GLAS SVOBQDB
|H ,	1	'
Slovenci-bratje združimo se! V slogi ie moč!
Stev. 1	Chicago, 111. 1. jaiiuarja 1904.	Leto III
NAROČNIKOM IN (ITA T ULJEM. . |
Zopet nastopimo novo le -leto novega truda in delovni v umno«, ki »mu ostane zu vhoIo 11 uvidu zvezdaprod očmi v pro o narodu zu socializem, za enakoj >*'-nost vseli .ljudi nn zemlji.
Ako piv nuj krepko vntrajuii odkazani poti. imeti moramo |to tudi potrebna sredstva, kajti uz nič je ni8 Poživljamo torej vlj no vBe one e. naročnike, kateri potekla naročnina zu prihodi: to-to, da iato hitro, pravočasno ol>ve in nam se novih naročnikov pri lx\ Listini vkratkem nekoliko ve-«an, h čim bodo tndl etroiki nn-tli. Stali bomu vedno nenutr tJijo za Bvojo stranko, delali za isti Mu narod in glede na to upamo s učljivo na vsestransko podporo, Ni-sieravali smo z novim letom sdfc-jati list dvakrat na toden, a z , la tega sedaj' se ne moremo s riti. R«]o hi ho prenevarno za obshUK. | 8omf.*^'iiiki ne IkxIo morali m cji-1 krat paČ zadovoljiti le z malin i > večanjem, doMer ne nam doio<M ne zholjSujo.
Zvestobi) za zvestobo! i^njk« točni z obnovitvijo milium i. Ju vse leto Btanu list satir • 1"*0 "nmjv. Kdor se predplače na list ce|oie-to, dobi kot nagrado gratui ty, mad "Kr. peki. kom"; onemi po, ki Bploh ne obnovi potekle nan« nl^e, ustavimo nudaljno pošiljanji; J ji|a * prihodnjo številko.
UpravniStvo "Ql.
Slovenska narodna jednot«;
Na 13. decembra 1903 v Chicago sklicano peko glavno zborovinje te
^tt^TMro^cmfiirja, vti seca. Zanesljivi čas (daid se bo določil pozneje in pr*V0c»i«> Naznanil v listu "G!. Sv.l, menom potom vsim d^gaSpm priglašenih društev. Dasihdfc:, hna pripravljavni odbor j, pisnih Članov, kakor hitro nfc^lt itoilo teh na (100, se bo sklicalo pji» glavno zborovanje v Chlcarfo l » fciim uradno razglasilo ustaji tffv ' ilo-venske narodne jednott' |
Somišljeniki sirom Zilrii «ub držav ! Delujte z vso vstraj -tjovna pristop društev v slovinsl»> »Uradno jednoto. UstanovljitetOf« društva, kjer se ni mogičd^Mobiti celo društvo za to proljujti idejo, čim več nas je, tim vsejMi« bomo delovali slovensker®! korjst. Ne vstrašite se evi ttielne-ga malega truda in bedite z;sti načelu,Sla se nam je treba ii; rednim Slovcrtcem združiti v močil nepremagljivo falango, katera ia namen postaviti naše bratc-r akc na lastne noge. Vsak naj se ži svojega poklica in naj sc neneša v stvari, katere ga nič ne »rigajo. Lovci na duše t^ij ostanej<j>ri svojem, mi p.. pri Mojem, top, da se hočemo sami voditi in s ii nadzorovati in čuvati \svoje uteres«. Na noge, zavedni rojaki
Ob enim se pozivljnjo ^a ona stara in nova društva, tal a-so že prijavila svoj pristop 11 začasni jednotni odbor in tudi oij katera se še le ustanovljajo, naj koj naznanijo pripravljavnetmi odboru svoje Relegate na prvo gl 10 rbo-rovanje? katero sc bo vrši v Ciii-cagi v Popovičevi dvot i, 58^ ^Centre Ave., na vogalu 1! ulice.
Stroški zborovanja sc lx> plačali večinoma iz blagajn druJUa, "Slavije", oziroma se isto no priredi v ta namen veselica.
Za začasni pripravljav odbor "slov. narodne jednote": ^ Frank Klobučar. f>i saiih * Anion Mladič. 1. i mkf
Frank Bahqvcc. /< >7j Vsa pisma je adresirati y Anton Mladi!*,' I. taji .1 d«i*-' tva "Slauja". 134 \\\ th Str j Cbrago, III
Opom.r V nedeljo J. jnr nri« bo redna «eja druitva "Sls [JaJ v Popovičevl dvorani, kako naftno. Dr uit > eniki, pridite g ovosi ••^pripeljite Se novih udu s s »o.
Anton .Mladič, ta i k
j
Razgletf po svetu, j
1 i-"
Nem olj a.
j Govori, >e, da ima princ Viljem« j vslcd močne vladarske krvi, preveč intimne zveze z mlado, krasno A-merlkatjko.gdč. G. Farrar, igralko kraljevske opere V Bcrolinu. Baje ne ostane ta ljubezen brez poslcdic, kar je v zvezi s "sobnim zaporom" vročekrvnega princa. Vsa stvar se deloma zanikujc in prikriva. Pa kaj se hoče, saj je splošno znano, da se grehi članov "višjih" krogov, vladarskih hiš in rimsko-katoliške organizacije prikrivajo, med tem ko se delavstvo, revno ljudstvo v obče za vsak še tako malenkosten prestopek najostreje obsoja. Klin s klinom, in pokazalo sc l>o, kdo je večja propalicl.
Evrspska Turčija.
Tairwfenjim oblast vam se je sporočilo, da je pripravljenih 4000 makedonskih vstašev pod vodstvom 80 lliolgarskih častnikov vsak čas pla-. niti čez turške meje na človeške 1 krvoloke, katerim bi bilo treba zaviti vratove že davno iz človekoljubnih ozirov. , Iztrebi, kar je gnilega, da se ti še tlrngo ne pokvari! Vzhodni Azija.
1'oroča se, da s< v slučaju rusko-japonske vojske Kitajska uc bo prostovoljno m?hvila; mogoče pa je, da jo Rnsra brez daljšega izzivanja napade. |N'a vprašanje, kako more Rusija napasti Peking napram kitajski neiralnosti, je odgovoril ruski |>oslaiik Lessar sledeče: "Vleči se jo itora toliko časa! za rep, da vgrizne" Japonska je baje izvrstno oborožila. slučaju japonske zmage, l>i gotovo Ki-uijs^ii stopila na stlan Japoncev; Ai^fl^rtr-ilnili provintj se |K>roča, ^^^■y^KTiisk.i i)0,C»0 mož vedno
r KUsi ja je >oročil4 od Cudahy > Paking Co. v So i^j, Omahi, Neb., 1,000,000 fii|nos govedine. Dne H>. jan. otl|»eljeti tdme.so ^vc ruski ladiji iz S an Franoske.
