje k temu, da se sam nivo odbojke na Ptuju dvigne z mladimi igralkami, sistemskim na~inom dela ter minimalnim ciklusom dela {tirih let.
Linearni napredek ni možen. Kje so meje te ekipe?
Z metodami dela, ki smo si
Sergeja Lorber
jih zastavili z mojim prihodom je pomembno, da se obdrži drugoliga{ki nivo. Ko pa bo sezona dokon~no zaklju~ena, se bodo zastavili novi cilji. Predvsem je pomembnej{e, da se popularizira odbojka na Ptuju ter da se dela z mladimi. Sele ~ez ~as bomo lahko ocenjevali, ali smo dosegli maksimum, koliko prostora {e imamo in na podlagi tega morda dolo~ili vi{je cilje.
Kje je v ekipi mesto za mlade ptujske igralke, do sedaj {e mladinke, ki so večinoma sedele na klopi?
Dejstvo je, da kader imamo. To so mlade igralke, tudi ne-izku{ene, saj ve~ina ni igrala na tekmovalnem nivoju. Predvsem se vidi napredek na po-dro~ju spreminjanja miselnih vzorcev, to je tudi pridobivanje zmagovalne mentalitete, kar nam je tudi prineslo rezultate. Delati ho~ejo, so pridne in predane delu, ampak vsako seme potrebuje ~as, da dozori. Trenutno je predpogoj druga liga, dati prednost doma~im igralkam, da se razvijejo v zanesljive igralke prve postave.
(R)evolucija v rezultatih pomeni isto v sistemu dela in procesih treninga. Kaj to pomeni za igralke?
Pomembno je, ne da trenirajo, ampak da od tega nekaj
Nepogrešljivi 2005
Foto: Franc Slodnjak
Kasaštvo • Uvodna dirka sezone v Ljutomeru
Marko Slavic zmagal štirikrat
Po odpovedi kasa{kih dirk na velikono~ni ponedeljek so minulo nedeljo na ljutomerskem hipodromu le pripravili uvodne leto{nje kasa{ke dirke, ki pa so potekale v okrnjeni zasedbi. Nastopilo je le 36 ka-sa~ev iz ljutomerskega kluba, saj kasa~i iz drugih slovenskih klubov, ki niso vklju~eni v Ka-sa{ko zvezo Slovenije, temve~ v Zvezo dru{tev kasa{ke centrale, niso smeli v Ljutomeru tekmovati, ker jim je vodstvo "Centrale" to prepovedalo ter kr{iteljem napovedalo prepoved nastopanja za obdobje 30 dni. Lastniki in vozniki kasa~ev, ki so v~lanjeni v "Centralo", so se že pritožili na odlo~itev njihovega vodstva, o nadaljnji usodi kasa{kih dirk v Sloveniji pa bo odlo~alo ministrstvo za
kmetijstvo.
Nedeljske dirke v Ljutomeru, ki si jih je ogledalo 500 gledalcev, so bile povsem v znamenju najbolj{ega voznika ka-
sa~ev Marka Slavi~a, ki je prva mesta s svojimi kasa~i zabeležil v {tirih preizku{njah. Med drugim je z rekorderjem slovenskih hipodromov sedemletnim
Foto: Miha Soštarič
Milan Slavic s Fister Nevado (št. 6) je tokrat v Ljutomeru zabeležil prvo zmago v karieri.
odnesejo. Vsak dan morajo dokazovati sebi, ekipi, trenerju, kaj in koliko zmorejo in tu je ogromen napredek. Borbenost in želja po dokazovanju sta zdaj že deloma ustaljeni v njihovih glavah in na tej stopnji presojam, koliko je {e prostora za dolo~ene stvari, ki se po~asi sprejemajo. Upam, da bo ~ez ~as to {e bolj podkrepljeno z mojimi besedami in seveda rezultati.
Želje o zasedbi ekipe v prihodnji sezoni že verjetno obstajajo. Jo boste {e dodatno okrepili?
Igralski kader bo znan konec maja, moja želja pa je, da ekipa ostane nespremenjena morda z dodatnimi okrepitvami mladih igralk. Na~in mojega dela je, da svoje obstoje~e znanje prena{am naprej, potencialne okrepitve pa bodo generacijsko iste sedanji ekipi.
Se v novi sezoni umika{ na klop?
V tem delu prvenstva si tega nisem mogla privo{~iti, ~eprav sem v zadnjih tekmah, ko je bil rezultat že potrjen, dala priložnost kolikor se je dalo vsem igralkam. Z ene funkcije, torej funkcije igralke, se želim umakniti, jih le voditi in trenirati, tak{en je tudi plan mojega na-~ina dela v bodo~e.
UG
Denom MS dosegel najbolj{i kilometrski ~as dneva - 1:16,7. Naslednje kasa{ke dirke pod okriljem Kasa{ke zveze Slovenije bodo v soboto, 30. aprila, na ljutomerskem hipodromu.
Zmagovalci v~eraj{njih pre-izku{enj na ljutomerskem hipodromu; prva dirka, 3- do 12-letni kasa~i z zaslužkom do 20.000 tolarjev: Delta MS (Marko Slavi~) 1:22,8; druga dirka,
3- do 12-letni kasa~i z zaslužkom do 60.000 tolarjev: Fister Nevada (Milan Slavi~) 1:22,6; tretja dirka, 3 do 12 letni ka-sa~i z zaslužkom do 150.000 tolarjev: Damara MS (Marko Slavi~) 1:23,0; ~etrta dirka, 3-do 12-letni kasa~i z zaslužkom do 300.000 tolarjev: Saxon MS (Marko Slavi~) 1:20,2; peta dirka, 3- do 12-letni kasa~i z zaslužkom do 1.000.000 tolarjev: Fax (Rene Hanžekovi~) 1:18,8; {esta dirka, 3- do 12-letni ka-sa~i: Den MS (Marko Slavi~) 1:16,7.
Miha Šoštarič
Nogomet • 3. SNL - vzh, Stajer. liga, 1., in 2. liga MNZ Ptuj
Zavrč zadržal prednost pred Pohorjem
3. SNL - VZHOD
REZULTATI 18. KROGA: Kovinar Store - Bistrica 1:0, Holer-muos Ormož - Veržej 2:1, Zavre - Pohorje 1:1, Črensovci - Pa-loma 0:2, Križevci - Stojnci 0:4, Železničar - Smarje pri Jelšah 1:0, Tišina - Šoštanj 2:0
1.	ZAVRC	18 12 5 1 54:10 41
2.	POHORJE 18 10 6 2 28:16 36
3.	PALOMA 18 10 4 4 38:25 34
4.	VER@EJ 18 9 4 5 40:19 31
5.	STOJNCI 18 8 4 6 39:26 28
6.	HOL. ORMOŽ 18 7 7 4 35:28 28
7.	ČRENŠOVCI 18 8 3 7 27:33 27
8.	TIŠINA	18 7 3 8 31:30 24
9.	KOV. ŠTORE 18 6 6 6 26:32 24
10.	KRIŽEVCI 18 6 5 9 27:33 21
11.	ŽELEZNIČAR 18 5 4 9 21:34 19
12.	ŠMARJE 18 4 5 9 22:31 17
13.	ŠOŠTANJ 18 3 1 14 18:51 10
14.	BISTRICA 18 2 3 13 24:62 9
V 18. je največ zanimanja bilo namenjenega srečanju v Zavrču, kjer sta merila moči prvo- in drugouvrsčena ekipa na prvenstveni razpredelnici v 3. SNL -vzhod. Z morebitno zmago bi lahko domači nogometaši povečali prednost pred zasledovalci, z delitvijo točk pa je razmerje ostalo nespremenjeno. Prvenstvo je še dolgo, vendar je vprašanje, če bodo Zavrčani vzdržali, saj jim bo po vsej verjetnosti najnevarnejši tekmec Paloma, ki ima še tekmo manj s Šoštanjem in če bi srečanje Sladkogorci dobili, potem bi se vodečemu moštvu približali na samo štiri točke zaostanka. V osmih krogih, kolikor je še do konca tekmovanja v tej konkurenci, je na voljo 24 točk. Zgodi se lahko še marsikaj. Pomembni zmagi sta dosegla Ho-lermuos Ormož proti Veržeju in nogometaši Stojncev na gostovanju v Križevcih. Po pričakovanju pa je ponovno izgubila Bistrica, ki ji tudi vse mogoče rošade v klubu niso prinesle želenega, to pa je točk. Tonejo vse bolj globoko in voda jim vedno bolj teče v grlo.
Zavre - Pohorje 1:1 (0:0)
STRELCA: 0:1 Mori (73), 1:1 Meznarič (85)
ZAVRČ: Dukarič, Frangež, Sluga, Črnko, Grabrovec, Lenart, Krepek, Kokot, Poštrak (od 75. Meznarič), Obran (od 67. Fridl), Kuserbanj Trener: Milivoj Jam-nik.
Križevci - Stojnci 0:4 (0:1)
STRELCI: 0:1 Habjanič (17), 0:2 Habjanič (46), 0:3 Gaiser (57), 0:4 Petrovič (89)
STOJNCI: Strelec, Milošič, Ri-žnar, Janžekovič, Vilčnik, Bezjak, Letonja (od 68. Pernek), Lesjak (od 54. Petrovič), Habjanič (od 60. Juršek), Žnidarič, Gaiser. Trener: Miran Klajderič.
Kovinar [tore - Bistrica
1:0 (1:0)
STRELEC: 1:0 Čater (42) BISTRICA: Danilovič, Jelenko, Frelih, Čerenak, Poljanec, Horvat, Stražišar, Mlinar (od 59. Modrič), Ratkovič (od 78. Broz), Obrovnik (od 66. Veranič), Primožič. Trener: Momčilo Mitič.
Holermuos - Veržej 2:0 (0:0)
STRELEC: 1:0 Habrun (50), 2:0 Jurčec (73), 2:1 Puhar (92) ORMOŽ: S. Grabrovec, Emer-šič, Jurčec, Habrun, Jerebič, Go-ričan (od 86. Govedič), Zidarič, Smolkovič (od 80. Prapotnik),
Ekipa Skorbe (na sliki) je v končnici tekme proti Cirkulanam zapravila prednost dveh zadetkov.
Fijavž, Tobijas, Hertiš (od 89. Jambriško). Trener: Drago Po-savec
Drugi prleški derbi so zasluženo dobili nogometaši iz Ormoža, ki so do zmage prišli z veliko boljšo igro od nasprotnika v drugem polčasu. Ormoške gradbenike je v vodstvo v 50. minuti popeljal tujec iz Hrvaške Habrun, ki je izkoristil izjemno asistenco Tobijasa v prazen prostor ter zadel mrežo nemočnega Vugrinca. V nadaljevanju so domačini preko Smolkoviča in Hertiša zamudili 100-odstotni priložnosti za povišanje rezultata, slednja sta se namreč sama znašla iz oči v oči z vratarjem Veržeja, ki je dvakrat odreagiral odlično. Or-možane, ki niso izgubili že 10 prvenstvenih tekem (6 zmag, 4 remiji, gol razlika 22:9), je do nove zmage popeljal kapetan Jurčec, ki je zadel po hitro izvedenem protinapadu svojih soigralcev. V sodnikovem podaljšku je končni rezultat postavil drugi strelec lige Puhar.
