St. .M.
ttorih 29. Matiga travna

»Ljubljanski časnik" izhaja vsak teden dvakrat, in sicer vtorik in petik. Prcdplačuje se za celo leto pri založniku Jožefu Blatniku 6 gold., za pol leta 3 gold., za četert leta 1 gold. 30 kraje. Za polletno pošiljanje na dom v Ljubljani se odrajta še 15 kraje. Celoletno plačilo za pošiljanje po cesarski pošti znese 7 gold., za pol leta
gold. 30 kraje. Za polletno pošiljanje 3 gold. 30 kraje., za četert leta 1 gold. 45 kraje.
Vsaka cesarska pošta prejme naročilo in denar, kteri more po novi postavi frankiran biti.
Vratlni €lefl»
19. aprila 1851 je bil v c. k. dvorni in deržavni tiskarnici na Dunaju VIII. in IX. del občniga deržavniga zakonika in vladniga lista od lela 1851 in sicer VIII. del, ki je 15.januarja 1850 v edino-nemškem izdanju na svitlo prišel pod št. 11. in zapopade deželno vstavo za Silezijo, v serbsko-, romansko- in rusinsko-nemškem dvojnem izdanju, IX. del ki je 16. januarja 1850 v edino-nemškem izdanju na svitlo prišel in pod št. 12 deželno vstavo za Štajarsko zapopade, v poljsko-nem-škem dvojnem izdanju izdan in razposlan.
Ravno tu je bil ravno ta dan CXXXVIII. del tečaja 1850, v ki zapopade deželno vstavo za Galicio, in je 19. oktobra 1850 v edino-nemškem izdanju na svitlo prišel v talijan-sko-nemškem dvojnem izdanju izdan in razposlan.
Dunaj 19. aprila 1851.
Od c. k. vredništva občniga deržavniga zakonika in vladniga lista.
Austrijansko cesarstvo. Krajnska.
Ljubljana. Pred slovesno prisego ljubljanskega mestnega župana, je gospod deželni poglavar, grof Cliorinsky, zbrane svetovavce takole ogovoril:
Spomina vredno djanje v Vašem občinskem življenju me danes pripelje v Vašo častitljivo sredo.
Je slovesna prisega gospoda dr. Matija Bur-gerja za župana glavnega mesta dežele, h kteremu važnemu in častitljivemu vradu ga je od njegovega veličanstva najmilostljivše poterjena volitev poklicala.
Opravilo, kterega Vi gospod župan v tem novem stanju prevzamete, je razprostrano in polno upliva. Zapopade varovanje in vspeh lastnih dobičkov občine, kakor tudi izpeljava nje tiste administrativne oblasti, ktero je der-žavna vlada po želji, da hi se občine kolikor mogoče neomejeno gibale, zaupno v roke poslednje položila.
V obeh zadevah je pa Vaš poklic toliko po-membonosniši, ker je ravno perva in naj večja županija cele kronovine, ktere vodstvo je zdaj Vam zaupano, in ker je to za Vas močen nagon,lepo — če tudi težavno — nalogo v posnemanja vredin izgled vsih drugih županij prav in srečno rešiti.
Vaša natanjka previdnost, Vaša zrela skušnja, Vaša doskušena vednost v opravilih Vam bo pri tem z dobrim vspehom na strani stala in z pripravno in marljivo podporo, ktero boste v županijskem svetovavstvu v občnokoristni delavnosti našli, Vam bo nerazdeljeno spoštovanje in ljubezin mestnjanov, ki v Vašem poštenem značaju naj gotovše poroštvo vspeš-nega vodstva celega županijstva spoznajo, novo stopnjo bistveno polajšalo.
Ravno tako leži v močnem in zjedinjenem
trudu občin in vlade naj gotovša podpora k vspešnemu razvitju občnega blagostanja, in kakor gotovo bo deržavne vlade vedno terdna naloga, dostojnim in pravičnim tirjatvam občin, kolikor bo le zamogla, zadostiti, tudi s polnim zaupanjem šteje na Vas, da ji boste enako radi in odkritoserčno priskočili.
Tako na stopnji župana se vesti in opravila, ki so z županijstvom sklenjene, opravljati, mi s sledečimi besedami, ktere blagovolite za manoj ponavljati, prisežite:
„Prisežem zvestobo njegovemu veličanstvu, našemu najmilostljivšemu cesarju Francu Jožefu pervemu, po božji milosti, cesarju avstri-janskimu, in po njem iz naj višje rodovine in kervi sledečim dednikom, prisežem se deržavne in deželne vstave stanovitno deržati, in dolžnosti, ki so mi kakor županu po začasnem občinskem redu od 9. junija 1850 in po splošnih postavah naložene, v celem ob-sežku natanjko in zvesto spolnovati. Kakor mi Bog pomaga!"
In tedaj nastopite vrad s tistim veselim pogumom , s kterim Vas častitljivo zaupanje mestnjanov in zavest lastnega žlahtnega nagona navdaja, in sprejmite mojo naj boljše in serč-nejše vošilo z odkritoserčnim zagotovljenjem, da bo vedno moja naj prijetniša dolžnost, na dobičke Vašemu vodstvu izročene občine pazljivo se ozerati, in povsod marljivo pomagati, kjer koli mi bo moje stanje tako priložnost ponudilo."
Potem gospod dr. Burger sledeči govor izusti :
Visokorodni, visokočastiti gospod deželni poglavar !
S slovesnim djanjem, kterega ste ravno doprinesli, je vstavno zastopništvo glavnega mesta krajnske kronovine v življenje poklicano. v Vrad, h kteremu me je zaupanje mestnjanov poklicalo, bom po svoji naj boljši vednosti in vesti oskerboval. Terdno se bom der-žal tega, kar sim ravno prisegel, prepričan, da le v nepremakljivi zvestobi do cesarja, v spoštovanju in spolnovanju postave, poroštvo leži, ki zamore domovini vspeh in blagostanje glavnega mesta zagotoviti. Pravice glavnega mesta na vse strani varovati, materielne dobičke v postavnih mejah pospeševati, je posebna dolžnost mojega novega poklica.