Ali se bo Španiji oglasila? ( Skoraj vsi špautii časopisi se zaletavajo v vlado raji znane afere ; med filipinskimi kntlrji in ameriško vla<lo. Daje je Ijlo Amerika-Jnoin prodano zetnlji*; na Filipinih državna la&t Sumije in ne rimskih črmihov. SeiVj vsjKxlbu-jajo časopisi špansko viido naj zahteva odločno oil ameiške Vlade I dotišno kupno svoto. —•Dvomimo, da bi se dalo kaj opravitIproti riin-' ski kliki. Kutarji so priaiano naj-, večji tatovi na svetu. \ hryan in Tolstoj
Ziuni kandidat denbkratske 1 strar.ke . za predsedniški Uolcc v Zdr. državah, William J. Bryan, je pravkar dosjicl iz Rusije,kjer se 1 je scsfl s «vctovnoziiajiim grofom Tolstojem, v Haag. Toltojevo
■	prvo vprašanje, ko se 11111 je [Irynn predstavil, je bilo: 'Are youa.so-
■	cialisti*' (Ali si ti sociaist?") , : Bryan je dal nekak dvomljiv odgovor, iz katerega se je pa vzlicteinu
. spoznalo, da se ne priznava focia-!
listom. Z zaničljivim nasnthom 1 se je obrnil grof Tolstoj v str\n in : dejal: "I am not a socialist my-1 self".
Zakaj se priseljevanje nt rudi.
Naslednje vrstice pojasnjujejo dovolj, kako kapitalistični lojovi zapeljujejo ulxjgo ljudstvo. "London Weekly", kapitalistični tetkik, prinaša že več mesecev oglas, ki ^e glasi v slovenščini doslovtb: '^rotrebujemo tri tisoč rudarjev ta v Ameriko, države Peusilvenijo m Mofttanoi Tesarjev, nakladalen in maišiiiBtov. Plače chI 14 do K> šilingof ra dan. Zglasi se pri Jo ; nes Brotf,, Craig P. O., Pontywidd,. I South W iles, ling." j Ce jJomisJimo, da pomeni ia po- j Jnudcna plača o«l $3.50 do $4.00 na! I lan in da se lake plače sploh ne dobe, je s tem povedano vse. Se-1 daj pa {»ojjlej. dragi bralet, kaki t (toštenjakotiči so ti naši "dobro-1 'hotni" katltalisti.—"Vote as Gom-ners and Mitchell tell you, bovs They go to Chatolic priests for con fes km, and you are getting 1 what you Mate for."
Sjocijalistična stranka v Ameriki, voljena v narodni zastop, potrjuje' vnovič, tla pri[>ozna načela mednarodnega socijalizma, ob enem pa izjavlja:
Stranka lioee delavHke sloje In one, ki ž njimi slin pat ujojo organizirati, da hI si pridobila vlado, katero bi tako Izrabila, du lil spremenila zasebno last proiz- j vajevalnlh in razdelnlli in sred-! ste v r splošno, dane hI odloeo-j vali le posamezniki, marveč vse ljudstvo.
Prej so bila proizvajalna sredstva last uosameznika. Naobratno je pa damdamčs stroj, ki je le zbolj-rano in Ixilj razvito proizvajali*) sredstvo 'ast kapitalista, ne pa delavca.
Ta lastninska oblika daje kapitalu moč, da razpolaga 011 s proizvodi, ter da so delavci od njega odvisni.
Zasebna last proizvajalnih in razdeljevalnih sredstev je vedno pomnoževala naraščajočo negotovost do eksistence, revščino in bedo delavskih slojev ter deli človeško družbo v dva si sovražna razredar— v kapitaliste in mezdne delavce.
Nekdanji sredniji sloji gitievajo o<! dneva do dneva liolj mej mlinskimi kamni konkurence.
Boj se vrši sedaj mej kapitalisti in delavskimi sloji. Lastnina za življenje potrebnih sredstev daje kapitalistom moč, da imajo vlado, časnikarstvo, prižnico in šolo v svojih rokah, ter da žive delavci v duševni, fizični in družabni odvisnosti, v |>olitični službi jn v pravcati sužnosti.
Kapitalisti^/)'. jnt<pesi naUviadu^
jejo miš družabni sistem; življenje delavskih slojev se brezobzirno daruje dobičku; med narodi sc prov-zročujejo vojske; veleumori in u-ničenje človeških plemen se odobrit je, samo, da kapitalisti povečajo svojo v inozemstvu h- vlad«' v tujczem:'vu.
Kkonom- ii vzroki, ki so vstva-rili kap'talizem, gladijo pot socija-lizmu, ki bode odstranil kapitaliste in mezdne delavce. Sija, ki bo ta novi in višji družabni red vstvarila, so dcltnski sloji. Vsi drugi sloji so vzlic dozdevnim bojem, jednako interesovani. <la se obdrži zasebna last in viri za proizvajanje bogat-stvn. Demokrati in republikanci ter pristaši meščanskega "Public Ovnersliip" in vsi drugi, ki ne zahtevajo popolni prevrat kapitalističnega proizvajalnega načina, so politični zastopniki kapitalističnih slojev.
Delavci se lahko bore vspešno
Program socijalistične stranke.
1
»proti vsem silam' kapitalistov, ako se organizujejo kot politična stranka, ki se loči od vsili strank ]>ose- j Ijtijočih sloje;'.
Ako izjavljamo, tla bo razvoj kapitalističnega gospodarstva prej ali slej uničil kapitalistični sistem, priznamo tudi, da sta čas in način prehoda v družabno obliko odvisna od socialistično razvitega prolcta-rijata. Vsled tega pripoznamo, da je za socialistično stranko važno, fla podpira aktivno gibanje delavskih slojev za zboljšanje jioložaja, ter da se voli socialiste v vse politi-1 enc urade.
i Kot sredstva v to svrho priporočamo :
1) Splošno last vsili transportnih •11. obratnih sredstev, nadalje vsih javnih dobrodelnih naprav in vsih industrij, ki so sedaj lastnina monopolistov, ' trustov in "ringov". Niti en tlel dohodkov enakih industrij, se nc sme vporabitl za zni-ianje davka na lastnini kapitalističnih slojev, temveč se mora vse vpo-rahiti za vzvišanje delavskih plač, I za znižanje delavnika, za zbolj- i Šauje dela in znižanje cen v prid J konsumentom.
j) Naraščajoče skrajšanje delav- j nika in vzvišanje plač, da se dobiček kapitalistom zniža, ob enim; pa [»viša delavcem dobiček na pro-izvodih.
3) Zavarovanje delavcev proti nezgodam, boleznini in nesposobnosti za delo, za kar naj skrbi država ali pa narod. V to svrho po-trene stroške naj plačujejo kapitalistični sloji [>od nadzorstvom delavskih slojev.
^,4) Ustanovijo naj se javne in-i itustrije, za katere "naj 'fe v))6rSr)f
javni kredit, da se delavcem zagotovi jx>[x>|iii dohodek na dan
5) Splošno vzgojo vsih otrok do 18. leta, da jim daje državna ali mestna uprava brezplačno knjige, obleko in hrano.
