Nevarni časi. Vojska Italije s Turfiijo je razrahljala marsikatero prej dobro razmerje med evropskimi državami in vzbudila tuintam željo po novih pridobitvaJi na bojnem polju. In z žalostjo moramo reci, da je Avstrija v največji nevarnosti vsled napovo vzbujenih Želj. V Italiji vsa srca najiskreneje želijo vojske z našo državOj da se nam odvzamejo naSe italijanske pokrajine. .Vojsko s Turčijo v .Tripolitaniji smatrajo le za nekako pripravo na grozovit mesarski ples z Avstrijo. Ko se je zafiela ta vojska in so kratkovidpi Italijani upali, da bodo v par tednih srecno končali, takral so vse svoje vojaštvo, ki ni šlo v Afriko, zbirali na avstrijski meji, 6eš3 kakor hitro imamo Tripo]is, napademlo svojo zaveznico Avstrijo. Še v enem oziru nam je Italija nevarna in vojska ž njo skoro neizogibna. Ako zasede Italija Albanijo, deželo južno od Hercegovine in Bosne, po kateri se ji že dolgo cedijo sline, morala bo Avstrija udariti proti polentarjem, ker ako ima Italija Albanijo, nam je Sredozemsko morje zaprio in nobepa ladja ne more vee ne notri ne ven. Srbija se je sicer že nekoliko pomirila, ker smo si Avstrijci vzeli Bcsno in Hercegovino, toda sedanja vojska ji daje upanje, da se zaplete Avstrija s koA drugim v vojsko, in potem bi Srbi niti trenotek ne omahovali, da prekoračijo Savo, Ni nobena tajnost, da je sovraštvo srbskega naroda do Avstrije neprimerno strastno. Vse kar leze in gre, diha, govori in hujsk'a proti nam. Mi dobro cutimo to sovraštvb, zato pa se trudi naš zunanji minister, da nam pridobi prijateljstvo vsaj sosednjih držav Srbije, namreč Bolgarije in Crne gore. Pred kratkira s<a obiskala bolgarsjki in crnogorski kralj našega cesarja na Diunaju, znamenje, da so riiti dobro napeljane, Ko je postal Berhtold minister, upalo se je, da se naše razmerje z Rusijo Se bolj ublaži, k«r je imel Berhtold kot poslanik v Rusiji mnogo ugleda in spoštovanja. Toda nasprotiiio se j& zgodilo. Rusija je postala šo mrzlejša, Ni6 kaj ji ne ugaja, da se dovoli Rusinom vseučilišče v Lvovui, ker se boji, da bodo ))otem vsi reakcijski študenti hodili iz Rusije študirat v Lvov in da se bo rusinskb gibanje, ki je Rusom nevarno, zaneslo tuki v rusko cesarstvo. Med Rusini, ki se imenujejo tudi Ukrainci, in med Rusi, je približno tak razlocek kot raed Slovenci in Hrvati. V ruskem cesarstvu je nad 25 milijonov Ukraincev, Potem pa Rusija tudi ni nic kaj zadovoljria, ker nočemo pustiti Turčije na cedilu. Rusija bi namreR rada vzela morsko ožino Dardanele, da bi tako imela prost iz\Oz svojih pridelkov v dežele ob' Sredozemskem morju. Ker pri nas ne najde volje, da bi zafieli s TurSijo vojsko, je Rusija huda na nas in iŠČe sedaj zveze z Italijo — protl nam in proti fTuržiji. To bi bilo zares prijetno, ako bi pred nami v vojski stali Lahi, za našini hrbtom pa Rusi]a. Da se v slučaju kake vojske na Italijo ne sinemo zanesti, je razumljivo, saj ni izključeno, da se bomo morali celo ž njo tepsti, In kaj je z Nemftijo? Mogoče, da bi nam ona pomagala, toda zelo verjetno je, da bi v istem trenotku, ko bi bili mi zapleteni v vojsko in ne raogli Nemčiji pomagati, njeni sovražniki začeli ž njo vojsko na življenje in smrt. Angloj: komaj čaka ugodnega trenotka, da bi napadel Nemftijo, ki vedjio ))olj uspeSno tekmuje ž njim v svetovni trgovini, Francozi pa bi radi dobili nazaj ElzaŠko-Lotrinško, katero jim je vzel Bismark, in zadnji 5as smo ponovno fiitali, da so tla v elzaško-lotripških deželah res pripravljena. Malo upanja je torej, da bi nam v vojski kdo pomagal, zelo verjetno je, da bomo od več strani napadeni, in nevarnost vojskc stoji pred durmi. Zato je zločin, ako libcralci zdaj hujskajo proti temu, da se naša avstrijska vojna moft okrepi. Liberalci vidijo le uradnike. Toda k'.ada.r tx> domtivina v nevarnosti, ne bodo šli uradniki s tintniki in peresniki na bojno polje, arapak vojaki s kanoni, puškami in sabjjami,