Da pa v dosego tega namena naj marljivše moči svojih somestnjanovpotrebujem, je ravno tako gotovo, kakor gotovo imam veselo prepričanje, da mi podpore ne bodo nikdar odrekli.
Posebno pa se zanesem, gospodje občinski svetovavci, na Vašo močno podporo; Vi ste po svobodni volitvi somestjanov za može na-značeni bili, ki ste pripravljeni iz žlahtnega občnokoristja blagostanju mesta svoje moči podariti.
Zaupam tedaj, da boste proti meni pri zadevah občine odkritoserčni, da ne boste mojih djanj enostransko sodili in mi na tako vižo vodstvo polajšali.
Spomnivši se terdne resnice, da le v edinosti moč leži, hočemo vedno z vlado eno pot
iti, ki zamore le naše naj boljše želeti, ki si tako skerbno prizadeva naš blagor pospešiti; svoje moči hočemo porabiti, da bomo, kolikor mogoče, postavi spoštovanje in veljavo pridobili, da bo ta mestna občina terdna podlaga vesolne deržave in zanesljiva podpora svitle avstrijanske hiše.
Vam, gospod deželni poglavar, se serčno zahvalim za podporo, ktero ste mestni glavni občini tako serčno obljubili in si prederznem samo prošnjo še izreči, da bi njegovemu veličanstvu, našemu najmilostljivšemu cesarju in gospodu zagotovljenje naše nepremakljive zvestobe in udanosti, kakor tudi globoko zahvalo za podeljenje občinskih postav pred stopnjo najvišjega prestola položili.
Koroško.
Naš šolski svetovavec, gospod Budmaš, ravno sedaj ljudske šole sledečih dehantij: Gornja in spodnja Žila, Kanalska dolina, Belak, gornji in spodnji Bož, že skoz nektere tedne preiskujejo. Od vsih krajev slišimo vesele glase: piše se nam, kako ponižno in prijazno se oni povsod s farmani pogovarjajo,— kako lehko zapopadljivo in ljubeznivo učenikom kažejo pravi način, učence hitro in kratkočasno kej naučiti, kako milo in očetovsko se pri otrocih obnašajo, ter si njih ljubezen i serce na čudno hitro vižo pridobijo, — kako lepo borne in revne učenike tolažijo, jim boljše čase obetajo, in semtertje, kjer veliko silo in potrebo vidijo, tudi kaki bankovec učeniku v roke stisnejo. Slovence posebno tudi to veseli, da g. Budmaš v slovenskih krajih vse in samo le po slovensko govorijo: „To so saj enbart en gospod, ki se našega jezika ne sramujejo,— s tim se moremo prav iz serca pogovoriti — temu smemo zaupati" tako pravijo kmeti. Za koroške šole prihaja juterna zarja.
CBčela.)
Primorska.
Ter s t. Pred porotno sodbo v Terstu sta stala 17. t. m. dva fanta eden 14, drugi 13 let star, zatožena ropanja in pretepa. Per-vega so porotniki za krivega spoznali, dru-zega pa zavolj tega niso obsodilo, ker še ni 14. leta dopolnil. Ker je fant sam sebi pri-puščen, je nekdo zmed naj bolj spoštovanih Teržačanov obljubil, zanj skerbeti.
Avstrijanska.
Mesca februarja je bilo med občinstvom za 157,080,135 gold. deržavnih zaupnih listov, banknotov za 253,822,191 gold. denarnih listkov za 14,605,878 gold.; mesca marca pa deržavnih zaupnih listov za 162,818,146 gold., banknotov za 249,693,320 gold. denarnih listkov za 15,252,029 gold. Mesca februarja je bilo tedaj deržavnih papirjev za 359,370,824 gold.; mesca marca pa za 359,757,031 gold. med občinstvom.
#	1. julija se bo plača častnikov od poboč-nika noter do polkovnika povišala.
*	Za gotovo se pripoveduje, da bo njegovo veličanstvo, cesar 15. maja vLvov se po«
dal, kjer bi se potem znal z ruskim čarom na meji sniditi.
*	Deržavno svetovavstvo se je 22. t. m. popoldne pervikrat snidilo; pogovori so več ur terpeli.
*	Na povelje ministra vojaštva se je meja proti Krajni, kjer se vojskujejo, od c. k. vojakov pod poveljstvom c. k. generalmajorja Bailiča posedla. Bcgoče vstajniške trume, ki bodo pred kot ne na avstrijansko mejo pritis-nule, se imajo nazaj zapoditi, Turki pa, ki so caru zvesti ostali, se v varstvu vzeti.
*	V mescih novembru in decembru pr. 1. se je na Dunaju 4,871,553 pisem na pošto dalo. Nečisti dohodki so znesli 673,961 gold. v srebru, ako se pa stroški, kterih je bilo za 672,086 gold. odrajtajo ostane za deržavno denarnico 1885 gold. v srebru.
» „C. B. a B." piše: Povsod se spet bolj živo govori, kakor se je to le kdaj zgodilo, da bo vlada skoraj deželne zbore skupej poklicala, clo doba se že imenuje, do ktere je vlada sklenila deželne zbore poklicati.
*	Ker se tožbe vedno množe, da so posli v mestih in po kmetih vedno bolj svojoglavni, je to vlado primoralo, to resno zadevo dobro prevdariti, in je zavolj tega vsim deželnim poglavarjem naznanila, da naj se posvetje z dušnimi oskerbniki, občinskimi predstojniki in umnimi gospodarji o zdajni postavi za posle, in sklepe ministerstvu pošlje.