0) Enake politične pravice *a možke in ženske.
7) Incijativo, referendum in pro porcionaini zastop in pravico, da smejo volilci mandat svojega zastopnika razveljaviti.
Dasiravr.o priporočamo te točke v propa<l kapitalizma in v ustanovitev zadružnega družabnega re;; vendar svarimo delavce pred tako-zvanim "Public Ownership" gibanjem. ker to je le poskušnja kapitalističnih slojev, da bi še v prihodnje tem- potom obdržali vladne kontrolo nad javnimi, koristnimi deli, os'gurali si izkoriščanje dru-zih industrijskih podjetij, ne pa Izboljšali položaj delavskih slojev.
"Glasu Svobode" ob novem letu.
Naprej1 Sov rage svoje zabi. nevihte strašne ?e ne boj I Bojuj se! Saj v daljavi vabi sred teme nočne zarje soj!
Pri delu roke močne suči. up spremljaj jasni te vse dni' V imenu znanosti in luč; svetilo častno dvigaj ti I
Naj sramotijo te, s prezrenjem in svoj brezmiselni ukor naj v tebe meče z ozlobljenjem sodeči hitro glupcev zbor! . . .
Naprej I Pogumno sc odpravljaj, pogumno hodi svojo pot in z umom hrabro ti ustavljaj, življenja burjam sc jtovsotl!
Ti budi speče, v sreh globokih, a padlim roke podajaj! Besede istin visokih med svet, ko živo luč motaj. Is, Sads6>uf firevel Jo s. Fallctich j Guverner hunt in far. v<S}rrTorner Hunt je poinilostil' rimskokatoliškega popa, kateri je bil pred kratkem obsojen v težko I ječo. Par Villahog je prelomil državno zakonsko postavo. Z revnimi "hudiči'"na vislice, — mazilje-j ne propalice in bogate lopove se pa rtprošča. Tako zaukazuje današnji i sistem življenja.	I
VPucbli, Colo, ustanovili slovensko unijo.
Kakor nam poroča naš zvesti so mišljenik, «odmg M., iz Pueble, so ustanovili tamkaj zavedni rojaki vzlic sramotnemu nasprotovanj« tamosnjih slovenskih magnatov, dovensko delavsko unijo. K uniji je pristopilo takoj .100 mož. Unije ; predsednik je N. Badovinac, tajnik pa A. Klemenčič. Ustanovni shod se je vršil v dvorani društva sv. Jožefa. Glavni govornik, sodrug A Klemenčič, je pojasnjeval namen in korist delavske unije in razlagal obširno o socializmu ter z nesenimi besedami namignil na pretečo novyi nevarnost, ki nam preti od skoraj očitne kapitalistično-farške zveze. Neustrašeni govornik je žel viharno odobravanje svojega govora,; tudi ko je povedal svoje mnenje, j zakaj smo ravno Slovenci tako za-j irirkani. Gromoviti živijo-klici sol sedaj na dnevnem redu po vsi slo-J ventki naselbini v Puebli. To sme i nno imenovati pač dobro znamenje j n zaklicat: vrlim pucblskim roja ! ';oni tudi mi: "Živeli! le naprej pi j lej noti in da bi našli skoraj posne-j mrdccv v drugih večjih slovenskih j naselbinah."
Na mn*ga vprašanja odgovarjamo, da ho list tudi za prihodnje leto stal $140.
Ameriške vesti.
____»
Porusovanje Colornde.
Pred par dnevi pozval je general Bell svojega stenografa k sebi v solto in mu narekoval naslednjo izjavo za v tisk:	•
"Bojevali se bomo v Coloradi do skrajnosti, makari če pade zadnji zmožen in nezmožen mož v državi. Mi hočemo, da se upclje postava, katero narekujemo mi in po tem naj se uravna tudi mir. Dalje 1k> mo zastavili sve svoje moči v to, tla i>obijcmo socialistično anarhijo, kjerkoli se ta pojavi, ščitili lx>tno industrijo (v interesu roparskih, kapitalistov in črne garde, seveda!) in pazili na to, da se milico spoštuje."
General Hell je izdal povelje, da -e prevstrojita šc dva nova |>olka v koloradsko nacionalno gardo. U-vrščenje f<x). mož se bo izvršjlo še tekoči teden.
Taki so ti vposleni "gosjiotlje" v državnih službah. Zanje so delavci le nehia živina, ki mora prenesti mirno vsak udarec. "Ktlor se ne vpogne, pred juiško ž njim", pravi Ilell. Tako človek s človekom, s <ebi enakim bitjem - spoštenim, a— žal, neumnim delavcem, ki voli ob času volitev republikanske, ali demokratske kandidate, namesto, da bi sc združil s svojim sotrpinom-bratim v socialni etranKi in volil s socialisti sxialistc v vse zastope. Sramotno je pač za vsakega, ki vklanja svoj tilnik pred barbarom a la Bell, ki je moral biti gotovo v kaki ruski šoli. Somišljeniki, širite socialni duh med rojaki. Proč s kapitalom, proč s farizejskim farštvom — pravica in enakopravnost za vse človeštvo naj izide iz. te odprave!
Nesreča na železnici.
HrcMnr m^ri?čt«~se- je jwijk-tila tia železnici v soboto zvečer 6 milj od Grand Rapids, Mich. Dva osobna vlaka Pere Marquette proge sta trčila skupaj, vsled česar je zgubilo življenje 22 oseb in 38 oseb je ranjenih. To je največja nesreča, kar sc jiU jc še kdaj zgodilo na tej progi. Vzrok nesreči je vihar, kateri je ugasnil luč v znamenju, kjer bi moral ustaviti vlak ter počakati, da pri|>elje mimo nasproti vozeči vlak!
Rockefeller in njegov sluga, kateri mu je 20 let zvesto služil.
28. dec. je John D. Rockefeller odslovil svojega slugo, kateri mu je bil čez 20 let zvesti čuvaj in popolnoma udan njegovim otrokom. Nosil se je kot pravi kraljevi strežnik. Na božični večer pozval je finančni kralj svojega slugo, Harry Prendergasta, k sebi in mu osomo zaukazal poiskati si drugo službo. To je storil samo vslcd tega, ker je bil Pendergast toli nepreviden in nekoč izjavil, da si jc z denarjem, prihranjenim v 20 dolgih letihj kupil deset delnic.
To kaže jasno, da želijo rooarski kapitalisti imeti satni denar, mi naj j itn ostanemo le sužnji, uboga raja.
Socialistični dnevnik.
Njujorški socialisti so se slednjič vendar-le odločili izdajati socialistični dnevnik, imenom vDaily Globe". V ta namen so nakolektali okoli svojih somišljenikov že $20,000. Kakor hitro bodo ipieli skupaj $50,000, bo začel izhajati veliki dnevnik, ki bo lahko vspešno Vodil boj proti kapitalističnim listom. S poslovanjem se prične marca meječa.