UK
[TAJERSKA LIGA
REZULTATI 18. KROGA:
Mons Claudius - Gerečja vas Unukšped 0:1, Šentilj Jarenina - Boč 1:0, Oplotnica - Središče 3:0, Zreče - MU Šentjur 0:3, AJM Kungota - Brunšvik 2:3, Maleč-nik - Rogaška Crystal 5:0, Tehno-tim Pesnica - Kovinar Ferina 1:1
1.	MALEČNIK 18 13 4 1 68:36 43
2.	OPLOTNICA 18 12 1 5 33:15 37
3.	ZREČE 18 11 3 4 45:21 36
4.	MU ŠENTJUR 18 8 6 3 36:21 30
5.	MONS CLAU. 18 8 4 5 29:25 28
6.	BRUNŠVIK 18 8 2 8 41:41 26
7.	GEREČJA VAS 18 7 3 8 39:40 24
8.	ŠENTILJ-JAR. 18 8 0 9 38:54 24
9.	KOV. FERINA 18 6 5 6 31:27 23
10.	PESNICA 18 5 5 8 26:33 20
11.	AJM KUNGOTA 18 5 2 11 37:43 17
12.	ROGAŠKA C. 18 5 2 11 24:42 17
13.	SREDIŠČE 18 4 4 10 24:56 16
14.	BOČ	18 0 7 11 24:51 7
V 18. kolu Štajerske lige je vodeči Malečnik z zmago nad nogometaši iz Rogaške Slatine povečal svojo prednost pred zasledovalci. S porazom na domačem igrišču proti Šentjurju so Zrečani padli na tretje mesto. Pomembno zmago v Rogatcu pa so zabeležili nogometaši iz Gere-čje vasi, ki so nastopili v močno oslabljeni sestavi. Nogometaši iz Središča in Boča iz Poljčan so doživeli minimalna poraza na gostovanjih, prvega v Oplotnici, ki je z novimi tremi točkami prišla na drugo mesto, drugega pa v Šentilju, kar ni nič novega. Po vsej verjetnosti bo zelo razburljiv boj za obstanek v tej ligi, kjer so nogometaši Boča skorajda že
odpisani, Središčani pa imajo še možnosti.
Mons Claudius - Gerečja vas Unukšped 0:1 (0:1)
STRELEC: 0:1 Vtič (2) GEREČJA VAS UNUKŠPED:
Lampreht, Sagadin, Slaček, Klin-ger (od 60. Hanc, od 89. Seli-šek), Kaisesberger, B. Krajnc, G. Krajnc, Petek, Jurišič, Vrbanec, Vtič. Trener: Ivan Ornik.
Oplotnica - Središče 2:1
(1:0)
STRELCE: 1:0 Jelenko (31), 1:1 Kolenc (47), 2:1 Štabej (75) SREDIŠČE: Polak, Krajnčec, Jelovica, Marčec (od 34. Masten), Kolenc, Klajnčar, Kolarič, Miljevič, Rajh, Zadravec, Šeruga (od 45. Kirič). Trener: Miran Ra-kovec.
AJM Kungota - Brunšvik 2:3 (0:2)
STRELCI: 0:1 Medved (8), 0:2 Tomanič (26), 1:2 Kirbiš (46), 1:3 D. Voglar (70), 2:3 Kokol (74)
BRUNŠVIK: Frangež, Medved, Keršič, B. Voglar, Kancler, Ogrizek, Barbarič, Tomanič, Graho-vac, D. Voglar. Trener: Darko Trantura.
[entilj Jarenina - Boč 1:0
(0:0)
STRELEC: 1:0 Mauko (51) BOČ POLJČANE: Črešnar, Curk, Samastur, Korošec, Skale, Vehova, Strmšek, Habjan, Volav-šek (od 85. Ozvadič), Medik, Ko-dba (od 68. Brodnjak). Trener: Bojan Brodnjak.
1. LIGA MNZ PTUJ
REZULTATI 15. KROGA: Mar-kovci - Gorišnica 0:2, Podlehnik - Dornava 0:3, Skorba - Cirkula-ne 3:3, Hajdina - Videm 1:3, Bukovci - Mark 69 Rogoznica 4:1, Podvinci - Slovenja vas 1:1.
1.	DORNAVA 15 9 4 2 32:13 31
2.	PODVINCI 15 8 4 3 38:27 28
3.	VIDEM	15 8 1 6 39:27 25
4.	GORIŠNICA 15 7 3 5 25:23 24
5.	HAJDINA 15 6 3 6 23:26 21
6.	BUKOVCI 15 5 5 5 31:31 20
7.	CIRKULANE 15 5 4 6 29:33 19
8.	SKORBA 15 5 3 7 29:32 18
9.	SLOVENJA VAS 15 3 8 4 23:24 17
10.	ROGOZNICA 15 4 5 6 28:35 17
11.	PODLEHNIK 15 4 4 7 23:30 16
12.	MARKOVCI 15 3 2 10 15:34 11
Skorba - Cirkulane 3:3
(2:0)
STRELCI: 1:0 Murat (31), 2:0 Vogrinec (41), 2:1 Kristovič (66), 3:1 Novak (69), 3:2 Zebec (77), 3:3 Žuran (91)
Hajdina - Videm 1:3 (0:3)
STRELCI: 0:1 Topolovec (21), 0:2 Pečnik (24), 0:3 Pečnik (28), 1:3 Pacher (47)
Podlehnik - Dornava 0:3
(0:3)
STRELCI:0:1 Novak (40), 0:2 Plohl (43), 0:3 Trunk (45)
Markovci - Gorišnica 0:2 (0:0)
STRELCA: 0:1 Horvat (58), 0:2 Šterbal (85)
Podvinci - Slovenja vas
1:1 (0:1)
STRELCA: 0:1 Ladinek (29), 1:1 Brus (59)
Bukovci - Mark 69 Rogoznica 4:1 (1:0)
STRELCI: 1:0 Vajda (23), 1:1 Stanet (61), 2:1 Makovec (62. av-togol), 3:1 Rakuša (81. z 11 m), 4:1 Mustafi(84)
2. LIGA MNZ PTUJ
REZULTATI 11. KROGA: Le-
skovec - Hajdoše 2:0, Tržec -Zgornja Polskava 1:3, Lovrenc -Apače 3:2, Grajena - Pragersko 0:2. V tem krogu je bila prosta ekipa Spodnje Polskave.
1.APAČE	10 7 2 1
2.	LOVRENC 10 6 1 3
3.	HAJDOŠE-1 10 6 1 3
4.	SP POLSKAVA 9 5 13
5.	PRAGERSKO 9 5 13
6.	ZG. POLSKAVA 10 4 3 3
7.	GRAJENA 10 2 3 5
8.	TR@EC	10 1 1 8
9.	LESKOVEC 10 1 18
8	23
21	19
16	18
13	16
12	16
16	15
29	9
31	4
39	4
Tržec - Zgornja Polskava 1:3 (0:1)
STRELCA: 0:1 Vuk (42), 0:2 Vuk (55), 0:3 Vuk (57), 1:3 Emer-šič (66)
Leskovec - Hajdoše 2:0
(1:0)
STRELEC: 1:0 Haunhalter (44. z 11 m), 2:0 Haunhalter (55)
Lovrenc - Apače 3:2 (1:0)
STRELCI: 1:0 Godec (19. z 11 m), 2:0 Godec (47), 2.1 Kukovec (53), 2.2 B. Bauman (65), 3:2 Tomanič (72)
Grajena - Pragersko 0:2 (0:1)
STRELCA: 0:1 Ramadani (43), 0:2 Čelan (53)
VETERANSKI LIGI
ZAHODNA SKUPINA REZULTATI 9. KROGA: Loka Rošnja - Apače 7:3, Hajdina -
Sportni napovednik
ROKOMET - TURNIR GRAVE
Na Ptuju se bo pripravljala kadetska ženska rokometna reprezentanca Slovenije, ob tem pa se bo tudi odigraval turnir GRAVE, ki bo potekal na Ptuju in v avstrijski Lipnici. V ~etrtek ob 18. uri se bodo na{e mlade repre-zentantke pomerile z doma~o žensko prvoliga{ko ekipo Mercator Tenzor ptuj. Za reprezentanco Slovenije igra Sanja Poto~njak, sicer desno krilo ŽRK Mercator Tenzor Ptuj. V petek in soboto bodo sre~anja v Avstriji, v nedeljo, s pri~etkom ob 10.30, bodo na{e reprezentantke igrale s Hrva-{ko, ob 13.30 pa {e z Avstrijo. (Danilo Klajnsek)
ČETRTI ORMOŠKI TEK
Atletski klub Ormož v soboto, 23. aprila, s pri~etkom ob 10. uri v {por-tnem parku Mestna graba organizira 4. ormo{ki tek. Teklo se bo na 21 ter 10 km, za mlade pa na 1300 in 650 m. Prijave {e se zbirajo 1 uro pred pri~etkom teka. (Uroš Krstić)
Ptujčani prebujeni
V soboto dopoldne je pred Mestno hišo na Ptuju potekal projekt Športnega zavoda Ptuj Spomladansko prebujanje s športom. V toplem in sonc-nem vremenu si je prireditev ogledalo precej ljudi, udeležba pri posameznih aktivnost pa bi lahko bila vecja.
Tako so se obiskovalci starega mestnega jedra ob obilici informacij o športnih društvih ter klubih, programih treningov in športnih rekvizitov sami lahko preizkusili v demonstraciji nekaterih aktivnosti: hoja na 2 km, nordijska hoja, simulacija surfa-nja in aerobika, najbolj privlačno pa je bilo tekmovanje za najmočnejšega Ptujčana.
Simon Starček, direktor Športnega zavoda Ptuj, je takole ocenil prireditev: »Prireditev ocenjujem kot zelo uspešno tako glede organizacije kot tudi obis-
ka. V zgodnjem spomladanskem času smo izbrali pravšnji čas za predstavitev poletnih športnih dejavnosti, ko se zaradi prijaznejšega vremena pojavi možnost udejstvovanja v njih. Naša vloga ni samo predstavitvena, ampak tudi izobraževalna, saj se v letu 2005, mednarodnemu letu športa in športne vzgoje, daje poseben pomen prav temu segmentu.« Letos je bila prireditev na sporedu prvič, ne pa tudi zadnjič: »Ptujčane bomo morali še bolj motivirati, da se pridružijo kakšnim od športnih aktivnosti. Projekt se je z mnogih vidikov izkazal za zelo pozitivnega, s primerno nadgradnjo v prihodnosti pa želimo Ptujčanom in obiskovalcem mesta ponuditi še več,« je Starček ob zaključku izrazil željo, da bi Spomladansko prebujanje postalo tradicionalno.
UG
Planinski kotiček
PLANINARJENJE PO LOŠINJU
Planinsko društvo Ptuj sporoča, da je še nekaj prostih mest za izlet po otokih Krk, Cres in Lošinj, ki bo v času prvomajskih praznikov, od 27. do 30. aprila 2005. Vse informacije in prijave dobite v društveni pisarni vsak torek in petek, med 17. in 19. uro, telefon 777 15 11. Pridružite se nam v odkrivanju lepot Kvarnerja.
Uroš Vidovič
Lovrenc 1:1,	Pragersko - Polskava 5:0.