Češka,
Knez Ivan Lobkovic je za češko narodno gledišče 6000 gold. podaril.
Moravska.
Da bi bili Bakunina na llusko poslali, ni res. On je še vedno v preiskovanju. Da bi se na Rusko izročil, je toliko manj verjetno, ker ruska ylada tega ne tirja in ne želi.
Galicia.
11. t. m. so v Lvovu tolovaja Salaniec po imenu obesili, ki je skoz eno leto 4 grozne umore doprinesel. Salaniec, rojen v Javor-niku, 39 let star, oče treh otrok, je bil že leta 1845 zavolj tatvine na eno leto v ječo utaknem, je potem za hlapca služil, je pa leta 1848 sklenul na lastno roko začeti gospodariti in vozariti. V ta namen najme na cesti pri Lvovu kmeta Jovana Brlk, kteriga je ravno srečal, ga pelje v Mikolajev, ga v kerčmah z žganjem napaja, dokler da v vozu zaspi, ker je bil zlo pijan. Salaniec ga s sekiro ubije, ga zažene iz voza, proda voz in konja za 45 gold. Med potjo v Lvov pa zgubi
denarje, toraj sklene naglo nccega druzega umoriti. On najme v Jasionovcah posestnika Luczyszyna, da bi ga v Lvov peljal. Tudi tega udari s sekiro, da naenkrat na kup pade. Salaniec umerajočega iz voza pahne in se v Lvov pelje. Tukaj pregovori Ano Nazarkovo, se z njim v Lisk peljati, kjer ji je dobro službo obljubil. Nazarkova mu ne odreče in vse svoje imetje saboj vzame. Na samotni cesti jo začne Salaniec naenkrat pretepati, najpopred je udari na glavo, da se zgrudi, potem jo s sekiro popolnoma ubije, verže mertvo v jamo in se pelje v Lvov nazaj. Vse te tri je Salaniec v treh mescih umoril. Od mesca oktobra 1848 do junija 1849 se je Salaniec večidel v Lvovu deržal in v okolici. 18. junija spet najme sina posestnika Ludovika Ilnicki, da bi ga v Suhodol peljal. Med potjo obstane Ilnicki, da bi šel vodo piti, Salaniec gre za njim in tirja, da naj mu voznino nazaj da, kar pa pervi ni hotel storiti. Zavolj tega vstane pretep in Salaniec umori Ilnickiga. Salaniec proda voz in konja in se poda v Lvov, da bi tukaj dnarje zapravil. Pa njegova mera je bila polno, zagrabijo ga in mesca oktobra v Lvovu
sodništvu izroče, in kakor je bilo zgorej rečeno, je 11. t. m. na višalah končal.
Tuje dežele, Bosna.
Tz bosniške meje se 22. t. m. v Agramer Ztg. naznani, da turški vojaki že pred Bilia-čem stoje in v terdnjavo streljajo, v ktero so se vstajniki zaperli. Fazli paša inFuadEffen-di sta se 21. spet v glavni stan Omer pašata podala.
*	Iz Bosne se piše 12. aprila: Ko so bos-niški Turki vstali, so pri nas kristjani mnogo terpeli in velika škoda se jim je godila; Seraskier je pa ukazal, ker so se mu kristjani smilili, vso škodo popisati, in je obljubil vse plačati, kar so carkim vojakom dali.
V	Jaici je 30,000 ok turšice in 15,000 gold. v srebru, kar je pri vstajnikih ukazal nabrati, med kristjane razdelil. V Banjaluki, kjer so vstajniki cerkev poderli, je ukazal hiše tistih vstajnikov porušiti, ki so se tega hudodelstva vdeležili in Turkom zapovedal, da morajo cerkev kristjanom z novega postaviti. Banjalučani so morali za škodo, ktero so storili 1000 mošenj (50,000 gold.) srebra plačati.
*	17. t. m. popoldne ob treh je prišel Sken-derbeg skoz Petrovač pred vrata Bihača. Ar-navti so naglo na desnem bregu Une ležeče predmestje Prekovnje in Otinač naskočili, so poropali in požgali hiše. Potem so do mraka od obeh strani s topovi streljali, nato je pa Skenderbeg desni breg Une posedel in mesto na vshodni strani zaperl.
Skoraj celo noč je po raznih predmestjih ogenj divjal, in še zdaj gori v Bibiču inBak-šajšu. Ker gosta megla leži v bihaški dolini, se gibanje vojakov ne more viditi.
Ponoči so vstajniki in Krajne pomoč dobili. Rustan beg stoji pri Agabjem mostu in zdi se, da se hočejo vstajniki terdo braniti. 18. t. m. ima priti Seraskier skoz Radič pred Bihač.
*	V »Narodne novine" se piše 12. t. m. iz Bosne:
Maršal Omer paša je pravično ravnal z vstajniki v Banjaluki in je njihovega načelnika Hadži Abiba in nektere druge naj pred oblekel v nizamsko opravo, jih potem oklenili in tiste puntarske hiše, iz kterih je kdo na vojsko šel, je napolnil z Arnavti, tiste hiše pa, iz kterih so puntarje pobegnuli, je dal svoji vojski opleniti. Deset dni, ko se je v Banjaluki mudil, so morali puntarji vse za vojsko potrebno brez plačila dajati. Kristjani v Banjaluki so terpeli za 150,000 grošev škode, ki jim bo pred ko bo mogoče izplačana. Ban-jaluškim puntarjem je naloženo v 10 dneh 500,000 grošev plačati. Sam tergovec Asan Šibič je plačal 150,000 grošev, od teh dnar-jev seje dalo spet kristjanom v Jaici 100,000 grošev. Cerkev v Banjaluki, ktero so puntarji kakor besni volkovi razrušili, je Seraskier lepo osvetil: razrušil je njihne hiše in jim zapovedal iz tega gradiva novo cerkev sozidati.