Sedemletni otrok vajja 200 funtov.
V Philadclphiji imajo sedemletnega "otroka", imenom Clifford Cam, ki tehta dane« ZZ llUUov. Njegova teža se množi tedensko za en funt'. Pred enim letom je vagal samo 50 funtov.
Kanada.~
O izvanrednim štrajku se portoča iz Montreala, kjer je okaral nek j pop'na božični dan v svoji propo vedi cerkvene pevce, ker so met! dužbo božjo jedli bonbončk*. Toda ' naletel je r,a upor. Dokler nc prekliče razžaljivih besed i,z prižnice, I ne bodo peli pevci. Zavedni ljudje <e ne puste teroiizirat^ saj niso I farški hlapci.	\
MESTO CHICAGO. .
Neki M. Shannon je dvakrat o-strclil v trebuh J. Drcisa, sprevodnika Cleybourn električne železnice, ker je zahteval od njega vozni-no. Sprevodnik ga jc.pahni! z voza, takoj po tem pa sta počila dva strela in sprevodnik se je zvrnil na tla. Bil je prepeljan v mestno l*)l-nišnico, kjer bo najbržc umrl. Mo-torman jc stekel za napadalcem in 11111 sledil na njegov dom. Javil je potem stvar j>oliciji, katera' jc pustila aretirati zločinca in ga dala pod ključ.
Sneg nam je ]>obeli| božične praznike; tudi novo leto nam obeta sneženo odejo. Pritisnil jc zopet hud mraz.
Cikaški kočijazi so še vedno 11a štrajku. Baje sc bodo v kratkem i>ogodiIi z delodajalci.
Zvezni uslužbenci cestne železnice so bili obsojeni na denarne od-škodlte,, radi oviranja javnega prometa.
Prvič, za časa štrajka čikaških uslužbencev cestne železnice, sta bila dva jMilicista v civilnih oblekah, ki sta bila postavljena v varstvo neunijskih uslužbencev, tepe-na, Ko sta na 22. cesti zadela dva vozova cestne železnice skupaj in je en voz skočil s tira, je nastopila gnječa radovednežev, moti tem, ko sta en civilni policaj in sprevodnik stopila v neko prodajalno, da telefonirata po pomoč. V prodajalni je nekdo vprašal sprevodnika za u-nijsko znamenje, 11a kar mu je policaj surovo odgovoril, da to njemu nič mar, ima li. sprevodnik znamenje ali ne; ob enem sc jc izdal za [x>!icaja. Navzoči so jima 11a to sledili na cessto, kjer sta bila oba tq*na. Še le s knipelni došli stražniki so napravili zopet mir in red.
Dve osebi staj. bil i aretirani......
•'PoboljiatRh
družbo.
Kakor 'Splošno znano, se je v interesu občega blagra in privatno-lastninske varnosti, pred raznimi napadi, ustanovil nekak mestni inštitut (zavod), ki naj bi imel nalogo, take pokvarjene ljudi zdraviti m |x>boljšati. Mi smo gotovo tudi za to, da bi ti napadi in umori že enkrat ponehali, da bi si bil človek tako vsaj svest svoje kože. Nikakor pa ne moremo odobravati, tla bi se ta pokvarjena dražba zdravila z lekcijami, katere je^ nedavno predloži! inštitutu 0'Neil, šef policijskega urada v Chicagi.
O'Neil meni,, naj bi se z zločinci bolj strogo postopalo in vsako sumljivo osebo vtaknilo pod ključ. Z drugimi besedami, on hoče, naj bi se izganjalo hudiča z belcebubom, t. j. s knipelnom in gajbo. Da bi se en policijski šef ličil temeljito razmišljati o koreninah te pokvarjenosti — ki ne tiči le v posameznikih. marveč večji del v -sistemu sedanjega družabnega reda seveda nc pričakujemo; ir ' Ver .10 ne, ker je ravno jjolicaj in kot tak, ne pozna druzega pri|>omočka za poboljšinje, kakor tisto, kar ima za pasom. Sedanja jiokvarjenost itna svoje korenine v sedanji upravi — upravi, kateri* so izdali in vzdržujejo takozvani "višji sloji". No, in li sloji nas pač ne bodo poučevali, kaj je pravo in kaj nepravo. Zgodovina "graftov" jih raz-kriiikuje dovolj/ Vse kaze na to, da bi bilo pametnejše, ko "bi se ta inštitut uporabil za tiste gosjKKle— "graftovce", ki sede na stokih, da bi se prvo oni poboljšali m šli z do- • brim zgledom navadnim roparjem naprej.
T Clcreiftjidd, o, 1«ii»jajfifcr
popovwkI list "Nova Domovina^, je gkabskillHl. Zavzema >etJ|. roktno za kapitalizem, nastopa torej odločno proti delavxtvu. Neutiljskl list mora vs»k pošten, ■ zaveden delaree bojkotirali,— to naj nI zapomnijo hull naši rojaki lil naj -t> po tem ravnajo.
CH HOCIIS varno In hitro poslati i ilwnarvataro domovin«,obrni wzaupno na "01. VS SVOBODI/' 56J I fnroop St. Chicago, III. — Vsy jjo-Uiljatve po.iiMivmjra kurzn.
Dokumente (les Sozialismus so v oktobrovi številki ponatisnili nekatere sestavke iz delavskega lista "Die Verbruederung" iz leta 1849. Ta list je prinesel 9. marca 1849. tudi naslednjih deset delavskih zapovedi, ki j ill podajamo v prevodu:
Prva zajioved: delaj.
Kd^r ne dela, naj tudi ne je. Tako je pisano. In vendar jih mnogo je; ki iw delajo. To inora prejenjati.
Druga zapoved : Neglcj nobenega postopača |>oleg sebe.
vidiš koga, ki leno stoji pole« tebe, a je zmožen za delo. daj mu predpasnik in sekiro ter mu reci: "Sedaj ustvarjaj! Kajti glej. brat, če tt leno stojiš, moram jaz tvoj del dela izvršiti, in to je krivično. Zatorej ustvarjaj, bogati postopač!"
Tretja »poved; Ne opravljaj ni-kakega suženjskega dela.
Vsi ljudje so svobodni it! enaki. Nobeden ni rojen suženj. Nobeden ne potrebuje |>ostati suženj, tvoje delo naj bo in mora biti prosto, tako, da odgovarja tvojim nagilwni in zmožnostim, ki tvojega duha ne u-spava in tvojega telesa ne tlači. Ne delaj v korist drugemu in v škodo sebi. -Ne delaj kot suženj za svojega gospoda, temveč kot prost mož zase in za svojega brata, ki tudi dela zate ki zase. Edini suženj, ki naj !k> na svetu, so stroji, ki so jkxI-rejeni človeku.
Četrta zapoved: Zahtevaj pravično plačilo za svoje delo.