1.	HAJDINA	8	6	2 0	34:10 20
2.	LOKA RO[. -1	8	5	1	2	21:15 15
3.	LOVRENC	8	4	2 2	16:11 14
4.	APAČE	8	3	2 3	12:23 11
5.	POLSKAVA	7	1	3 3	8:14 6
6.	PRAGERSKO-1	8	1	2 5	11:20 4
7.	PREPOLJE	7	0	2 5	7:16 2
VZHODNA SKUPINA
REZULTATI 9. KROGA: Tržec - Grajena 1:0, Dornava - Markovci 2:2, Savaria Rogoznica 1:4
1.	TR@EC	8 4 3 1 14:9 15
2.	ROGOZNICA 8 4 2 2 20:14 14
3.	GORIÏNICA 7 4 12 18:14 13
4.	GRAJENA 8 3 3 2 15:18 12
5.	DORNAVA 8 2 4 2 17:14 10
6.	MARKOVCI 8 1 2 5 14:29 5
7.	LESKOVEC 7 1 1 5 12:12 4
Danilo Klajnsek
Foto: UK
AvtoD^TOM
Che bella machina
senzor za dež, za samodejni vklop luči in parkirni senzor. Alfa romeo 159 se prav tako lahko pohvali s satelitsko navigacijo, glasovnim upravljanjem, avtomatsko klimatsko napravo, Bose avdio sistemom in vžigom motorja na gumb. Karoserija, pri kateri so uporabili kvalitetnejše materiale in ponekod tudi pločevino različne debeline, je lasersko varjena. Pri Alfi navajajo podatek, da ima novi model najbolj direkten volan v primerjavi s konkurenco v tem segmentu. Športno naravnani vozniki; kar izvolite.
Prihaja peugeot 207
Alfa romeo 159
Pri Alfi Romeu znajo delati lepe avtomobile, o tem ni nobenega dvoma. Gior-getto Giugiaro in Alfa Romeo Styling Centre so ponovno napravili avtomobil, za katerim bo moč opaziti vrsto pogledov. 159 je nov model in ne prinaša le optičnih popravkov, kajti pod pločevino se skriva nova zasnova, motorji in menjalniki. Največ novega odkriva pravzaprav sprednji del. Žaromete pod prosojno plastiko je zamenjala podolgovata špranja s tremi ločenimi svetilnimi elementi, značilna trikotna maska motorja pa se tokrat dotika spodnjega dela odbijača. Manj presenečenj je na zadnjem delu z nekoliko spremenjenimi lučmi, medtem ko (zanimivo!) kljuke zadnjih vrat ne najdemo več skrite v okviru zadnjih vrat, temveč na običajnem mestu. Alfa 159 delno nadomešča tudi model 166, za katerega naslednik še ni predviden. Sicer pa je v primerjavi z alfo 156 precej zrasla. Prostornost je bila namreč večkrat poudarjena hiba predhodnice. V koncernu Fiat stavijo na bencinske motorje, ki so podprti z neposrednim vbrizgom goriva. Vsi so serijsko opremljeni s filtrom sajastih delcev, ki ne zahteva vzdrževanja, in izpolnjujejo ekološke standarde Euro 4. Za prenos moči skrbi serijski šeststopenjski ročni menjalnik, za doplačilo pa tudi avtomatika ali selespeed, kjer ročke za pre-tikanje najdemo na volanskem obroču. V avtomobilu bomo lahko opazili veliko senzorjev, med najpomembnejšimi so
Peugeot 207
Med ljubitelji majhnih avtomobilov prav gotovo ni nobenega, ki ne bi poznal izjemno priljubljeno peugeotovo 206. Še letos (jeseni) bomo lahko videli njenega naslednika. Peugeot 207 bo sprva na voljo kot »kombilimuzina«, ki ji bosta sledili še karavan in različica CC (coupe cabriolet). Oblikovno se nov levček močno naslanja na večjega peugeota 407, predvsem spredaj s kapljičastimi lučmi in velikimi odprtinami za zrak. Novinec je v primerjavi z modelom 206 zrasel za 11 centimetrov, kar se bo prav gotovo poznalo predvsem pri udobju potnikov. Avtomobili, ki sodijo v nek skupen koncern in avtomobilski razred, si ponavadi delijo zasnovo in tako je tudi 207 narejen na podvozju citroe-na C3. Navdušenci avtomobilov »zgoraj brez« pa se bodo morali letos žal voziti še z 206, kajti v kabriolet bo moč sesti prihodnje poletje.
Škoda octavia combi
Bistvo kombija je v velikem prtljažnem prostoru in uporabnosti avtomobila. Octavia combi druge generacije je izpeljanka
osnovnega, limuzinskega modela in si deli zasnovo z golfom in toledom (oba prihajata iz koncerna VW). Velikost avtomobila je ostala enaka kot pri limuzinski različici, le v višino je porasla za centimeter. Octavia combi se ponaša z največjim prtljažnim prostorom v svojem razredu, ki sprejme 580 litrov, ob podrtju zadnje klopi pa 1620 litrov uporabnega prostora, kamor lahko naložite do 660 kilogramov tovora. Sprednji del se zgleduje po limuzinski izvedbi, razliko pa opazimo na nižjih in širših prednjih žarometih, kar optično razširi vozilo. V notranjosti najdemo veliko predalov in urejeno oblikovanje (po vzoru VW). Kvalitetnejši materiali pa naj bi pripomogli tudi k boljšemu počutju voznika in potnikov. Vtis dodelane notranjosti dopolnijo okrasne letve v armaturni plošči in vratih, ki se razlikujejo glede na izbrani paket opreme, in sicer: Classic, Ambiente in Elegance. Paketi se med seboj razlikujejo po obsegu opreme, pa tudi po izgledu platišč, okrasnih letev v notranjosti ter ponudbi sedežnih prevlek in vratnih oblog. V osnovno opremo sodijo štiri varnostne blazine, zavorni dodatek ABS z elektronsko porazdelitvijo zavorne sile, osrednje zaklepanje, elektromehan-sko ojačanje krmilnega mehanizma ter priprava za radio s štirimi zvočniki. Kot dodatna oprema so na voljo trije avdio sistemi, navigacija, nadzor tlaka v pnevmatikah, varnostne zavese, ksenonski žarometi, večfunkcijski volanski obroč, tempomat in še kaj. Motorji so prevzeti iz limuzinske izvedbe, torej trije bencinski in dva dizelska. S svojim razponom gibne prostornine in moči zagotavljajo, da vsakdo najde zase najustreznejšega. Leto 2005 je za Škodo jubilejno, saj tovarna praznuje 100. obletnico obstoja in kaj lepšega ji lahko zaželimo kot uspešno prodajo in zadovoljne lastnike njihovih izdelkov.
Moje cvetje
Škoda octavia combi
Zdravniški nasvet
Predrak
materničnega vratu (rmv)
Rak materničnega vratu predstavlja 5 % vseh rakavih obolenj pri ženskah, vendar le-te zbolijo bolj zgodaj v življenju v primerjavi z drugimi rakavimi obolenji. Večina rakov materničnega vratu (RMV) nastane postopoma, če jih ne zdravimo, v več letih (5-15 let, v povprečju 10 let). Pri mladih ženskah je verjetnost regresije praviloma večja.
Preprečevanje RMV je z odkrivanjem in zdravljenjem CIN (spremembe celic materničnega vratu) s testom PAP, ki je osnovni način ločevanje normalnih celic v brisu materničnega vratu od patoloških sprememb. Zaradi večanja pojavljanja RMV in slabe pregledanosti žensk v Sloveniji, je bil leta 2002
ustanovljen državni program ZORA (Zgodnje odkrivanje predrakavih spre-memb).V programu ZORA vsaka ženska, stara 20-64 let, ki ni bila na preventivnem pregledu, dobi vabilo na odvzem brisa in testa PAP. Ženska, pri kateri bo izvid dveh PAP pregledov, opravljenih v obdobju enega leta, negativen, bo dobila vabilo na naslednji test čez tri leta.
Bris materničnega ustja in materničnega kanala je sestavni del rednega, preventivnega ginekološkega pregleda za preprečevanje raka materničnega vratu. Izvid testa je PAP I pri normalni celici materničnega vratu; če so celice blago spremenjene, je izvid PAP II, PAPIII-IV,V pomeni, da so celice zmerno ali huje
Foto: črtomir Goznik
Raid Al-Daghistani, dr. med., spec. ginekologije in porodništva
spremenjene. Ženske s pozitivnim izvidom testa PAP so napotene na nadaljnje preiskave, tudi zdravljenje, če je potrebno.
Ko so spremembe materničnega vratu hujše, je treba dodatne preiskave, med drugim mikroskopsko pregledati delček tkiva materničnega vratu. Odvzem tkiva se imenuje biopsija. Biopsijapri nebolečempre-gledu kolposkopiji pokaže cerviko-intraepitelne spremembe ali na kratko CIN. Izvid je glede spremembe
lahko blage, zmerne, ali hujše (CINI, II, III).
Pod sodobnim zdravljenjem predrakastih sprememb materničnega vratu pojmujemo danes v prvi vrsti enostavno, konzervativno zdravljenje, kjer te metode ne zmanjšujejo plodnosti - bodisi eksci-zijske (LLETZ, Konizacija) ali destruktivne metode (LASER, Krioterapija). Bolnico s CIN I je smiselno spremljati s ponavljanjem brisov, kolposkopijo in določitev HPV (humani Papilom virus), enako spremljanje je priporočeno pri CIN II, če je sprememba (lezija) lepo vidna ali pri zelo mladih ženskah. Tudi odstranitev maternice (Hy-sterectomija) se izjemoma uporablja za zdravljenje predrakastih sprememb materničnega vratu. Najučinkovitejša terapija napredovalne bolezni ali RMV je odstranitev maternice z jajčnikom z ali brez bezgavke pri napredovali bolezni, v najslabšem primeru tudi obsevanje.
RAID AL-DAGHISTANI, dr. med. spec. gin.
in por.
Z rožami je že veliko dela
Lončnice
Tudi lončnice čutijo, da je pomlad že tu. Prepoznajo, da je dan daljši in so sončni žarki močnejši. Zato so tudi pričele z novo rastjo. Močno so sicer izčrpane zaradi dolge kurilne sezone. Zato vam bodo po večini zelo hvaležne, če si boste vzeli zanje čas in jih presadili. Predvsem pa je nujno, da presadimo vse lončnice, ki smo jih dobili ali sami kupili v zadnjih mesecih. Te so običajno posajene v premajhne lončke in tudi substrati, v katerih rastejo, so polni šote in ne vsebujejo veliko hranil, ki jih naše rastline potrebujejo.
V toplih dneh lahko brez težav presajamo na prostem. Rastline nežno potegnemo iz loncev. Zemljo s korenin samo rahlo otresemo. Ničesar ne počnemo na silo. Najprej pregledamo korenine. Če so gosto prepletene in imajo obliko lonca, potem jih nežno spravimo narazen; če se pri tem malo potrgajo, ni škode. Samo vzpodbudi novo rast in razraščanje korenin. Take rastline presadimo v nekoliko večji lonček. Nikar si ne skušajte olajšati dela tako, da bo lonec veliko večji. S tem si lahko na glavo nakopljete veliko večje težave. Rastline vam bodo hitro pričele gniti in propadati.
Če je med koreninami še dovolj zemlje, jo samo nežno otresemo. Dobro je, da je spravimo čim več iz korenin. Šota se tako ali tako zelo rada otrese. Nato posadimo rastline v svežo in kvalitetno zemljo v isti lonec nazaj. Presajanje na novo kupljenih rastlin je potrebno zaradi zelo nekvalitetnih substratov brez hranil, v katere so zelo pogosto posajene.