V	mestu je ostala le ena četa (tabor) za posadko ko so je 6. t. m. vojska iz Banjaluke proti Ivanjskem in drugi dan proti Kozarcu napotila. Tu so se spet vstajniki zbrali pod poveljstvom sina muselima izPridora; bilo jih je 2000, eno uro je bitva terpela. Od carske vojske so se bili samo Arnavti in konjki, trije so bili ubiti, 7 pa je ranjenih bilo;Kranj-cov pak je 100 padlo, 60 je bilo vjetih in mnogo več ranjenih. Raztirani puntarji so se pogubili in poskrili po gojzdih,
V	Kozarcu kjer je 100 hiš z dvema džamijama, je vse pogorelo; tudi bližnje vasi so
se požgale, ker Krajnci drugači nočejo pa-metovati.
8. t. m. je prišel Omer paša že v Pridor, in tukaj, kakor v Jaici in Banjaluki stori vred-be krive kaznovati in pravične braniti. Tu pridejo k Omer pašatu poslanci iz Bišča, iz Une ga prosit za odpuščenje, in se podver-žejo carskim naredbam; pa njega niso pre-varili. On jim je odgovoril, da bo on sam tje prišel in njih podložnost zavedno vterdil: 18. t. m. se bo podal v Krajno skoz Novi poleg Une. V Jaici je ukazal na novo vojake nabirati in sicer dvakrat toliko kakor lani, da se bodo Bošnjaki, kakor Omer paša v šali pravi, ker se radi bojujejo, naučili bojevati, da ne bodo tako naglo iz bojišča bežali, kakor sedaj. Previdno in pravično ravnanje našega maršala je pri naših kristjanih veliko upanje zbudilo, oni ga skoz in skoz svojega dobrega očeta in svojo majko imenujejo. Ne bo na nepravem mestu, ako tukaj priobčimo pismo treh samostanov, ki so representanti vsega katoličanstva v Bosni, kterega so mu pisali in poslali v Banjaluko. Glasi se takole: Omer paša mila majRo naša!
Ta naziv je bolj primerin našim notrajnim čutom, kakor vsak drug visoki naslov in nad-jamo se, da bode tudi vašemu n jeznemu in blagodarnemu sercu mili ji od vsih drugih, in da z vami z odperlini sercem brez vsake ceremonije, kakor hvaležni otroci z svojo milo majko ali očem govorimo.
Ob času vašega srečnega prihoda v Bosno smo mi s strahom in z otročjo bojeznijo po-štovali tisto oblast, ktera vam je od Boga po našim častitim caru podeljena.
Potem smo se čuditi tisti modrosti, hrabrosti, in pravdi in blagosti, s ktero ste vam dano oblast izveršivali. Čudimo se in čudi se z nami vsa Evropa vašim visokim vojniškim osnovam , ki vas z nepresfranimi zmagami spremljajo od Arbanie, Sirie in Kurdistana do Bulgar-skega, Posavine in Hercegovine in puntarska Krajina pobeša svoje bojne zastave pred malim oddelkom carske vojske, kteri vi zapovedujete, tako, da vas imenujemo meč, desnico in rešitelja otomanskega carstva.
Kar pa vas še bolj slavi in venča pred očmi izobraženega sveta, je človečno in blago serce proti zmaganim. Vi ste na tisuče in tisuče puntarjev pri Žebcu in drugod vničili, da ste puntarsko gibanje overli. Pa vaše milostivo serce se je vsakbart varovalo, kjer je bilo mogoče, ljudsko kerv prolivati. Vi kakor drugi Hanibal ali Scipio vse vojskine trude delite s poslednim prostakom. Ko bi se nabrali vaše milodari in očetovske ravnanja s sirotami, selja-ni in z ljudmi vsake versle, bi se zvil vam večni in nezvcnljivi vencc v zgodovini. Vi sami najtočnije izveršujete človečanske in bla-godarne misli in odločbe našega častitega in previsocega cara pri vsih njemu od Boga podeljenih podložnih.
Vi ste tedaj po vsi pravici prava majka vsih brez razlike verozakona, ki so svojemu caru, kakor Bog zapoveduje, zvesti, pokorni in po-služni. To se pokaže očitno pri vsakej priložnosti, to je poterdilo tudi, ker ste petdeset tisuč grošev sirotam vJaico poslali, ktere so vstajniki obropali in ker ste ukazali, da se popiše vsa škoda, ki se je komu zgodila.
Zavolj tega nam naša sinovska dolžnost ukazuje in opominja vašo prevzvišenost prositi, da blagovolite z ljubim očesom pogledati na glodoko in neumerlo zahvalo ponižnih sere vsih bosniških kristjanov in posebno na nas nevredne služabnike bosniške frančiškane, v jvterih imenu Vam mi starašini treh samostanov to slabo zahvalo z globokim poklonom izrečemo in ravno tako se veselimo z nepopislji-vo radostjo vaših nepreterganih zmag in srečno končane vojske v Bosni. Vaše slavno ime bo
ostalo združeno z zgodovino carstva in sveta, v njej boste vi slaveli in se svetili kakor da niča na vedrem nebu. Blagovolite to milostivo sprejeti v znamenje naše vedne zahvale , ne premakljive udanosti in globocega spoštovanja, s kterim imamo čast, podpisat se V Fojnici 30. marca 1851.
Vaše prevzvišenosti Vedno hvaležni, udani in pre-ponižni služabniki, gvardiani in starašini treh samostanov Fr. Anton Tuzlančič, gvardjan
v Fojnici; „ Andrej Kujundžič, gvardjan
v Kreševem; „ Stipo Mi kič, gvardjan v Soteski.
Turška Serbska.