Ce se ti reče: Kupčija slabo uspeva, tvoja mezda se mora zmanjšati ti se moraš upogniti v slabi čas itd. ' in se ti počasi odteguje pravična mezda it\ te napravlja za nnjbediiej-'šo tovorno živino, tedaj odgovori: Slabi čas napravljate vi, ne jaz. Vaša dobičkaželjnost, vaš nenasitljivi pohlep, radi va'sc divje konkurcncc kupčija slalK) uspeva; vi prehitujete Jdrug drugega in v vaš propad hočete nas delavce potegniti. To mora jenjatil Mi imamo določevati ceno blagu. Mi, ki ustvarjamo, ne vi. Mi hočemo pravično mezdo za naše delo, kajti vsak delavec je svojega plačila vreden.
Peta zaj>oved.: Ne trpi lakote. ' Vidiš, nobeden vrabec ne pade , jtslcd lakote s strehe, nobedeil črv ne leze po travi, ki se nenasiti; no-bena riba, ki plava v vodi, ne one-more. In ti, človek, bi tr|>el lakoto ? Zakai to? Ne obdeluješ li ti polja; ali t'r ne zore v a jo sadovi v roko; ali ne pečeš sam kruh; ne odtrgaš li ti sad z drevesa? Zakaj bi trpel lakoto5 'ilupcc, kdor dela /a druge it: on strada.	-	]
£csta za|>o\ed: Ne imej raztrgane obleke.
Vijolice na travnikih, rože na vr- 1 tih imajo'lesketajočo obleko; ptič nosi ojtaljšano jierno obleko, medved ima ccl, gorak kožuh. Zakaj 'i ti sej al lati in' predel i svilo; ali nisi ti tkal kraljevi škrlal- ] ni plašč ~J */akaj hočeš ti biti raz- ,
trgan ? .
Sedma /ajiovcd: Veseli se. svojega življenja.
Življenja namen je. da je člove! ji srečen; ali si vse napravil, kar je 1 treba za vzdrževanje in polepšan je j človeškega žicljenja,. ~ ali si pri boril iz zemlje živeža, si dal polet J duhu, to je *• si postal cel človek i na duhu in telesu, moras biti srečen m -.»» veseiiti svojega življenja t ti in vsi tvoji bratje!
Oorna zapoved: Živi v časti.
Časti t. j. nihče naj ne stoji nad teboj in fe zasmehuje: "Delavec,! 1 nevedni delavec,	delavec!":
Ne, reci onim, ki « redili '»d tvojega |X)ta: "Lenuhi, ubogi lenuhi!11 (Mpunčam vam, kar -te' meni zakrivili. Podani vam bratsko roko. Tudi vi živite v časti, po vašem -delu!"
I »cveta zapoved: Zamaši svojo [ uho pred jxjpi.	r
Drevo spoznanja je drevo-življenja. Popr, ki nič ne delajo in sej! •yndar hočejo pitati, te odvračajo! od drevesa spoznanja. "Ne uživaj i hik.t.	temveč na onem sve-j,
tu. Tukaj trpi, tata zgoraj lx>š po- [ pl.lf.in." Tako ti ponujajo jed za i oči, da morejo resnično sami uživa- 3 ti. Ti pa »poznaj, da je pravica zi-veti obenem pravica "srečen biti", tukaj srečen biti. ^
bližnjega, kakor samega Sebe.
Samo tako se .ti posredi odtegniti hlapčevstvu. Samo tako si resnično j pro-t. kajti »Voboda in enakokt izli.i jata iz bratstva Sovraštvo' m ne- ; y< ščljtivost r^/.dntinjeU, Ijjlkv.ei zdrnjujt. Posameznik si slab. ^ 1
skupnosti pa močan in krepak. Za-n>rcj ljubi svojega bližnjega kakor samega sebp in on Ik> zojiet tebe 'jubil kako* samega sebe.
Iz tega, starega sestavka se vsakdo lahko marsikaj nauči in izvršuje.
) Teh deset delavskih zapovedi je prinesla v to. številki m. 1. v slov. prevodu slov. soc, revija, "N. Z.", v Ljubljani. Njihova vsebina se nam je zdela toliko važna in interc-santna, da smo se jo odločdi priobčiti tudi v "(>l Sv." za ameriške S ki vence.
Iz medvedjega brloga.
Spisal II. S.	Poslovenil K-
Moje največje veselje je, citati Dogovore, kakoržne prinašajo 11.1-vaduo razni časniki in ko sem rr-l^vno zopet čital nekak tak- pogo vor. *sjmMiitiil sem se nekega razgovora med očrtom in sinom, katera ,ta ob robu boste hodeč, kramljala nekako takole: "Kaj ie pa to, papa?"
"To je premogokop, moj »in." Cegav pa jo. ta premoRokop,
V t
papa?
'Moj, sinko moj." "Ali so vsi tisti nakopani kupi premoga tmli tvoji, papa?"
"Da, moj sin, to vse je moje," je rekel, poka*avši s prstom na velikanske pr-mogokope, iz katerih se je valil črn oblak dima.
"Ah' Koliko čuca si se ]»:i 'mučil, pred no si vse to nakopal? In, ali si res vre to sani nčinil?"
"Ne, moj sin, to vse so za mene nakopal' ljudje, katere vidiš tukaj okoli."	a
" \li so ti ljudje tudi tv .ji,
papa?"
"Ne, jdragi sinko, kaka neumno it ; ti ljudje so prosti. 1 e bi bilo lo. <i.< b; človek poredoval ljudi, 110 tem bi bili 11 zadnji sužnji.' "Kaj pa je suženj, papa '" _ "Suženj. Ijubčck ljioi, je človek, kateri mora skoz celo svoje /-i\ 1 jen je delati samo za hrano, obleko in stanovanje."
"I11 če suženj .zbolj. kilo plača zdravnika in kdo preskrbi zdravila, papa?"
"To se razume, da njegov gos|Hi dar. ker ne noče zgubiti svoio last." 9 / asf p:i^še~pod»)o por! takega gospndarja, oziroma, zakaj tako delajo. papa? Ali jint ugaja to snženj-stvo?"
) ne! Jaz mislim da ne. ali delati morajo, ali pa umreti "
• \ti so ti ljudje bogati, papa:' "Nič kaj odveč, dragec moj." "Ali imenujejo svojo kako lepo papa?"
" laz mislim, da ne, sin moj. " \li imenujejo svoje kako lepo j hiši 1, obleko itd., in ali hodijo tudi j oni, kakor mi na morsko obrežje, j kadar je vroče, napa?"
( 1 ne! l ega oni ne pn iiioreio. i ker morajo <lan za dnem delati, če, hočejo zaslužiti toliko, da se pošte- j no pre/,Ive. Ilorbn za življenje, lo 1 mmi ie davii.l skrb " "Kaj pa je življenje, papa?" ' Življenje? Z-vljenjc je, kar jedo : in nosijo."
ni to le navadna hrana m ' obV^a. papa
"|af mislim, da ji tako."
lpbr<\ ali -o pa oni k; i več ml j sužnjev, papa?"