Nizka kozmeja je lepih in živih barv, ki kar privlačijo mnoge koristne žuželke na vrtu.
Okrasne in balkonske rastline
Danes se nekoliko pomudimo pri enoletnicah, ki jih sadimo tako na okrasne gredice kot tudi v kombinacije v okrasna korita. Zemlja je za direktno setev na prosto še premrzla. Lahko pa jih že posejemo v multiplošče. Na toplem bodo hitro vzkalile. Potem pa jih imamo nekaj časa še kar lepo na svetlih kuhinjskih oknih. Glede na spremembe vremena pa sem prepričana, da jih bomo zelo hitro lahko prestavili na prosto.
Letošnje police s semeni nam ponujajo kar nekaj novosti. Če jih združimo še z lanskimi, je izbor lahko še pestrejši. V lanskem letu ste mnogi še spoznali tudi nizko kozmejo, ki ji z latinskim imenom rečemo Cosmos sulphureus. Kdor je še ni spoznal, naj jo poseje letos. Boste videli, kako hvaležna enoletnica je to. V semenski vrečici je mešanica, zato bodo cvetele v rumenih, svetlo oranžnih in živo oranžnih odtenkih. Zdaj jih še sejemo v multiplošče za sadike, z majem pa jih lahko na gredice posejemo tudi direktno. Rastline so visoke od 40 do 60 cm. Zato moramo direktne setve redčiti. Njihovi nežni cvetovi zelo privlačijo mnoge koristne žuželke, tako čebele kot tudi tiste, ki nam bodo pomagale v boju z ušmi, pršicami in tripsi na zelenjavnem vrtu. Ker obenem še smrdijo polžem, vam bodo na robu zelenjavnega vrta tako v korist kakor tudi v okras.
Zelišča in dišavnice
Trgovine so že polne sadik zelišč in dišavnic. Samo našim željam in domišljiji je prepuščeno, kaj bomo sadili na vrtu. Opozorila bi samo, da kupljene sadike pustite na prostem in jih ne dajete več na okna, v tople grede ali rastlinjake. Vsa zelišča so dokaj odporna na nizke temperature, te jim le pomagajo, da so bolj aromatične. Samo v primeru napovedi zelo nizkih temperatur najbolj občutljive zaščitimo z agrokoprenami.
Miša Pušenjak
Foto: arhiv
Foto: arhiv
Foto: arhiv
Ptuj • Pomladni koncert Komornega moškega zbora
Dirigentsko slovo Franca Lačna
Letošnji pomladni koncert Moškega komornega zbora iz Ptuja je bil hkrati zadnji letni koncert pod vodstvom dosedanjega dirigenta Franca Lačna, ki se je odločil, da se bo ob koncu letošnje sezone od zbora poslovil.
Čeprav so letni koncerti Komornega moškega zbora iz Ptuja za ljubitelje ubranega petja vedno prijetno doživetje, je bil letošnji, v petek, 15. aprila, v dvorani ptujske gimnazije, nekaj posebnega. Dirigent Franc Lačen, ki je pričel v zboru prepevati že leta 1967 in ga je leta 1979 prevzel kot dirigent, se je po 25 letih vodenja odločil, da se bo po koncu letošnje pevske sezone od zbora poslovil.
Dirigentu se je za 25 let uspešnega vodenja in prijetnega druženja v imenu vseh pevcev zahvalil predsednik zbora Vili Samobor in mu v spomin izročil njegov reliefni portret, umetniško delo akademskega kiparja Viktorja Gojkoviča. V imenu Mestne občine Ptuj je Francu Lačnu čestital in se mu zahvalil za pomemben prispevek na področju zborovskega petja in ljubiteljske kulture župan dr. Štefan Čelan ter mu ob tej priložnosti izročil umetniško delo. Posebej prisrčno pa so izzvenele besede predsednika Zveze kulturnih organiza-
Foto: M. Ozmec
Dirigent Franc Lačen je občinstvu predstavil tudi svojega naslednika Ernesta Kokota.
cij Slovenije Francija Pivca, ki je ob čestitkah poudaril: »25 let umetniškega vodenja uveljavljenega ansambla je dosežek, ki je dan redkim v kulturni dejavnosti, sicer pa je Franc Lačen uspešno nadaljeval bogato tradicijo, ki jo je
dobil od Gregorca in Rajštra, ter tako dosegel, da je ptujski komorni zbor v prvi ligi slovenskih moških pevskih zborov. V ZKO Slovenije smo mu zelo hvaležni, zato ga želim presenetiti, saj smo sklenili, brez njegovega vedenja, da
Foto: M. Ozmec
Predsednik Franci Pivec je Francu Lačnu (desno) izročil najvišje priznanje, zlato plaketo ZKOS.
mu izkažemo maksimalno čast in mu podelimo zlato plaketo Zveze kulturnih organizacij Slovenije.« Plaketo mu je zatem tudi izročil.
Francu Lačnu se je za njegov izjemni prispevek ter 25 let vodenja zbora zahvalila tudi predsednica ptujske Območne izpostave javnega sklada RS za kulturne dejavnosti Lidija Majnik in mu ob tej priložnosti izročila priznanje sklada.
Franc Lačen je občinstvu predstavil tudi svojega naslednika - mladega, obetavnega dirigenta Ernesta Kokota, ki bo zbor prevzel 1. septembra. Za prijeten zaključek letnega koncerta pa so tokrat poskrbeli pevci sami oziroma tenorist Vid Lačen, ki je dirigentu (sicer očetu) predlagal da ob koncu sede med občinstvo, da bo enkrat tudi on lahko videl, kako gledajo nanj iz publike. In ob sinovem imitiranju dirigiranja se je skupaj z občinstvom seveda pošteno nasmejal.
Koncertni večer je tudi tokrat povezovala Nataša Petrovič.
M. Ozmec
Trnovska vas • Da ali ne za odlagališče odpadkov
Odločili bi se občani na referendumu
V občini Trnovska vas so se svetniki odločili, da občina kandidira za deponijo nizko in srednje radioaktivnih odpadkov iz termoelektrarne Krško.
To je med občani, predvsem pa v sosednji občini Sv. Andraž, vzbudilo veliko nelagodja. Zato smo obiskali župana Karla Vurcerja, ki nam je zadeve pojasnil, s tem zapisom pa bomo pomirili nedvomno tudi tiste, ki se teh odpadkov bojijo.
»Vse slovenske občine so dobile povabilo agencije, ki je zadolžena, da se ukvarja s problemom odpadkov. Naš občinski svet se je seznanil
s tem materialom in sprejel mnenje v dveh točkah. Prva točka odločitve je bila, da se občinski svet evidentno prijavlja za lokacijo. Druga točka pa je bila, da v slučaju, da Trnovska vas pride med izbrane občine za nadaljnje raziskave, svojo odločitev da v verifikacijo občanom na zborih občanov in na referendumu. Tudi o lokaciji smo že razmišljali. Gre za lokacijo v pesniški dolini za-
hodno od ceste in mostu, ki pelje proti sosednji občini sv. Andraž. Če bi se dejansko odločalo o nadaljnjih postopkih, sem mnenja, da v takem primeru gre tudi za odločitev pokrajine, o tem bi se referendumsko morale izreči tudi sosednje občine, sv. Andraž, Cerkvenjak, Des-trnik, Lenart, to je zadeva, ki ne sodi zgolj v občinske meje. Sicer ne vem, kaj tako skladiščenje odpadkov eko-
loško pomeni, vem pa, kaj pomeni to s psihološkega vidika za občane,« je dejal župan Karl Vurcer.
Izvedeli smo tudi, da bi občina Trnovska vas od države za deponijo dobila tridesetletno rento, ki bi pomenila 70 občinskih proračunov občine Trnovska vas.
Več v pogovoru z županom v naslednji številki Štajerskega tednika.
Franc Lačen
Pa brez zamere
Toplo-hladno
Zamotan slovenski karakter
Slovenska družba (sociološka kategorija) je precej zamotana. Družba kot skupek posameznikov, njihovih prepričanj, vzorcev vedenja in tako dalje, da ne bo pomote. Se mi zdi, da jo je precej težko oceniti tudi še tako izkušenemu in podkovanemu sociologu, antropologu ali pač komurkoli že. Seveda je nasploh vse, kar vključuje človek, to nepredvidljivo bitje, zelo težko oceniti z eno samo, vseobsegajočo teorijo oziroma oznako, a zdi se, da je slovenska družba še poseben fenomen.
Zdi se, kot da je naša družba nekako v sebi bipolarna. Pa ne na tak način, da bi imeli na eni strani veliko konzervativnih ljudi, na drugi pa liberalce. No, seveda je to tudi res, ampak ne absolutno, da bi zdaj res bili vsi ali to ali ono. Ne, Slovenec je, tako kot vsak človek, v sebi tako konzervativen kot tudi liberalen. Tukaj gre predvsem za vprašanje, v kakem razmerju sta ti dve stvari znotraj človeka in katera prevladuje (kajti ena vedno prevlada). In kar je pri Slovencu zanimivo, je dejstvo, da je ta zmes konzervativnosti in liberalnosti razporejena zelo čudno, tako da pravzaprav nikoli zares popolnoma ne veš, katera stran bo butnila na plan ob kakem dogodku, problemu ali stvari. (Od tod verjetno tudi nikoli pojemajoči spori o raznih anketah javnega mnenja in njihovi interpretaciji - a pustimo statistiko in njene muke ob strani. Tako ali tako velja, da je s statistiko možno dokazat karkoli.) Ob neki stvari, kjer bi človek pričakoval neke burne reakcije, je vse tiho, drugič pa ob stvari, za katero bi pričakoval, da ne bo zmotila še najbolj nežne duše, ljudstvo skoraj zažene punt. Lep primer tega, kako čudna je slovenska psiha, je naslednji.
Kot je menda že skoraj vsem v vesoljni Sloveniji znano, je najnovejši trend, ki vlada v naši deželi, ta, da se v javnost fliknejo slike anonimnih Slovenk, se pravi državljank, ki jih drugače vesoljna Slovenija ne bi nikoli poznala. Seveda, to niso slike z osebne izkaznice ali iz potnega lista. Te slike so precej bolj, hm, odkrite. Ja, pornografske so. In punce na njih seveda v mali Sloveniji ne morejo dolgo ostati anonimne, saj se hitro najde kak pohoten sosed, ki jih je že nekaj časa opazoval izza zaves svoje hiše s pregrešnimi mislimi, ki jih prepozna in razširi novico. Potem pa seveda slike končajo kot najbolj priljubljen material za pošiljanje vsem znanim in neznanim prijateljem po e-pošti. In ta zadnja "zvezda" tega novega slovenskega trenda je bila neka učiteljica z zahodnega konca Slovenije. Namenoma se ne posvečamo pravim podatkom (ki so sicer znani), saj tukaj to, od kod točno je, kako ji je ime in tako dalje, sploh ni pomembno. Kar pa je pomembno, je to, kakšna je bila reakcija lokalne okolice na to. Glede na to, daje omenjena punca učiteljica na osnovni šoli, bi človek pričakoval, da bo letela s šole, kot je dolga in široka. Pa da bodo starši otrok ponoreli. Ampak baje ni letela in kar je še bolj neverjetno, svet staršev naj bi jo podprl - no, vsaj linčal naj je ne bi. Kar je res presenetljivo. V taki situaciji bi človek res pričakoval, da bo populacija v radiju najmanj petdeset kilometrov skočila pokonci ter začela postavljati grmado. Pa nič takega. Ljudje so še kar mirni. Neverjetno.