„Agram. Ztg." prinese sledeče: Da je slavni serbski general Kničanin dvoje samokresov iz Prage dobil v spomin njegovih činov, ktere je doprinesel, to se je že večidel v javnih časopisih naznanilo. Morebiti ne bo neprijetno vediti, da je slavni general drago sabljo, ktero mu je, kakor pravi, nek turški vezir podaril, Čehom v zastavo slavenske vzajemnosti v dar dal in sledeče pismo pisal:
Hvaležni zamore zdaj le toliko.
Slavni Čehi!
Dragi brati Serbov,
Cveteča mladika velicega slavenstva!
Ko so Vaši sveti in zlati Pragi bombe žugale, ko je serbskemu Sionu Karlovicu gro-menja topov porušenje naznanovalo, ste vi v zvezi z nami s tisto hrabrostjo, ki je Slavenu posebno vlastna, na bojišče hiteli, sovraga cesarja in svobode, slavenstva in naše drage narodnosti zmagati.
Silni Serb Dušan in neumerljivi Miloš Obilic sta s hrabrim Zabojem in sovragu strašnim Ziškom, od zgorej , iz jasnih visočin, kjer ne vlada temota, z blagodarjenim, slavnim orožjem Vaše in Jugoslavenov zmage štela.
Da, tudi Vi, bratje, ste z mečem v roki, serbskim junakom in slavenstvu pokazali, da je snop močneji, debeleji, da je butara krep-keja kakor sama šibina, da je cvetica kras-neja, ako ji nobenega peresca ne manjka. O! Vi ste dovolj pokazali, kako zlo so Vam na Jugu rastreseni brati Serbi na sercu. Pa te prijazne razmere Serbov in Čehov se ne začnejo z letom 1848, one so od začeika se in ope-rajo na enakost roda in kervi, jezika in dogodivščine, spomina in slave. Že od sila davnih časov, ko je prosti Serb s svojimi slad-kodonečimi narodnimi goslami Vaše stolno me-sto zlato imenoval,imamo pričo, kaj da serbski narod v dogodivščini in velikosti svojih sorodnih bratov Čehov misli.
In akoravno na svojem večletnem popotovanju na Dunaj in v Berolin, nisim mogel, kakor sim želel v slarozlatnej Pragi bratov Čehov obiskati in nisim sreče imel, z radostjo kinč Slavenov, vir učenosti in umetnije viditi, in ostanke stare slave in izobraženosti sedajne mladosti občudovati, vendar krasoto Vašega starega stolnega mesta živo v duhu vidim in akoravno sim daleč od Vas, je moje serce vendar pri Aras.
Orožje, s kterim me je Vaša bratovska ljubezen počastila in obdarovala, ki je izgled naj popolnišega izdelka umetnije, je zares za moje male zasluge obilno plačilo in počaste-nje, pripravljenost vendar, s ktero mi bo vedno moja naj svetejša dolžnost, na poti slavenske vziijemnosti vsako mogočo žertev na oltar naše splošne narodnosti položiti in se na tako vižo tega počastenja vrednega storiti, bo hvala za tako redko serčnost bratom Čehom.
Med orožjem, s kterim sim se bojeval, mi je sablja naj ljubša, ki mi ni nikdar nezvesta
bila, ktero dragemu češkemu narodu v bra-tovsko zastavo pošljem.
Sprejmite tedaj dragi bratje z vednim spoznanjem in serčnim bratovskim pozdravom, tudi zagotovljenje mojega posebnega spoštovanja s kterim vedno ostanem Vaš
V	Belgradu na dan sv. Andreja.
brat Serb
Černagora.
V	„Osservatore dalm.« se piše 15. t. m Prebivavci Banjana v Hercegovini so na bolj še misli prišli in so sklenili, Hairedin pašatu poslance poslati z naročilom, da se mu udajo
Koj potem, ko so se poslanci na pot poda li, prideta dva pota, poslana od eernogorske ga starašinstva v Banjani z naročilom, da naj se poslanci ne pošljejo,
Nemška.
Saksonska vlada je prepovedala slovaške piskroveze na Saksonsko puščati, „Slov. nov." pravijo, da zavolj tega, ker tudi tam kakor v nekterih drugih krajih vboge Slovake dol-žijo, da ropajo in kradijo.
*	Kralj Oto se bo 26. t. m. spet na Gerška podal, popred bo še na Dunaj prišel cesarjo obiskat in se od tod naravnost skoz Terst v Athen podal.
Francoska.
Policija je skoraj ob enakem času v Parizu, Marseilie in llimu srečna bila. Zapazila je pisma, po kterih ima Mazzini ob kratkem Ta-lijansko napasti. — Nemško vprašanje fran cosko vlado zlo skerbi.
*	„Corr. Bur." piše: Na Dunaju in v Pe trogradu vidijo, da se doba vedno bolj bliža, to bo Louis Napoleon primoran s svojimi im-perjalistiškimi nameni bolj očitno na noge sto-)iti, prepričani so, da bo takrat (udi demo-kratiška stranka se dvignula, ktero bodo poskusili z orožjem vdušiti, z orožjem zunajnih dežel, ako francosko ne bode zdalo. — Mi zamoremo le to ponoviti, da na Dunaju in v Petrogradu francoske zadeve za zlo resne imajo, in da menijo, da bo hrup kmalo vstal; bodo pa tudi vse storili, vstajo potolažiti.
*	Minister Faucher je obljubil, da bo generala Changarniera pregovoril, da bo zastop-ljen s podaljšanjem predsedništva. Časopis „National" pa oznani: Mi zamoremo zagotoviti, da se je Changarnier glasno izrekel, da bo z vsimi sredstvi zoper Napoleona ravnal.
*	Na francoskem se je že 240,000 potnih listov dalo za razstavo v London. V Parizu se jih je še malo za polne liste oglasilo, upajo pa, da jih bo kakih 100,000 razstavo obiskalo.
Laška.