•( >| 1 * Seve, tla so, ti neumno dete. ' >11 i m> prosti; njim ni treba delati' za mette. nočejo; delo | smejo pustiti, kadar jim drago."
'lil. če pustijo delo pri tebi, papa ne !«i jim treba |>o!<in nikjer več delati?"
t 1 to px ne, ilelaii bodo mora1-raviu tako. kakor |M.prej, -cveda, k /.a kakega druzega.'
In ali l'<"'o fin onemu dobili k.ij več, kakor življenje:" "Ne, jaz mislim, tla. ne."' Dobro, kako so pote tu boljši o-''
sužnje* ?"
"(dasujejo iiu torej so prosti j
Inidjc.'" *	.
"Ali sme- brez vzroka udpn.-t'tif i-neiia I i drrzega teh mož. katrr 1 ir' iajp ^daj /H tebe,	t
"l -.ecfuTt smem. Tu ni nobene • izlike; jaz u<luibitn lahko dntzc- j ..a moža, kadar hočem."
"Poten? ti je vseeno, če so to.tvo i ji ^užnji ali pa ne, kaj ne Jiapa ?■' Da jaz mislim; da je tako." ..i • ', : : i.,>ij.. ?atiie. ko 1
n tak način prosti?"
.i	, .. , ...I .-...In,. i.\li;
Ah. ne stavi nt. \um«> 10HK
- j y nbstoii pretit »g, i apa ' "J'retiK>g je nkainctiero ti:st\o. 1 najdeno pod površjem /eni |e
•Vi je pvtnotr.bstnina j.ncga.
S J
ki ga nak'oplje, papa?" "Ne, sin moj, premog je moj." "Zakaj pa je tvoj, če ga drugi nakopajo?"
"Zato, ker je zemlja, v kateri se nahaja,»moja*"
" Mi si tisti kos zemlje, s premogom yred, ti naredil, papa?" "Ne, Bog je ttiko vstvaril."
Mi pa je bila zemlja vstvarjena za tebe, paj-ia?" "Ne, jaz sem jo le kupil " "Kupil? Od lloga?" "Ne, od drugega moža." "Ali jo je oni 1116/. kupil od Hoga?"
"Ne, to nikakor ne; on jo je tudi kupil -- pa zopet od druzega moža — mislim."
"Ali jo je prvi mož, čegar lastnina je bila ta zemlja, kupil od llo-ga ?"
Ne, jaz mislim, da i^c.' "Kako jo je potem 011 dobil? In kako to, da je zemlja ravno njemu pripadla iti ne komu drugemu ?"
"Ah, jaz ne vem. mislim, da si jo je kar sam prisvojil."
"Tprcj, če bi si jo tudi ti ljudje prisvojili, kako mora biti /en ^i njihova "
" Ali, sitnost! Nehaj /c vendar en krat s takimi neumnimi vprašanji."
"Ce ne bi ti posedoval premotjo-kope in premog, kako bi s^poteni
živel, papa?"
• \h, jaz sam ne vem delati bi
moral." "Ali bi kopal premog/' "Vse mogoče."
"Kako bi ti tola j ugajalo kobili | premog samo za hrano in obleko, med tem. ko hi drugi ljudje imeli vsega v obilici?"
" To nikomur nič mar, kaj meni ugajalo in kaj ne; revni ljudje morejo delati, tla se preživijo.
"Ce bi sedanji tvoji delavci po sedovali pretinvgokope, bkpotem ib se /a tebe delali, papa'"
"'Najbrže ne! Delali bi |>o-tetn sami zase."
"Kaj pa oni tnali, dečki, n^j" :it'li blagrovali previdnost In^jo.
I,al,a:" '
"Ju/ mislim, tla bi morah biti zadovoljni." "Zakaj pa. papa?" "Zaradi tega. da imajo stariše in stalno službo."
•"Ali je stalno delo dobro /ji
Me'"* - ' ' ' V
"Seve, da je."
" Ali ni sreča to, da si je oni nn»/ prisvojil prvi zemljo in da si jo potem r.i o l njega kupil?" "Zakaj ?"
"f'e ne bi jo 0:1, morebiti bi m jo kdo- drugi pris\ < -iil prvi — l*>-edoval kd«» drugi žtlaj in ti bi mora- delati za njega -sunn► za hra-1,10 in Mbleko, \li ni tako"'"
"Morebiti. To<la ti moraš -biti hvaležen jirevidnosti božji. <1a ti i' dala očeta, kateri te lahko vzdržuj j brc/ dela."
"Dobro, papa, ali kdo s., oni j mali dečki, tam gori?" "Z.ovejo se mali droblatv.vi. "Zaksj se jih pa tako. naziv,Ija.
j papa?"	...	.
"Zato, ker drobijo vdike grttdt | ; prem »ga." '"Zakaj pa ti ne delaš, papa' j Vihee bi li 110 /.tluanjeval kopati!
pr> mog — ali hi?" •______. ■ . j
"Sie, jr./. l očeni, da bi bili drugi j brc/ dela. Ak«) bi ja/ delal, bi ene j ga moža -manj potrelxwal.
"Tak si torej ti, pajia. Ali me J 'niš, da bi bil'on hud. če hi ti \ »Jtil I njegovo snnokolnico
"Ah. kaj ŠC! t dj,- ne \ /ijo samokolnic. "Kaj pa je gosjiotl, papa?"
■	,"tios|*>d ? To je tiiož. kateri ne rali: delali v -|i slan.
"Jaz *i*in pa mislil,' da tukaj \
■	i	ni v išjega stanu! Slišal t
n ' a m<va, kateri ie rekel, ila-s.no vsi jednaki." .
"Mi kateri ti je to rekel j< -.uc tlist ali nekaj takšnega. \li ]>a je bilo ob časti volitev in jc"mislil ' * pridobiti glasove!"
•T'ttj, papa! Moj učitelj je re t ,kel. tla smo vsi otroei Inižji. Mi, je p >teni tudi oil socialist ali cel" j ........-.i; i.. I 1-, vt viti tda 1
1 .......
I >f)V e.'
j	lie. n--! Prav pa je. da sej
tako govori v cerkvah in v šojah."
' Dobro, so pa oni ljudje, kater . telajo tudi otroci l»o/ji, kakor sni"
mir
»in ni"j. gotov... da so. "Pava?- Spregovori zopet man korakajoč na -trani svojega »n^ta ' h.roti veličastnem jioflopju No. kaj pa zopet?" "Ali m- še spominjaš t stih kt^-k. i [katere si kti])il nama z bratcem, al 's«ii i Hi \ ie satu pograbil, oziroma'
j	1 p.
bratca prisilil, mi jih izročiti, ža kar si me ti imenoval malega hudobneža in me, četudi le malo, pretepel ?"
" "Tako je, sin moj, ser še sjkv-minjam."