Res, čuden je ta naš slovenski karakter. In potem se čudimo, da nas nihče ne razume - ko pa se še sami ne.
Gregor Alič
Register dajalcev kostnega mozga
Jutri vpis v ptujski gimnaziji
Jutri, 20. aprila, bo v kulturni dvorani ptujske gimnazije potekal vpis v slovenski register nesorodnih dajalcev kostnega mozga.
Ob 13. uri se bodo lahko vpisali zaposleni in dijaki ptujske gimnazije, vse druge zainteresirane pa vabijo k vpisu ob 15. uri na isti lokaciji. Akcijo vpisa organizirata transfuzijski oddelek ptujske bolnišnice in ptujska gimnazija v sodelovanju s Centrom za tipizacijo tkiv pri Zavodu za transfuzijsko medicino Republike Slovenije.
Do petka, 15. aprila, je bilo vpisov že 3519, doslej največ so jih vpisali v Sevnici, danes je potekal vpis v Novi Gorici. O pomenu dajanja kostnega mozga bosta pred vpisom v register nesorodnih dajalcev kostnega mozga govorila dr. Mihael Tonejc, predstojnik odseka Slovenija donor, in dr. Matjaž Jeras, predstojnik Centra za tipizacijo tkiv pri zavodu za transfuzijsko medicino RS v Ljubljani.
Slovenski register nesorodnih dajalcev kostnega mozga je zaživel po tem, ko je flavtistka Irena Grafenauer javno objavila, da je hudo zbolela.
Prireditvenih
vabimo@radio-tednik.si
Torek, 19. april
16.00 do 20.00 Podgorci, dvorana, Zbiranje vzorcev vina, ob 29. prazniku vina in doma~ih jedi v Podgorcih, zbira se tudi v Ormožu, Ivanjkovcih, Cezanjevcih, Ljutomeru, Razkrižju, Kogu, Središ~u -Obrež in Ptuju
18.00 Slovenska Bistrica, glasbena šola, nastop violinistov, citrarjev in harmonikarjev
19.00 Ptuj, Knjižnica Ivana Potrča, filmski večer, Bilo je nekoč na divjem zahodu
19.00 SNG MB, Krvava svatba, StaDvo, za abonmaje Dijaški 27, 28, 31 in izven
19.30 Ptuj, dvorana ptujskega gradu, dobrodelni koncert z Borutom Zagoranskim na harmoniki in Angležem Ashok Klauda na čelu
20.00 SNG MB, Ti nori tenorji, MalOd, za abonma Drama torek 7 in izven
20.30 SNG MB, Enajsti planet, KomOd, za abonma Drama torek 3 in izven
-	V CID-u je na ogled razstava Cantabria + 10, avtorji fotografij so
iz 10 novih evropskih držav.
Sreda, 20. april
8.00
11.00 17.30
19.00 19.00
19.30
Slovenska Bistrica, Slomškov kulturni dom, Medobmočna revija
otroških gledaliških skupin
Ptuj, CID, okrogla miza o prostovoljnem delu
Slovenska Bistrica, Slomškov kulturni dom, glasbeno-plesna
predstava
Ptuj, CID, filmski večer, Veličastni Tenenbaumi
Slovenska Bistrica, Slomškov kulturni dom, Literarno-glasbeni
večer
SNG MB, Krvava svatba, StaDvo, za abonmaja Dijaški 29, 30 in izven
Četrtek, 21. april
17.30 Slovenska Bistrica, Slomškov kulturni dom, predavanje o vzgoji otrok
18.00 OS Ljudski vrt Ptuj, literarni večer Iz tišine v glas z Davidom Bedračem
18.00 Ptuj, CID, predstavitev skupine za samopomoč pri motnjah hranjenja
18.00 Ormož, koncert učencev Glasbene šole Ormož
19.00 Markovci, slavnostna seja, ob občinskem prazniku
19.00 Ptuj, Kolnkišta, Turnir v taroku
19.30 SNG MB, Krvava svatba, StaDvo, za abonma Dijaški 2 in izven
19.30 Ptuj, dom krajanov Breg, zborovski koncert Mešanega pevskega zbora DU Ivan Rudolf Breg - Ptuj z gosti, »Jesen v pomladi«
TV Ptuj
Sobota ob 21.00 in nedelja 10.00: Agrokombinat Maribor pod okrilje
Perutnine Ptuj. Donatorski prispevek Unichema za ureditev ptujskega Evroparka. V trgovini Maya Maya zbirajo oblačila za Unicef. Prireditev pravic in dolžnosti vojaških obveznikov. Projekt mednarodne izmenjave na Ekonomski šoli Ptuj. Razstava slik Bogdana Čobala v Miheličevi galeriji na Ptuju. Fotografski projekt Ohranimo mladost v Lekarni Ptuj. Kolesarji Kolesarskega kluba Perutnine Ptuj bodo slovenijo zastopali na izbranih tekmovanjih po Evropi. Priprave na 8. evropsko prvenstvo slepih in slabovidnih v kegljanju. Spomladansko prebujanje - projekt Športnega zavoda Ptuj. Po 25 letih vodenja zbora se dirigent Franc Lačen od zbora poslavlja. Že 4. jadralna regata Ptujčanka. Poljudna oddaja Kako biti zdrav in zmagovati.
MERJENJE
Ob bazenu hotelskega kompleksa sedita belec in črnec. Belec pomoči svoj penis v bazen in reče:
"18 stopinj Celzija!"
Nato pomoči svoj penis v bazen črnec in reče:
"In 69 cm globine!" * * *
ŠE NI UGOTOVIL
Po mnogih letih se srečata bivši sošolki.
"Že dvajset let sem poročena in ljubim še vedno istega!' je povedala prva.
"Grozno! In tvoj mož ni še nič posumil?"
Tržec • Četrto ocenjevanje
Dober glas o pridelovalcih kvintona
V Tržcu so člani PGD Tržec v nedeljo, 10. aprila, že četrtič zapored ocenjevali vinsko kapljico z domačih brajd in domače klobase.
Nekateri nagrajenci na kvintonijadi v Tržcu v družbi s predsednikom PGD Tržec F. Drobnicem in članom komisije E. Hojnikom.
Sodelovalo je 30 pridelovalcev kvintona iz Tržca in okoliških krajev, za najboljšo oceno pa so bili izbranci proglašeni za vinskega šampiona in prejeli kristalni vr~ Steklarne Rogaška Slatina. Zbrane je pozdravil tudi videmski župan Friderik Bra~i~.
Posebna komisija v sestavi Zvonko Arne~i~, sicer predsednik društva haloških vinogradnikov in priznan pridelovalec vrhunskih vin, ter Konrad Janže-kovi~ in Edi Hojnik, oba uspešna v pridelavi vrhunskih vin, je že v nedeljo sredi dneva opravila ocenjevanje in izbrala najboljše vinske pridelke. Predsednik PGD Tržec Franc Drobnic tudi letos ni skrival zadovoljstva nad uspelo prireditvijo, še bolj vesel pa je bil dobrega odziva pridelovalcev doma~e kapljice. Pre-
pri~an je, da kvintonu tudi na tak na~in pomagajo, da pridobiva nazaj svoj nekdanji »sloves«, na podeželju pa je spet vse bolj iskana alkoholna pijača. Ker pa si na mizi težko predstavljamo kvinton brez kake domače mesne ali krušne dobrote, so v Tržcu poskrbeli tudi za to. Drobnič je povedal, da so se letos prijavili le trije pridelovalci domačih klobas, vendarle pa je bilo dovolj za pokušino, h kateri so članice aktivov kmetic in žena Videm in Lancova vas ter domača pekarna iz Vidma ponudili še ogromno sladkih dobrot in kruhov.
Sicer pa med pridelovalci pi-ja~e z doma~ih brajd letos sploh ni bilo povprečnega pridelovalca, je dejal Drobnic. Komisija se je strinjala, da so vsi zelo dobri, da imajo dobro negovano
kapljico, zato je bila odločitev, kdo si zares zasluži naziv šampiona, še kako težka.
Stanko Pulko je bil tokrat edini pridelovalec izabele, Marjan Kramer je edini prinesel vzorec jurke, dva pa sta bila vzorca šmarnice, sicer vse bolj redke pija~e z naših brajd. Letos drugi~ si je naziv šampiona prislužil Janko Letič. Oto Velušček iz Ptuja je postal šampion med desetimi pridelovalci mešane črnine z brajd, Marjan Vrhovšek iz Lancove vasi je slavil med devetimi pridelovalci čistega kvintona, Anton Zupa-nič iz Lancove vasi pa je osvojil kristalni vrč med sedmimi pridelovalci gemaja. Najboljše domače klobase pa je po mnenju komisije imel letos Silvo Pinta-rič iz Tržca.
TM
Pisma bralcev
Hajdinskemu županu in občinskemu svetu
Že kar nekaj časa je minilo od pisanja hajdinskega ob~ana g. Kampla v predzadnji številki Hajdinčana, ki je izšla lani, tik pred boéi~no-novoletnimi prazniki, ki je govorilo o kvaliteti internega programa kabelske TV Gerečja vas. Z njegovim mnenjem docela soglašam. Tudi zame je program silno boren. Izvzemam samo reklame, ki so sedaj, morda je zapihal svež veter, nekoliko bolj kvalitetne; tukaj mislim predvsem na tehnično brezhibnost (barve, višina črk in bolj ali manj kvalitetno lekturo, čeprav bi si želel še boljšo; samo mimogrede: če niso dovolj (ali sploh so?) kvalitetno lektorirani županovi prispevki, ne moreš pričakovati, da bodo drugi kvalitetneje pravopisno, slovnično in leksikološko obdelani, vendarle pa obstajajo svetle izjeme. Tisto, kar silno bode v oči, pa so oddaje ob sredah o dogajanju v
hajdinski občini in njeni bližji okolici. Oddaje so narejene docela neprofesionalno; posnele so zelo statično, monotono in nerazgibano. Ob~utek imaš, da se snemalec usmeri samo v en objekt, ki pa ga spremlja z vsemi malodane neposreč-enimi gestikulacijami oziroma mimiko. Docela amaterska je tudi montaža.
G. župan Radoslav Simonič in občinski svétniki, iskreno apeliram na Vas, da popravite oziroma izboljšate programsko shemo internega programa kabelske TV iz Gerečje vasi. Ni mi všeč in tudi tega ne morem razumeti, zakaj se v oddajah ob sredah pojavljajo prispevki iz drugih oddaljenejših ob~in - izvzemam seveda samo kidri~evsko ob~ino -denimo iz dornavske občine (?!). Sprašujem se, ali se v naši občini iz tedna v teden resni~no ni~ ne dogodi oziroma dogaja, da si ne bi zaslužilo ovekoveč-enja, beri: ekranizacije na doma~em internem programu.
Slabost sredinih oddaj je včasih tudi fizi~na odsotnost napovedovalcev dogodkov, ki jih največkrat predstavi in
napove uveljavljeni napovedovalec pri ptujskem radiu g. Marjan Nahberger. V zadnjem času pa se dogaja celo, da v oddaji niti ni več napovedovalca, kdaj pa kdaj se pojavi sicer naslov prispevka, snemanje pa se običajno začne nekje na sredini, tako da v prvem planu velikokrat ne veš, kaj gledaš oziroma o čem prispevek dejansko govori.