Pisma iz Piemonta pravijo, da je ondašnjo stanje zlo nevarno. V Genui so vse vezi razpadle, posebno med vojaki. Vidi se, kako se častniki z prostaki po ulicah roko v roci sprehajajo. Mestno brambo je hud duh napadel, in orožje ima le za vstajo.
Portugalska.
Pravijo, da je novica prišla, da je punt Saldanha in njegovih tovaršev že vdušen; vstajniki so bili raztirani in vojaki jih gonijo.
*	Vstaja na Portugalskem se, kakor poslednje novice pravijo, koncu bliža. Kralj Ferdinand je prišel v Santarem, ki je naj moč-neja terdnjava na Portugalskem; 12,000 zvestih vojakov ima saboj. Tudi v Lisaboni je vse mirno in tiho.
Poljska.
*	Iz poljske meje se piše perve dni aprila: Od pervega t. m. so se tukaj čudne premem-be pripetile. Popred je bilo sila težavno in z velikimi stroški sklenjeno mejo prestopiti, zdaj pa ni več druzega potreba kakor dovolitni list
od gosposke. Ker tak list za 8 dni velja, si vsak zamore misliti, da sta se s tem občenje in kupčija zlo dvignula in da smo za tega voljo mnogo pridobili.
Turška,
Iz Duraca na turškem Albanskem se piše, da je 200 Albanezov iz Tirana generalnemu deželnemu poglavarju prošnjo podalo, podpisano od 15,000 prebivavcov, v kterej se silno pritožijo o zatiravanju deželnega poglavarja Suleiman bega.
*	Potres v Makri, na otoku Rhodus še terpi.
*	IzSmirne se piše 12. t. m. V mestu Rhodus se le malo več od potresa čuti, med tem, ko v Makriu še vedno terpi. Blizo pristanišča Levissi se je ognjobljuvavna gora naredila. Admiral Ozman paša gre v Makri, podertije preiskavat.
Angleška.
Pisma iz Londona prinesejo novico, da angleška vlada protestira zoper posedenje To-skane.
*	Časopis „Esperanza", ki v Madridu izhaja, govori s preroško besedo kazaje na obert-niško razstavo v Londonu, sledeče: Osodo-polna ura se bliža; Babilon, ki se v Temzi koplje, se smeja peklenske radosti, ko premišljuje storjeno zakletbo. Lord Palmerston je namenjen, jo speljati, kterega podpera Mazzini s svojimi talijanskimi odpadniki, Ledru Bollin z francoskimi socialisti, Ruge z nemškimi demokrati, Klapka z vstajoželjnimi Ma-djari. Kako bi se pač mogel od njih ločiti? Kaj bi brez njih zamogel? Udark je razločen, načert je na papirju ... Ah, papir pade pri pervi evropejski vstaji v morje in lord Palmerston mora brez načerla svoje namene spe-Ijavati. Taka soderga se v Madridu pripoveduje, pravijo, da španski demokrati Mazzi-niu, Ledru Rollinu in drugim dopisujejo, da bodo 1852, ko bo volitev predsednika, za vstajo vgodni in pripravljeni. Nedolžno Iza-belo bodo potem v samostan poslali in republika se bo na španskem in v Portugalu ob enakem času izklicala. Štirje poslanci portugalskih vstajnikov so v Madridu in se pogovarjajo s španskimi zakletniki in brezštevilno podpihovavcov potuje po polotoku. Ako na Francoskem rudeča republika zmaga, bodo Pirenee prenesli in Špansko in Francosko se bode dvignulo zoper vladarski princip.
*	Na Angleškem se zanaprej ne bodo več jolitiški beguni sprejemali.
» Katolški škof iz Halifa.\a, dr. William Ralsh hudo graja ravnanje angleške vlade s atolčani, posebno lorda John Russell ostro prime, namreč: „Nikdar, lord Russell, ne morete nas vničiti. Terdno stojimo zoper vaše nezmožno hudobnost. Mi se pred vami ne bomo ne vklonili ne obupali. Vi ste 92 predstojnikom cerkve, 82 škofom in 10 nadškofom v britanskih deržavah, duhovnamjn mi— Ijonam podložnih boj napovedali, med kterimi so naj bolj slavne imena in naj bolj spoštovane rodovine Evrope. In pomislite, naj manj modri med deržavovladniki, vsak teh škofov ima veliko moč, vsako cerkveno društvo je središče moralne moči, ki bo v takem boju, i se ne bo bojeval na bojišču ampak na polju vesti, ne le vso moč Angleškega, temuč celi svet zmagal. V veliki amerikanski republiki, kakor povsod, kjer se angleški jezik govori, ste naj bolj žlahtne čute človeškega serca zoper sebe sperli. Vi ste, kakor se zdi, pozabili, da je trinožna republika, ktero hočete zdaj ponoviti, zjedinjene deržave z miljoni katolčanov obljudila. Zdi se, da ne veste, da imajo zaničevani Irci, kterim pa-ganstvo v pismu na škofa Durham očitujete, miljone rojakov in žlahtnikov na tej plati morja,
urturu
Cestopis.
(Dalje.)
„Kdor v Rusko putovati, tamošne običaje temeljno raziskavati, narodsko življenje nezapleteno motriti hoče, mora naj pred vse pozabiti, kar je u tudjini v tem čital. Pisatelj te knjige ni mnogo čez leto dni u Rus-koj bil, se tedaj nikakor ne baha, da je rusko narodsko živlenje, ruske obličaje popolnoma proučil.
Alj vest mu svedoči, da se je tega razis-kavanja prostodušno brez presodkov lotil; je tu, kakor povsod na svojih putovanjih s ljubeznijo opazoval, ker od nekdaj vsako pravo nepopaceno naravno i narodsko živlenje najviše časti i ljubi! — Po več ko dvajsetletnem učenju i putovauju je v sgodopisnih zvedava-njih svoje oko sbistril, ter zaupa, da je u tej knjigi mnogo novega i koristnega podal."