"IXibro, ali pa misliš, da si storil prav
"SeVeda, dragi moj; stariši imajo pravico kaznovati in podučevaji svoje wtroke, da se ne |>oj)rimejo slabili navad. One igrače sem kltpil za vaju oba. In tvoj bratec infa sto pravico do njih, kakor ti," jc odgovoril že doma med svojci, te) se jc že sobice skrilo za zadnje vrhove.
"Dobro, papa" — spregovori že zopet mali — "če so tedaj ti ljudje istotako božji otroci, kakor mi, o-ziroma ti, in da jih primoraš ko-( pati premog — katerega jc Bog vstvaril — za tebe; ni to nekako i-sto, kar sein naredil jaz s svojim bratcem, ko setr. pograbil tmli njegov delež?
"Ah, sitnost! Ne stavi mi več takih vprašanj."
"Samo šp eno, papa?" "No'"
" \li ne misliš nikdar na to, da hi te morebiti sam ltog imel za "malega — ali pa tudi za velikega, ker si večji kot jaz — hudobneža" in te kaznoval, ker si pograbil vse premogokope ?"
"Ah, ne govori mi več. Denite tega otroka v jwsteljo. Nanravii
me je že t-r-u-d-n-e-g-a!"
» » *
1 Take vsakdanje resnične dogod-biče naj vplivajo tudi na naše rojake, da I*m|o začeli svet v drugi luči -poznavati. Stopajte s ^nosom v vrste socijalistov in glasujte / njimi, ker s tem ne pomagate satin. človeštvu v/oliče v pravičnem streinlieiiji'^rfi trvt č predvsem sebi in svojim otrokom, ltolimo vstrajni In dobri socijalisti!
Župnikov brat.
Znjinik v K., sprehajajoč -e ne eega dne, >reč;i na cesti svojega brata," rkoličanskega Rineta, ter mu reče: "Dobro, da ti vidim, brate, linam s teboj govoriti nekaj va/ne-ga."
"Je /e dobro, txlgovori kmet. "I.e govori, poslušam."
"I-rat," reče župnik, med leni,
kii '-'l'slaiU.' iii M iniilviitM i*l«< v ^
ne gube, "pretečem, nedeljo si mi delal /i.pet nečast. fx zoj-et sj se" in |x"4;nžp t rokt>, kakor bi nil.
"A, v sletl tega !" /akliče kmet, koji je takoj razumel, zakaj se gre. "Da le druzega nič ni. Kapljice vinca mi pa vendar ne lioileš q)>,.>r*'-. kal • /akni bi -e httdoval nad (eni -prečaMiti. i'oglej, jčlifvek mora vsaj nekoliko ]>iti, v totga prisili 'V sama žeja. S eer j>a to itak ni nič h«i'U -j:i. saj si y,a sam Ituli čez mero naliješ: veš .»ni dan ... Da ; «e pa Človek po]m>1 noma ne op-je. toliko razuma ima že.
" l aki.! meti i /upnik. " l o ni bila'nobena vlpjenosi v. nedeljo zve čer 'ti pozno noč\ ko <e si / ene trani na drugo .stran zaletaval in -icer tako nioetm. da ti je bila ceh-ce«ta preozka."
".Mi, hi," nasmeje kmet. "zi j ia! praviš, da -etn^-se'! t est a pre i ozka. meti s! Sicer pa res /e sam | tnalu dvunint-Ui o nasprotne;n iia-.j. \ iti ne-niarain, ve- Pa razum i btv, -oso,d brat,	tu n:_ '
in to ie glavna .stvar!"
'"Nihče" videl?!" l>g .varia zn;. j uik. Da bj ne bil 'noheilcit > •<•' I na ulici, meniš in to - celo /večer, j; ko gredo ljudje i/ go-tilne domu!"
"\ imenu b »/ji-ni. no so me pa videli!"'odvrne kmet. "sicer pa kai za to! Da me ;< sp znali nis<>'" ,
"Ne spii/nali .'' /akliče duhovni i. gnspod in sklene roke. "Teilai i meniš, da sta Kr/etov Lojze in I
\'ma'h.....v Miha neda tujega člo I,
veka v tvojo hišo!"
" \ k.ij to!" z.blebeče kmet, s|">-|| /nali tjc, -»poznali sem! Da le ja/ ne \'.'iu nič-o teni."
"P,r..t !"> reče slednjič .župnik do i! brohotno a reso*1: "Sram te Ixxli. I /-,.'- -e n t ivito. 1'voji Vi'!i. j
11-Ji nt' - Itn; v. ' lai iitn - do j Volj, li pa tega ue veš!" .
"H i. Ivi" za-iiieje se r-„.cr kitici
hi, hi — kadar stojim ia/ j.ri stu i Pozor!
Kdor nam p«lj»*pruvocasnorelo i letno t za 1 P-MH) prnlplat nino, dobi kot nagrado jHMtnine prosto. iMfH.ni: "Kratij«ku i^klonska ko-u^lija". Naročilinn Si eelo leto julnfci »amo 15«) centov,
tpravnIStvo Cllas Svobiide.
Dogod bil iz živi iju, katera prose- 4 ga Tolstojev pol "VSTAJENJE" ,
Zaradi ljubezni do Feodore jblove, lepega ruskega kmets- t kega dekleta, je preživel llit grof Kazimov 50 let v prog-nanstl v Sibiriji.	1
- -v - -"V ^	--A 1
Naslednja resnična dogodba ■ življenja grofa Kazimova, presegl deloma dramatičpi del Tolstojevi knjige "Vstajenje".
IVed par meseci je izstopil i! ekspresnega vlaka v Petrogradi star, sključen mož,' ponižnega ii žalostnega obraza. V njegoven spremstvu se je nahajal kot vodnik ^neki drug mladi mož. Stopila st£ na pripravljene,sani in se odpelja !a na tlom grofov Kazimov. Star mož, je bil grof Teodor Kazimov kateri se je še le povrnil iz Sibirije kamor je bil prognan pred 50. leti obdolžcn umora svojega najboljšega prijatelja, grofa Demitrija Dol-gorukija.
Celili let si jc grof Kazimov prosil smrti v sibirski koloniji; j.ro-gnan in proklet chI svojih najboljših prijateljev in carja samega Najbolj pa ga je bolelo to, da jt tudi njegovo soropii.štvo verjele obdolžitvi in ga imelo laky za najhujšega hudodelca in ga zavrglo vslpd tega za vselej.