Na koncu naj še enkrat zapišem, kaj pričakujem oziroma si želim v programski shemi; to je večja profesionalnost pri delu, podeseteren trud in navsezadnje tudi poštenost do občanov, ki plačujejo med drugim tudi kvaliteto programske sheme.
Spoštovani hajdinski župan in občinski svétniki, upam, da sem Vam skoraj v nebo vpijoč problem dovolj nazorno in natančno predstavil in sedaj pričakujem, da se boste zavzeli in po svojih najboljših močeh urgirali in končno (!!!) dvignili kvaliteto kabelskega programa v naši občini.
Z lepimi pozdravi,
Boštjan Metlicar, Slovenja vas
Kolektiv Frizerskega studia Joca obvešča vse stranke, da obratujemo v novih poslovnih prostorih v Krempljevi ul.5 na Ptuju (za sodiščem).
V okviru prireditev
KLIC SRCA
vas vabimo na naslednjo predavanje:
MALE ŠKODUlVE RAZVADE
predava: Tom Mlinar
v soboto, 23. 4. 2005, ob 18.00 vveliki dvorani Narodnega doma na Ptuju.
Vabljeni-vstop prost
Orgaoizator: Društvo prijateljev Svetega pisma
www.tednik.si
v novi številki mesečnika za sadjarstvo in vinogradništvo, reviji SAD, ialiko preberete o škodljivcih jablane - listnem duplinarju in jabolčnemu zavljaču, varstvu leske In oreha, varstvu vinske trte ter škropilni načrt za vinsko trto za letošnje leto, o bistrenju vina. V prilogi Vrtnine pišemo o pridelavi regrata.
Revija Sad -16 let z vami. Revijo lahico naročite po teiefonu na št.: 040 710 209
Vsak četrtek ob 20.00 uri
močm mičmHsg^'
7
s
7

7. Ans. DORI - Ljubim in ljubljen sem 6. SPEV In MODRIJANI - Zapojme zaigrajme 5. VESELE ŠTAJERKE - Le tvoja ljubezen 4. Ans. ZALOŽNIK-Stari grad 3. Ans. ROSA - Ko pesem naša zazveni 2. Ans. OBJEM-Češnjev cvet 1. ŠTAJERSKI KVINTET - IVIamin dan
1.ČUKIHubaBuba
2.	HELENA BLAGNE - Zrele žensiie
3.	SKUTER-ArivederčiVanč
4.	SAŠA LENDERO - Metulj
5.	PLATIN-Tol( življenja
6.	MALIBU - Tječe tjeie bistra rel(a
7.	KSENIJA - Prava ljubezen
Poskočnih 7
Velićastnih 7
_ Glasujem za: _
Ime In priimek: _ Tfel. Številka: _
ft na naslov: MEGA MARKETING d.o.o.,p.p. 318, 2250 Ptuj
Orfejčkove
SMS glasbene želje!
041/818-666
Nagrado prejme: Alekeandra Kamenšek, Draženci 69, 228B Hajdina
Agencija Nova vas v novih prostorih!
Od ponedeljka, 25. aprila 2005, vas pričakujemo v novih prostorih z novim imenom Rogoznica v ERA centru Ptuj, Špindlerjeva ul. 3, na Ptuju.
V	sodobno urejeni in vašim potrebam prilagojeni poslovalnici boste bančne posle opravljali hitro, kakovostno in celovito:
^enostavne posle na blagajnah (dvig in polog gotovine, plačilo položnic,
menjava tuje valute..) ^zahtevnejše posle na bančnih okencih za osebno prodajo (poslovanje s transakcijskimi računi, elektronsko bančništvo Bank@Net, plačevanje z mobilnim telefonom - Moneta, telefonsko bačništvo, kartično poslovanje, potrošniški krediti).
V	zdajšnjih prostorih bomo v petek, 22. aprila, poslovali do 11.30 ure.
Ob vhodu v trgovski center vam bo 24 ur na dan na voljo bančni avtomat za dvigovanje gotovine, vpogled v stanje na računu in polnjenje mobilnega telefona.
Poslovni čas agencije ostaja nespremenjen - od ponedeljka do petka g med 8. in 11.30 uro ter med 14. in 17. uro. V času poslovanja enote nas lahko á pokličete na novo telefonsko številko 02/746 89 00.
Î S
Veselimo se vašega obiskal
'^Nova KBMd.
SKUPHJ Z VHMI ŽE 5D LET
Maročite
v
Štajerski
Vsak naročnik dobi:
-	20% popust pri malih oglasih
-	brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno, Kakovost bivanja, Prva prestava, Moda, Slovenske počitnice. Osebne finance. Kronika leta, Kulinarika...)
-	poštna dostava na dom.
Naročite se še danes in sodelujte v tedenskem nagradnem žrebanju Centra aerobike.
Z brezplačno prilogo
Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti iz sveta zabave in glasbe!
AEROBIKE
www.aerobika.net
NAROČILNICA ZA TEDNIK Ime in priimek:			
Naslov:			
Pošta: ^ Davčna številka: Telefon: Datum naroČila: Podpis:	r RADIO ItUNK Ptuj d.0.0. Raičeva 6 2250 Ptuj		
Vsak teden aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu.
v
Štajerski
TEDNIK
in
AERèDIKE
Ta teden prejme ^ osem brezplačnih obiskov Centra aerobike:

IM CHICHUAN. TREBUŠNI PLES. UADBA ZA MALČKE. SAMOOBRAMBA IN AEROBIKA
IME IN PRIIMEK
Lidqa Šmigoc
Bukovci 4,8881 Markovci
Nagrajenec pr^me nagrado po pošti.
Sončkov klub v UMAGU
3* Sol Polynesia app., darilo karta za koncert G. Karana in K. Montene
29.4/3D/NAJ/OS. od 7.500
Sončkov klub na CRESU
2* Kimen, aktivne počitnice, brezplačno za otroka do 12 let
29.4y3D/POL 15.900
Sončkov klub v POREČU
3* hoteli, aktivne poâtnice, brezplačna pijača ob večerji 27.4y5D/POL od 25.900
Son. klub "Cvetenje mandarin"
2* app in hotel, 7 polpenzionov, 4 izleti, avtobusni prevoz
23., 30.478D/POL od 29.900
Sončkov klub na KRFU
3* Sun app, cena velja za dve osebi, doplačilo za klub 12.900 SIT/os.
26.477D/NZ 69.900
GRČIJA, Kreta
3* Orfeas Resort, polet letala iz U, (14D samo 105.900)
4., 11., 18.6y7D/POL 69.900
GRČIJA, Rodos
2*Als,polet letala iz Ljubljane, (14D od 91.900)
juniJ/7D/NZ od 76.400
ŠPANIJA, Mallorca
2* Saga, polet letala iz Ljubljane, (14D samo 119.500)
junij/7D/P0L 86.900
TURČIJA
3* Sun Heaven, polet letala iz U, (14D od 130.800)
junij/7D/AI od 95.700
EGIPT, križarjenje po Nilu
5* hotel/ladja, slovensko vodenje, odhod letala iz Ljubljane
29.4y8D/POL 159.900
Chii M v srr n na vt(u&i^
SONČEK
TUI potovalni nnUr Ptuj, Slomškova 5 • 02/749 32 82
Tel. prodlela: 02/22 080 33 • www.sonchek.cam World of TUI
Mali oglasi
KMETIJSTVO
KROMPIR, primeren za nadaljnjo sajenje, ugodno prodam. Tel. 031 672-068._
KUPIM bikce simentalce za nadaljnjo rejo in težko neplodno kravo. Tel. 041 263-537._
PRODAM prašiča domače reje od 100-120 kg po 270 SIT/kg. Tel. 764-07-61 ali 031 482-628.
PRODAM seno v oglatih balah, Podvinci 120 a, tel. 746-12-61.
PRODAM silažne bale in dvo-brazdni 10-colski plug. Tel. 041 954-115._
JEČMEN, koruzo, luščeno in v storžih, prodamo. Tel. 040 276-153.
PRODAM suho luščeno koruzo ali v storžih. Tel. 041 326-952 ali 781-43-51._
PRODAM SUHO luščeno koruzo. Tel. 02 787-68-00.
I www.tednik.si I
STORITVE
AMBIOR, d. o. o. Bioresonanca z BIT aparatom-učinkovito in enostavno pomagamo pri izboljšanju imunskega sistema, alergijah, astmi, neurodermitisu, revmi, kron. utrujenosti, kron. bolečinah, depresijah ^ Homeopatija - obravnava celotne osebnosti in njenih bolezni kot samostojna metoda ali v kombinaciji z bioresonanco. Biosfera aparat - polnjenje z bio-elektriko za več boljšega počutja. Peršonova ul. 50, Ptuj, tel: 02/771 13 58, 040/742 758.
ASFALTIRANJE, tlakovanje dvorišč in parkirišč, nizka gradbena in zemeljska dela. Ibrahim Hasana-gič, s. p., Jadranska ul. 18, 2250 Ptuj, tel. 041 726-406.
POSEZONSKA RAZPRODAJA artiklov lastne proizvodnje v prodajalni AP-TVI. Na vse artikle lastne proizvodnje nudimo 30 % popust. Razprodaja se prične 4. aprila in traja do 30. aprila 2005 oz. do razprodaje zalog. Inf. na tel. 02 794-41-01.
Občina Gorišnica objavlja na podlagi 44. člena Uredbe o pridobivanju, razpolaganju in upravljanju s stvarnim premoženjem države in občin (Ur. l. RS št. 12/03 in 77/03) in sklepa Občinskega sveta 12-2005 Občine Gorišnica, sprejetega na 16. redni seji dne 24. 2. 2005,
JAVNO PONUDBO
za prodajo stvarnega premoženja v lasti Občine Gorišnica
Predmet prodaje so stavbna zemljišča v območju obrtno-poslovne cone Moškanjci:
- parc. št. 303/2, 300/1, 295/1, 302, 294/3, 294/2, 280/1, 281/4, 281/2, 281/1, 281/3,278/4, vse k. o. Moškanjci, v skupni izmeri 4,31 ha Vsa zemljišča se nahajajo v poslovni-obrtni coni v Moškanjcih, ki je v ureditvenem območju namenjeno proizvodni in storitveni dejavnosti. Cena za m2 stavbne parcele je 15 EUR, preračunano v SIT po srednjem tečaju Banke Slovenije na dan plačila + 20 % DDV. Pred overitvijo podpisa na pogodbi se plača komunalni prispevek v višini 3600 SIT/m2.
Zemljišča se bodo prodala pod naslednjimi plačilnimi pogoji: Ponudbo za nakup zemljišč lahko dajo pravne osebe, ki imajo sedež na območju Republike Slovenije in fizične osebe, ki so državljani Republike Slovenije. Fizične osebe morajo ponudbi priložiti potrdilo o državljanstvu, pravne osebe pa izpis iz sodnega registra, ki ni starejši od 30 dni. Ponudbeniki za nakup zemljišča (velikost parcel znaša 13 arov oziroma njihov večkratnik) svoje pisne ponudbe pošljejo v roku 15 dni ali jih osebno oddajo na naslovu Občina Gorišnica, Gorišnica 54, 2282 Gorišnica. Na kuverti mora biti pod naslovom vidna (poudarjena) oznaka, z navedbo »ponudba za nakup stavbnih parcel v obrtni coni - ne odpiraj«. Interesenti morajo v roku za oddajo vplačati varščino v višini 50 % od postavljene cene (za 13 arov znaša 2.340.000 SIT) na TRR Občine Gorišnica, številka 01228-0100016863, sklic 722100. Dokazilo o plačilu varščine je potrebno priložiti k ponudbi. Položena varščina se šteje v kupnino. Ponudnikom, ki na razpisu ne bodo uspeli, bo vplačani znesek brezobrestno vrnjen v petih dneh po odpiranju javnih ponudb. Plačilo zemljišča se opravi v roku 8 dni po podpisu prodajne pogodbe. Prednost pri izbiri bo imel tisti ponudnik, ki bo ponudil najkrajši plačilni rok od postavljenega roka plačila.