„Med tem ko so ostale deržave v Europi u svojim izviru i svojem razvitku Ienske, feu-dalne deržave, moramo Rusko imenovati pa-triarchalno deržavo. —
Ta ednojna beseda ima v sebi brez mčre nasledkov, i razjasni u bitnosti skoro vse deržavne i družbinske razmere u Ruskoj. Ruska rodovina obitelj je na drobno to kar deržava ruskega ljudstva. U ruskej rodovini gospoduje popolna ravnopravnost; dokler pa rodovina nerazdeljena vkuper ostane, ji je oče glavar, ali, po njegovej smrti pervorodjeni brat, kteri sam neobmedjeno oblast ima do vsega premoženja, on vsakemu rodovincu po vlastnem svojem razsodku potrebno odmeri.
Taka razširjena rodovina je ruska občina (rusk.-mipl). Zemljišče je vlastnina rodovine ali občine, posamesen ima le pravico vživanja, i sicer tuui v občini vsak ki se narodi popolnama jednako pravico ze vsemi drugimi občani. Zemljišče se tedaj jednakomerno razdeli med vse živoče. Vsaka dedinska pravica do očetovega premoženja je po takem nemo
goča. Marveč tirjajo sinovi od občine vlastne pravice kakor občani svoj (vsem drugim jed-nak) del. Občina ima tudi svojega domišljenega očeta, starosta, kteremu je nepogodbeno pokorna. Ruska, tako je ljudstvo po izročilo prepričano, je vlastnina ruskega ljudstva) v (občine razdeljenega) kakor jedne edine rodovine so svojim glav arom, svojim očetom rusk. batjuška-oče), čarom, kteri tedaj tudi sam ima oblast čez vse i kteremu je vse poslušno, pokorno. Kako obmejenje cara se ruskemu ljudstvu clo nemogoče zdi, si ga ne more ne" misliti. „Kako bi oče mogel drugač kot po božjih zapovedih obmejen biti?" govori pravo jedro ljudstva še sdaj ko pred 230 leti ob povišenju Romanova.
Vse takratno kakor pozdnejše poskušano ograničevanje polnomočne oblasti carove seje na tem globokem izročilnem prepričanju, na tej politiškej veri ljudstva brez sledu razka-kadilo! — Deržavnopravna razmera ruskega samovladara (samodrržca) je po tem lakem clo drugnčna kot vsakega druzega samovladara, se ve razmera cara naproti ruskemu ljudstvu. Kakor cesar ruske samovlade pa je on v takej razmeri ko drugi samovladari.
„Vsak Rus spada u zvezo kake občine, kot občan ima on pravico na jednakomčrni del zemljišča, u Ruskej tedaj rodjenih proleta-rov (siromakov)-ni!
„U vsih pokrajinah evropejskih rovljejo družbinske (socialne) prekucije proti bogastvu in imetku. — Dedinske pravice odpraviti, zem-jlišče jednakomerno razdeliti, to je geslo teh prekucij! U ruskej je takšna prekucija nemogoča, ker te sladke senje evropejskih pre-kucnežev so tam od nekdaj že udomačene, so u narodskem življenju popolnama u t e m e1j ene!
„Europejski svobodoljubi (liberalisti) si prizadevajo vsak znotrajni (organički) razloček med mestjani i kmeti sbrisati, cehe, rokodelske sdružbe povsod vničiti, občo svobodo
oberlništva razširiti. Ta družbinska razmera je od nekdaj v Ruskej že udomačena, ali skoz to se je vsako znolrajno napredovanje overalo. Vladarstvo temu pomagati, je mesta osnovalo, jih pooblastilo, cehe ukazalo, alj do seh dob še ni premoglo pravega mestjanstva vstvariti.
„Kar zadene plemstvo, kterega slavjanski narod od začetka menda ni poznal, bilo je testo pred Petrom I. (f 1725 u menjšem broju. U vsakej dobi zgodovine ima plemstvo svojo imenitnost svojo moč bolj vladarom kakor ljudstvo zahvaliti. Peter I. je zaslužno plemstvo osnoval, po kterem je dedinsko plemstvo clo potemnelo. *) Vsakemu je pot do tega plemstva odperta, vsaki iz med ljudstva za-more pod stanovitnimi dogodbami osebno i potem dedinsko plemstvo zadobiti."
(Dalje sledi.)
Slovstvo in umetnost.
Bukvica Jugoslavenska srpsko - laškim črkami, i z barjakom Slavena od A. Stojkoviča u Trstu. — Pretres svrhu prvenstva Apostola S. Petra. Troškom mlade družbe jugoslavenske tiskano u Zagrebu. — Poslanica epistula S. Petra Biskupina Pijemonta (Laške) od jugoslavenske družbe u Trstu, i tu tiskan. — Kula Gjurišiča 1 Čardak Aleksiča 1847 god. Od Vladike Črnogorskoga, jugoslavenskini srpskim črkami v Beču tiskano. — Lažni Car Ščepan Mali, Povjestno zbitije 18 vijeka. Pjesmo-tvorje u 5 činah. Od Vladike Črnogorskoga, sa izvornim pismom od Igumna Mrkojevica kamenopisano. U Jugoslaviji srpskim črkami izdan. A. Stoj kovic u Trstu.
*) IJ vsih deržavah se plemstvo po vladarovoj milosti dobiva, tudi v ustavnih deržavah. U samovladnej Ruski ne deli car plemstva svojevoljno, temoč zasluga i zakon! Ino vendar ni lagošegfc plemstva , kol je to zaslužno plemstvo (činovniško plemstvo).	Pis.
Odgovorni vrednik: Vrayotin Melcer. — Založnik in tiskar Jožef Blaznih.
Vradui list št. 21.