Prodajalec si pridržuje predkupno pravico od dneva 100 % plačila za obdobje 5 (petih) let pod enakimi plačilnimi pogoji. Terjatev prodajalca se zaznamuje z vknjižbo zastavne pravice na nepremičninah, ki so predmet kupne pogodbe, v zemljiški knjigi se zaznamuje izvršljivost terjatve, zavarovane z zastavno pravico, ob zapadlosti terjatve se opravi izvršba zaradi poplačila iz predmeta zavarovanja.
Izbrani ponudnik mora podpisati kupoprodajno pogodbo v obliki notarskega zapisa najkasneje v 15 dneh po prejemu pisnega obvestila, da je izbran kot najugodnejši ponudnik. Ce kupec v tem roku ne podpiše kupoprodajne pogodbe oz. notarskega zapisa, 50 % varščine zapade in velja, da je odstopil od pogodbe. Ponudniki bodo o izbiri pisno obveščeni.
Stroške sestave notarskega zapisa, stroške vpisa nepremičnine v zemljiško knjigo in druge morebitne stroške plača kupec. Nepremičnine so naprodaj po načelu »videno-kupljeno«. Obveznost prodajalca, da sklene pogodbo s ponudnikom, ki ponudi najugodnejše pogoje, je izključena. Interesenti za nakup parcel dobijo vse informacije v zvezi s prodajo na občinski upravi Občine Gorišnica ali na telefonu 02/743-11-11, kontaktna oseba je Matevž Cestnik
Občina Gorišnica
ŽIČNE MREŽE ZA OGRAJE: akcijska prodaja zelo kvalitetno cinkanih in plastificiranih mrež, različnih višin in gostote, po posebno ugodnih cenah: CINKANE od 239,00 SIT/m2 naprej; PLASTIFICIRANE od 348,00 SIT/m2 naprej - 10 LET GARANCIJE! Npr.: Cn rola: 25 m x 1 m za 5.975,00 SIT z DDV! Pohitite, akcija velja do razprodaje zalog! Tel: 778 87 51, (od 7.-17., sobota do 12. ure). Žično pletarstvo Rogina, s. p.,Rajšpova ul. 15, PTUJ (bivši Agis)._
OGRAJE ROGINA, s. p., Rajšpova ul. 15, Ptuj, tel: 02/ 778-87-51, fax: 02/ 748-16-81, www.zicno-plet-rogina.si. IZDELAVA IN MONTAŽA (na ključ) RAZNOVRSTNIH OGRAJ, VRAT (drsnih, krilnih) z daljinskim elektro pogonom ^ Novo: PANELNE OGRAJE v barvi po želji!
NEPREMIČNINE
V PTUJU, Volkmerjeva ulica 76, prodam 3-sobno stanovanje, letnik 85. Cena po dogovoru. Tel. 041 692 040.
KUPIM 2,5-sobno stanovanje z gotovino. Tel. 031 355 325._
ODDAM enosobno opremljeno stanovanje na Ptuju. Tel. 041 632-830.
DELO
NA PTUJU zelo ugodno oddamo ali prodamo več pisarniških prostorov, skupaj ali po delih, cca. 300 m2 in dva garažna boksa. Informacije na www.star.si ali tel. 041 632-836.
GRADBENO PARCELO prodam med Ptujem in Destrnikom, 900 m2, s starejšim obnovljenim gosp. Poslopjem, 180 m2, visoko podstrešje, el., voda, tel., kanalizacija, primerno za bivanje ali poslovne prostore, 1000 m2 dodatnega zemljišča -vrt, zelenica, majhen potok, cena 9.800.000,00 SIT (40.800,00 EUR). Tel. 02 / 777 24-41 ali 041 572-676.
GRADBENO parcelo kupim v okolici Ptuja. Tel. 031 782-229.
PARCELO zazidljivo, 1100 m2, prodam ugodno, vsi priključki na parceli na Turnišču pri Ptuju. Tel. 041 920-200.
PRODAM gradbeno parcelo, 23 arov, komunalno urejeno v Kicarju. Tel. 041 349 004.
KAVA BAR, Ziberi Sait, s. p., Vodnikova 2, Ptuj, zaposli dekle v gostinskem lokalu. Tel. 031 200-377.
IŠCeM delo - čiščenje. Tel. 041 280-410._
ZAPOSLIMO več simpatičnih deklet za delo v strežbi v novem lokalu na Zg.Hajdini. 031/521-446. Ena zvezda d.o.o., Sp. Hajdina 19/a, 2288 Hajdina.
TAKOJ zaposlimo strojnike TGM in gradbene delavce na Ptuju. Tel. 02 748 18 90/91 ali GSM 031 648 255. GMG Elmont, d. o. o., Žnidaričevo nabrežje 12, Ptuj.
MOTORNA VOZILA
GOLF 4, črne barve, karavan, oprema high line, prevoženih 140.000 km, vlečni priklop. Tel. 031 776-609.
RAZNO
PRODAM zemljo za vrtove in nasipe. Tel. 051 274-553.
MALE OGLASE, OSMRTNICE, OBVESTILA in RAZPISE LAHKO ODSLEJ NAROČITE
ZA TORKOVO IZDAJO
DO PONEDEUU ZJOTRAJ DO 9. URE,
DOM - STANOVANJEM ZA PETKOVO IZDAJO
DO ČETRIKA ZJUTRAJ DO 9. URE
na tel. številkah (samo za male oglase)
02 749-34-10 ali 02 749-34-37, faks 749-34-35 ali elektronski naslov
justina.lah@radio-tednik.si, za večje objave predhodno pokličite.
V	NAJEM oddamo starejšo hišo z nekaj zemlje. Tel. 03 714 81-16.
V	NAJEM vzamem 2- ali 2,5-sobno stanovanje v Ptuju (tudi v privatni hiši in bližnji okolici) za primerno ceno. Nujno. Tel. 031 857-152.
Ljubil si življenje, ljubil si svoj dom a tiho brez slovesa odšel si v večni dom.
ZAHVALA
ob boleči in prerani izgubi našega dragega
Franca Bezjaka
IZ VITOMARCEV 52
Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste na{ega dragega Fran~ka pospremili k ve~-nemu po~itku, hvala za darovane ma{e, cvetje, sve~e ter izrečena in pisna sožalja.
Hvala vsem, ki ste nam kakorkoli pomagali v teh težkih trenutkih. Posebej hvala g. župniku, cerkvenim pevcem in govorniku g. Zorcu za besede slovesa. Hvala predstavnikom in sodelavcem podjetja Mariborski vodovod, pogrebnemu podjetju Jančič iz Lenarta in godbeniku za odigrano Tišino.
Vsem in vsakemu posebej iskrena hvala!
Žalujoči: starši in brat Tonček z družino
Odkar Bog vzel te je s seboj, ostal prazen dom je tvoj. Le družina tvoja zanj skrbi, tudi tebi na tvoji nadaljnji poti večni mir želi.
(Kristina B.)
SPOMIN
20. aprila je minilo 5 let, odkar si nas za vedno zapustil
Franc Bombek
IZ VEL. NEDELJE
Hvala vsem, ki se ustavite ob njegovem grobu in mu prižigate svečko.
V globoki žalosti se te spominjamo žena Kristina, sinova Vili in Mirko z družinama, sestra Marija z družino in sorodniki
Tvoje pridne roke, pošteno in dobro srce so naš
in drag spomin na te. Tvoja podoba v naših srcih živi
vse do izteka tudi naši dni.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, tasta, dedka in pra-dedka
Dragutina Gregureca
IZ ZAVRČA 8
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, sveče, za svete maše, nam pa izrekali pisna in ustna sožalja. Posebej se zahvaljujemo pogrebnemu podjetju Mir, pevcem za odpete žalostinke, vsem govornikom za besede slovesa, gasilcem, zastavonošem ter gospodu župniku za opravljen obred.
Vsem še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči: žena Rozalija, sinova Mladen in Joža z družinama
Kako kratko je življenje na tem svetu, ker vzelo nam je drag zaklad, srce naše zdaj trpi, zelo boli, ker tebe več med nami ni.
ZAHVALA
Ob nenadomestljivi izgubi na{e drage mamice, hčerke, sestre in snahe
Danice Mik{a
ARBAJTERJEVA 3, PTUJ
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste ji v slovo poklonili prelepo cvetje, sveče, toplo misel in jo pospremili na njeni zadnji poti, nas pa s svojim sočustvovanjem tolažili s prijazno besedo ter nam izrazili ustno in pisno sožalje.
Hvala g. župniku Obranu za opravljen obred in sv. mašo, govornicama ge. Veri in ge. Zofiji za ganljive besede slovesa, pevcem za odpete žalostinke, podjetju Boxmark Leather, d. o. o., Kidričevo za izkazano spoštovanje, godbeniku za odigrano Tišino in Komunalnemu podjetju Ptuj za opravljene storitve.
Vsem, ki ste nam stali ob strani in nam pomagali, še enkrat iskrena hvala.
Vsi njeni, ki smo jo imeli radi
DOBRODOŠLI NA 2. VLAK ZVESTOBE!
v SOBOTO, 21. MAJA 2005
štajerski
RADIOPTUJ
FostamltetaDstoiilteiiiiTO&iikStnleTskegatednika) FoslutejteRadioPtuJI Fotuftez
'^iSBSB:^' v- Slovenske železnice
)i
Na vlak zvestobe bomo z žrebom povabili bralce, ki bodo odgovorili na vprašanja v tej in naslednjih številkah Štajerskega tednika. Danes vas vprašujemo:
PRILOGA TV OKNO JE: (ustrezno označite)
□ zanimiva in potrebna □ nezanimiva in nepotrebna
Ime in priimek:_
Naslov:_
Kupon nalepite na dopisnico in jo do sobote pošljite na naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Raičeva ulica 6, 2250 Ptuj	naročniki štajerskega tednika.
Sodelujejo lahko samo ^^^
Ptuj • Kdaj grad dostopen tudi za invalide?
Z dobrodelno akcijo do dvigala?
Med obiskovalci ptujskega gradu, v celem muzeju so jih lani imeli že skoraj 80 tisoč, je zadnja leta vseh več starejših ljudi in invalidov. Direktor Pokrajinskega muzeja Ptuj Aleš Arih ugotavlja, da je grad najbolj "neprijazen" prav do invalidov, ker nima urejenega ustreznega dostopa do zbirk za to ciljno skupino obiskovalcev.
Prvo oviro predstavlja že dostop na zgornjo grajsko ploščad; v gradu potrebujejo tudi dvigalo za invalide, ki je obvezno v vseh javnih objektih, kar naj bi veljalo tudi za Pokrajin-
ski muzej Ptuj. S podobnimi problemi se srečujejo tudi v drugih slovenskih gradovih. Aleš Arih je že lani prosil ministrstvo za kulturo, ki je njihov financer in lastnik, da bi začeli s
Za invalide je ptujski grad težko dostopen ...
tem projektom.