št. 2195. Oznanilo. C««.Dca
V pondelik 28. t. 111. zjutraj ob devetih se bodo travniki mestniga poglavarstva na Malim grabnu, Bakovi Jevši in pri Lipah; 29. t. 111. tudi ob devetih dopoldne pa mesarski travniki pod Bakovnikam in na dolgem grabnu in sicer na mestu po javni dražbi na 6 let posamezno v najem dali.
Kdor hoče kaj prevzeti, je povabljen na imenovane travnike priti.
Ljubljansko mestno poglavarstvo 17.
aprila 1851.
Salomon, s. r.
št. 123 7. Oznanilo.
Po odpertju c. k. poštniga vodstva v Gradcu 17. aprila t. 1. št. 1756 se bo s pervim majem v toplicah Neuhaus pri Celju e. k. poštna eksepedicia vstanovila, ki se bo pečala z pisemskimi in vozniškimi pošilalvi in se zvezala vsak dan s c. k. poštno vradnijo v Celju od mesca maja noter do mesca oktobra vsako leto po vožnji pošti, druge mesce pa po peš-nih potih na teden dvakrat.
Kar se s pristavkam sploh naznani, da se bo izročivni kraj te poštne ekspedicie, ki se ima še poiskati, pozneji naznanil.
Od c. k. poštniga vodstva
Ljubljana 25. aprila 1851.
St. 2S55.
Proglas.
(73.) C I
C. k. okrajno sodništvo ljubljanske okolice s tem naznani:
Da se je na prošnjo gospoda Antona Pod-krajška, opolnomočnika gospoda Venceslava Stedrei dovolila eksekutivna javna dražba posestev Antona Pleško iz Glince pri Viču., ki so se sodniško cenile na 2867 gold. 45 kr. Posostvo obstoji iz gojzdov, ki so v gruntnih bukvah mestniga ljubljanskiga poglavarstva pod št. 218% zapisani in dveh odelkov travnika na Blati, ki je v gruntnih bukvah mesta Ljubljane pod št. 582 zapisan. Dovolila se je dražba, ker ima gospod Venceslav Stedrei 1000 gold. na posestvu sposojnih, kakor se
vidi iz razsodbe 1. marca 1850 in ker so 5% obresti od 18. novembra 1848 še za odrajtati. Dražba bo 31. maja, 1. julija in 31. julija, vsakbart dopolne ob devetih in sicer s pristavkam, de se bodo imenovane posestva pri pervi in drugi dražbi le za ali nad sodniško ceno, pri tretji dražbi pa tudi pod to ceno prodale.
Nar novejši izpise iz gruntnih bukev, cenitni zapisnik in pogoje dražbe zamore vsak pri tukajšni vradnii pregledati.
Ljubljana 30. marca 1851.
C. k. okrajni sodnik. Heinricher s. r.
Št. 3725.
Proglas.
(75.) C 1
Ker se pri eksekucii gospoda Janeza Ogrin-ca iz Podslivnice zoper Franceta Strojana iz Dola zavolj 75 gold. 35 kr. po proglasu te sodnije od 31. januarja 1851, št. 871 razpisani pervi prodaji, posestvo ni prodalo, se bo tedaj 24. maja t. 1. v drugo prodajalo.
C. k. okrajno sodništvo ljubljanske okolice 24. aprila 1851.
C. k. okrajni sodnik Heinriher s. r.
Št. 2560.
P r o n 1 a s.
(71.) C 1
C. k. okrajno sodništvo ljubljanske okolice naznani Tomažu Turku in njegovim neznanim dednikani po tem proglasu, de je /.oper nje pri tukajšni sodnii Maria Pečnik iz Ješce tožbo vložila za spoznanje vlastnine njive v Brinju na Ješci, ki je zapisana v gruntnih bukvah nekdajnih deželnih okrožnih poglavarstev pod urb. št. 37'/2, za to obravnanje se je dan na 1. augusta t. 1. zjutraj ob devetih odločil.
Ker ni znano, kje de zatoženi stanujejo, je bil zanje za kuratorja gospod France Stem-bov iz Tomačeviga postavljen, s kterim se bo ta pravna reč po avstrijanskim sodniškim redu poravnala. Njim se tedaj naznani, de naj sami o pravim času pridejo ali de zastopniku o njih
pravni reči na roko gredo ali si pa drugiga zastopnika zvolijo in ga temu sodništvu naznanijo, ker si bodo sicer nasledke zamude sami sebi morali pripisati.
C. k. okrajno sodništvo v Ljubljani 31. marca 1851.
C. k, okrajni sodnik Heinriher s. r.
St» 3548.
P r o g 1 a s.
(70.) C 2
C. k. deželno sodništvo v Ljubljani je po ukazu od 8. t. bi. št. 1384 Heleno Garbajs, doraslo hčer Janeza Garbajsa, posestnika v Ponavi vasi zavolj glopdsti pod varstvo postaviti za prav spoznalo.
To se s pristavkam naznani, de se ji je gospod Primož Erbežnik iz Ponave vasi za kuratorja dal.
C. k. okrajno sodništvo ljubljanske okolice 15. aprila 1851.
Heinricher. s. r.
Oznanilo.
(72.) C 2
Podpisani vlastnik si v čast šteje, s tem ponižno oznaniti svoj
nar novejši
Magikon
zlo imenitnih kipov bitev in drugih reči, ki se tukaj še nikdar niso vidile in so celo na Nemškem perve te sorte in bodo visoko-spošlovano občinstvo, ki umetnijo ljubi, gotovo zadovolile; razpostavljene so le za kratek čas.
Vidijo se v velkiuti na tergu pred nunsko cerkvijo od 9 ure zjutraj do 9 ure zvečer.
Vstop 10 kr. v sr.—Otroci plačajo 6 kr. v srebru.
M. Halin, iz Bude.
Dnarna cena 25. Mal. travna 1851.
V dnarju
Cesarskih cekinov agio (od 100 gold.) 37 gld. Srebra	» » » » 32 »