S spomeniškim varstvom se že leto dni intenzivno trudijo, da bi našli rešitev za ureditev dostopne poti za invalide. Soglasje so že pridobili, ustavilo pa se je pri denarju, ker ga naj ne bi bilo. Ministrstvo medtem ni pokazalo pravega interesa, da bi podprlo projekt, zato bo muzej poskušal do potrebnih sredstev priti z dobrodelno akcijo, s katero bodo pričeli zbirati denar za nakup dvigala in ureditve dostopne poti z oprijemali. Ta so prav tako nujnost, to kažejo tudi vpisi v knjigo vtisov.
Ptujski muzej je eden redkih, poudarja Aleš Arih, ki že pet let zapored omogočajo brezplačen ogled muzejskih zbirk vsem kategorijam invalidov. Nazadnje so gostili člane klubov po možganski kapi iz Komna, Bleda in Ptuja, ki so se na Ptuju srečali v okviru aktivnosti "Klub klubu".
Dostopna pot, ki bo omogočila lažji dostop do zgornje grajske ploščadi invalidom,
Ptuj • V soboto Jurjev sejem z dodatkom
Jurjeva tržnica
Ptuj je znan tudi po treh tradicionalnih sejmih, Jurjevem, Ožbaltovem in Katarininem.
Foto: Črtomir Goznik
Z lanske srednjeveške tržnice na turnirskem prostoru
Napoved vremena za Slovenijo
Več ko ima leto dni, se v aprilu vreme spremeni.
Napoved za Slovenijo
Spremenljivo do pretežno oblačno bo. Zjutraj bo rahlo deževalo v severovzhodnih krajih. Najnižje jutranje temperature bodo od 3 do 8, najvišje dnevne pa od 10 do 15, v vzhodni Sloveniji do 18 stopinj C.
Obeti
V sredo bo spremenljivo do pretežno oblačno, pojavljale se bodo plohe. V četrtek se bo delno razjasnilo, zapihal bo severovzhodni veter, na Primorskem burja. Hladno bo.
pa bo koristna tudi za druge obiskovalce gradu, zlasti še za nežnejši spol, ki prihaja v grad na prireditve in druga srečanja v petah. Zaradi kamnitega dostopa se sedaj dogaja marsikaj, kakšna peta se včasih zagozdi, tudi izgubi, pozimi pa je vsak prihod po tem kamenju prava avantura tudi za druge obiskovalce, ne samo za invalide.
Druga velika težava, s katero se prav tako srečujejo muzealci na poti na grad, so velika starinska, ogromna lesena in kovana vrata, ki dobesedno razpadajo in že ogrožajo obiskovalce in zaposlene v gradu. Ministrstvo za kulturo je že lani prejelo vlogo za njihovo sanacijo, stala bi okrog dva milijona tolarjev, za zdaj pa pričakovanega odgovora ni. Potrebno bo namreč izdelati nova, ki morajo biti kopija sedanjih; mizar in kovač, ki sta si jih že ogledala, potrjujeta, da gre za zelo zahtevek izdelek, pri izdelavi katerega bo morala sodelovati tudi spomeniška stroka.
MG
Društvo Cesarsko-kraljevi Ptuj se bo letos prvič v sklopu Jurjevega sejma predstavilo s projektom tržnice. Tako bo v soboto, ko bo na Ptuju sejma-ril Jurij, na Slovenskem trgu sejmarila društvena Jurjeva tržnica. S tem projektom ponujajo mestu številne možnosti, v okviru katerih lahko Ptujčani in vsi prijatelji našega mesta, poudarja predsednik Boris Zajko, najdejo svoje mesto za zadovoljevanje potreb in želja po druženju. Trenutno se pač Ptujčani še ne znamo identificirati z lastno preteklostjo, kar je v Evropi nekaj običajnega. Za primer bi lahko vzeli partnersko mesto Burghausen.
S sobotnim dogajanjem želi Društvo Cesarsko-kraljevi Ptuj v okviru srednjeveškega dogajanja na sejmu le-tega dvigniti na višji nivo, mu dati ponovno svežino in vsebino, skozi katero bodo ljudje začutili srednjeveško vzdušje. Društvo je bilo ustanovljeno z namenom, da bi se obujala in ohranjala srednjeveška tradicija Ptuja. Jurjevo tržnico bodo izvedli v sodelovanju s Komunalnim podjetjem Ptuj. Slovenski trg so izbrali zato, ker kot najstarejši trg v mestu že sam po sebi ponuja srednjeveško kuliso. Ob stojnicah z izdelki domače in umetne obrti, rezbarstva, suhega cvetja, lončarstva, umetnostnega kovanja, prodaji in izposoji srednjeveških oblačil, zeliščarstva ter še drugi ponudbi bodo postavili tudi srednjeveški šotor. Za gledalce se bodo potrudili še z animacijo, za začetek s srednjeveško glasbo, lokostrelstvom in metanjem sekir.
MG
'vuknmi
Dupleška cesta 10,2000 Maribor Telefon: 02/480 0141
-	garažna in dvoriščna vrata -daljinski pogoni
-	ključavničarska dela
-	manjša gradbena dela
Osebna kronika
Rodile so: Helena Šeliga, Tržec 6/a, Videm - Tjašo; Marjana Logar Kelc, Lokarje 26, Vodice - Zalo; Anica Milošič, Pobrežje 135, Videm - dečka; Sandra Ivankovič, Aškerčeva ul. 6, Ljutomer - Vito; Klavdija Aubel, Ptujska Gora 110/c - Niko; Romana Trailovič, Ul. Borisa Kraigherja 3, Kidričevo - Marka; Damjana Majhen, Korenjak 19/a, Zavrč - Glorio; Mateja Svetej, Brunšvik 42/c, Rače - Tima; Andreja Arnuš, Podvinci 45, Ptuj - Luka; Štefka Petek, Mihalovci 11, Ivanjkovci - Miha; Brigita Kelc, Cir-kulane 71/a - Aneja; Marta Peršuh, Stanečka vas 4, Maj-šperk - dečka; Mihaela Prah, Trlično 12, Rogatec - Tima; Snežana Čuček, Irje 24/d, Rogaška Slatina - Svena; Lidija Jelen, Stanošina 37/d, Podlehnik - Hano in Luka; Bojana Janežič, Pušenci 11/a, Ormož - dečka.
Poroka - Ormož: Boris Novak, Gibina 26, in Alenka Keber, Flegeričeva ul. 8, Središče ob Dravi.
Poroka - Ptuj: Darko Črešnik in Danica Žuna, Ribiška pot 6, Ptuj.
Umrli so: Terezija Gol, Ulica Žetalskega Jožeta 6, Ptuj, umrla 11. aprila 2005; Frančišek Bezjak, Mihovcipri Veliki Nedelji 22, umrl 7. aprila 2005; Alojz Felc, Brezovec 55, umrl 9. aprila 2005; Elizabeta Kukovec, Bratislavci 14, umrla 10. aprila 2005; Terezija Napast, Cirkovce 12, umrla 9. aprila 2005; Franc Bezjak, Vitomarci 52, umrl9. aprila 2005; Ferdinand Benko, Svetinci 7/a, umrl 9. aprila 2005; Janez Zadravec, Miklavž pri Ormožu 59, umrl 9. aprila 2005; Alojzij Marin, Mihovci pri Veliki Nedelji 68, umrl 12. aprila 2005; Dragutin Gregurec, Zavrč 8, umrl 9. aprila 2005; Rozalija Toplak, Dornava 111, umrla 11. aprila 2005; Anton Zelenko, Zagorci 16, umrl 5. aprila 2005; Marija Ozimič, Lovrenc na Dravskem polju 21, umrla 11. aprila 2005.
Crna kronika
Kolesar pred avto
12. aprila ob 13.40 seje izven Njiverc zgodila prometna nesreča, ko je 63-letni kolesar iz Ptuja med vožnjo po lokalni cesti v križišču z glavno cesto zapeljal na omenjeno cesto v trenutku, ko je po njej pripeljala 43-letna voznica osebnega avtomobila seat cordoba. Kljub zaviranju in umikanju voznice je prišlo do trčenja. Kolesarja so z reševalnim vozilom odpeljali v bolnišnico, kjer je ostal na zdravljenju. Škoda na vozilih znaša po nestrokovni oceni 310.000,00 SIT.
Z rolerji pred avto
15. aprila ob 15.35 se je na lokalni cesti v Slovenski Bistrici zgodila prometna nesreča zaradi neprilagojene hitrosti. 58-letna voznica osebnega avtomobila iz Slovenske Bistrice je vozila iz smeri Partizanske ceste proti Tomšičevi ulici, v tem trenutku seje z rolerji iz neznanega vzroka zapeljala na vozišče 13-letna punca iz Slovenske Bistrice, zaradi česar je prišlo do trčenja. Pri tem seje rolerka hudo telesno poškodovala.
Prehitro v ovinek
15. aprila ob 17.50 se je na glavni cesti v Gorišnici zgodila prometna nesreča zaradi neprilagojene hitrosti. 19-letni voznik osebnega avtomobila doma iz okolice Goriš-nice se je peljal iz smeri Ormoža proti Ptuju. V desnem ovinku je zapeljal na levo stran vozišča, nato pa je pričelo vozilo bočno drseti desno izven vozišča, kjer je trčilo v betonske in kovinske stebre ter drevesa, nato pa je vozilo obstalo na levem boku. Voznik se je pri tem hudo telesno poškodoval.
S kolesom pred avto
15. aprila ob 22.45 se je v Bukovcih zgodila prometna nesreča zaradi nepravilnega premika. 53-letni kolesar iz okolice Ptuja se je peljal iz smeri Stojncev proti Markov-cem, ko je pripeljal v Bukovce, je zavijal levo na dovozno cesto v trenutku, koje iz nasprotne smeri pripeljal 73-letni voznik osebnega avtomobila, zaradi česar je prišlo do trčenja. Kolesar se je pri tem hudo telesno poškodoval.
Spet množični ilegalni prehodi meje
V zadnjem času so policisti PP Ormož vsak dan zajeli kakšno skupino ilegalnih prestopnikov meje. Tako so 11. aprila ob 23.20 v Godenincih imeli v postopku štiri občane, ki so hodili peš v notranjost naše države - bili so državljani Bangladeša, ki so prestopili mejo med R Hrvaško in R Slovenijo na ilegalen način, med postopkom pa zaprosili za azil. Po končanih formalnostih so jih nastanili v azilni dom. V naselju Grabe so istega dne ob 23.55 ustavili tri državljane Turčije, ki so prav tako na ilegalen način prestopili državno mejo in so jih po vseh postopkih nastanili v Centru za tujce v Prosenjakovcih. Istega dne ob 22. uri so v Mihovcih izvedli postopek s tremi osebami, za katere so pri postopku ugotovili, da so državljani Turčije, ki so v našo državo pripotovali na ilegalen način. Ti so v postopku zaprosili za azil.
12. aprila ob 21.50 so v Godenincih zajeli osem državljanov Bangladeša, ki so zaprosili za azil, ob 23.35 pa v Središču ob Dravi štiri državljane Srbije in Črne gore. 13. aprila ob 23.45 uri pa so v gozdu v Središču ob Dravi opravili postopek s štirimi občani, za katere so ugotovili, da so prav tako državljani Srbije in Črne gore, ki so na območje naše države prišli na ilegalen način. Tujce so naslednji dan vrnili hrvaškim varnostnim organom.