I"k»lgili 50 let jcpotckk) predenj se je izkazalo in rW>gna!o, eki jc bil grof Kazimov po nedolžnem ol>so-jen umora svojega najboljšega prijatelja. ?e le po preteku tega časa l-a je ear pomilumil in niti dovolil vrnitev v domovino,
Malo je /ivi^fl] lise v, kateri bi bili I »olj, ali wj enako zanimivi, kakor život opis grofa Kazimova. Redki so slttČaS; v katerih bi človek toliko po nedolžnem pretrpel, k^kor ta m -ri Mii ruski gr. 1. Obupal je |m>; ohj.ina, tla bi se kedaj izkazala njegtta l edolžnost; in ka ko veselje se«j, po sirašnih mti-ka'i, da se jemiucl vrniti v domovino, očiščenrzloiiilB, Katerega iti doprinesel. /
Začetek te/zairiiliive in re.«nične dogodlfe nasjjMMielje nazaj, v leto 1S5J., ko jetrof Teodor Kazimov služil kot e U11 najljoljših častnikov -t—cars-hr1 ■+wifKi.' »rjrgtrC't*^ j^My
eden liajbocttejšill r'-'^di velika-Šev iu Teojhr k.>' edini sin/dedič velik:.n>ki|i\i}.^{slev. katera <>b segala t»M,dpopro\ Winlie na raznih krajih "rti4v države. Kazven h-H,i 1*.scdujij to lovina Kazinov 1 \ palač, iS j/ajščin in veliko števil > malih prJivališč, letnih his u-r »gotovine pe!*:js| milijonov rr.b-Ijev (en rulij ima trr kroile 111 _'S vinarjev a\s| v. 1
()b istetn /asu bil je I eodor star ".'5 let ; i. či'lev in palce \ i-ok, eden najb. j priiir.b'ienih nilaih čv\ \ cars'/ 11 P> i: .gradu. 1'živ.i! je vivljenj/ \ pravem | onietiu In jede. K11/ najlepših mladenk vi soke izolifzbe ill n 'ovine, um je obljubila /okii v /ak. n. Njegovi. Višji častki s., delovali celo na to, 1 , --A-avijo hiti'.. do \ - A. ;a ,	dostojanstva. ■/ c.. - be
»i ... grff KazitiuA' bil je eden naj-1 - . , :.|i prel»i\:dcev Petn.grada.J \ . k li't si /aiuorc mlado nt z.kdj .- ze'jti, je imel" v obil,i meri, \ ! , > <!; > \'ei in zadela ga je strašna | • . 1 io, /na! i'e Z.ivi etije tudi \ I 'rtiyi Jiči, ' , .
1 irof I limitri I Vilgoruki ijin je ! bil idili liajlioljsih prijateljev. Hil je.'Staif jši sin v :M.ke, bogate rotlo- j vine 1 dedič velikanskega |jreiuo-| ztrilja.;katero je bilo onemu Kazi-1 mova^kuruj enako. Skupaj sta sej solata' skupaj sta poioyala okrog. I ta, kar pa je bilo največ vredno,, je bi . to. da sta bila cd-n dni ircvJ t'dana tako da bi dai.1 / ve, seljeM eden za druzega 111.1' ari ži\ 1 je j. kakor hitro pa se jr '.kai žeit^a krasna 1'eoi.tora M»l"č. lici iišnega' nadzornika klttbaj v ka ! terefa sta spadal i oba Vrinila I
j)c d ra Teblov	ie imela to
/nina je bila kot	najlep i k' JSOr j ,ia', e . "• • svo ;, ^..x,- , y\ . 1 t. I jt'/nnicev
rfa fSpdoWt Uaznnosa.
•leljal' SVOJCI l>rijate>ja Ddgorit--j;, tla bj ju seznanit, l eidora je -,, . ,! , ljubimka f/r.'goniki a Pri
t ip'1 's /- '	■ 1 1 rt
1 1 t . 1 : . rJ ' iliM
za leva I. ua nt pnuoon uevo na/a j. «ia«pr »tr.o jo je h^tel imeti rW reki sam / t e. Nekega dneva, ko je Kazimov zasačil IK.Igrv
ulrija v Pedorovi sobi, se ni mogef 'CČ brzdati. Začela sta se prepirati n liiti s i|)estmi. Temu je slodil Irtigi dan še dvoboj na odjirtem kiljti izven mesta. Hila sta se 1 jtbljanii, ker pa sta bila oba enako ločna in gibčna, si nista mogla •ug drugemu do živega, le Kazi-ov jc bil po daljšem dvobojevanjtr iko ranjen na desjni roki. Segla ■ 1 si slednjič v r<£ke in obnovila ijateljštvo. Kmalu potem je , if Kazimov povabil svojega pri-, clja na lov, kateri sc jc imel vr-
na njegovem posestvu v veli-11 obsegu, IV.lgoniki jc pova-1 sprejel.	I
Tretji dan po njunem sestanku, jjvskipclo zopet sovrastvo, katero jlprovzročilo smrt enemu in rie-z sno trpljenje v Sibiriji druge-ti Nekega dneva sta šla skupaj n;ov. Pomenkovala sta se o razlitih stvareh in slednjič prišla na ra ;ovor o lepi b'eodori. Sledil je prnr in Dolgoruki ic zalučal Ka-/itnvu v olira, da l*i vso stvar ra-a>ll njegovi zaročenki. Kaziryif \ti e to tako razjarilo, da j* po-t-gjil puško iu grozil ga ustreliti auilfap to storil. Drugi spremlje-vjlci s.j vse to nvrno opazovali.
Ko sta bila že skrajno razgreta pikaieta naenkrat dva <livj; pešica. V hipu ^>0zabita na prepii iu skoč/ta za zverino. SprernljevaV ei i-si.ali daleč nazaj. Slišali sc le,poživljajoče streljanje in misliL' ■m >ij| da ima mlada kri tli obilc z.Jiavv
l',ii<j nro |x)Ziteje se je Kazimov vrni! svojemu spremstvu in vprašal | j Dolgoruki ju. Nihče mu ni vedel' dSli jnivoljnega otlgovora. ^li .1 ga iskati, toda še le drugi dai mi ga našli |xxl 10 čeljev debelin sivgom mrtvega, (irof Kazimov jf bil aretiran, obdolžeii umora. Tse je pričalo zo|wr njega. raz.|>f>i! d_vol)oj itd. Obnovljeno pnjnru/stvo je smatral""scnhiik za prevan). da hi ga ložje spravil 11a svoje posestva in ga tam skrivno-111a umoril. TiKli drugi gosti na Kazim4-eni posi-st so pričali proit ijlafktiui grofu. Izpovedali so da i o ga slišali groziti Dolgo-riKijti i; u.streljenjem; da ni bil^ jimlHueiji tni. na posestvu; da sta ,-la santj v goščavo; da ni šel Jiiiiče izt'Hil jrLinstva za njima itd. Vse to je I I. !:'o (»btoževahio za Ka-zim- v," >-cer se ie ta z vso vne-
...... zaHvarjal; da ie nedolžen, a.
verjel m ni nihče. Spoznati je bij! r krivim i .'isi.jen v smrt. \" zad« n \iVt miku. iic že imel storjP <ranw>tv smrt na vislicah, je bikod carja ]|ni'.sčcn na , vectio •nnnstvi.-, Sibirijo iti sicer' prvin J 10 le! 1 t. ko delo v rtldoljopijt I'opre j a m- jc imel izvršiti lick^r,
. ,	MJlfi,
"In ■ katyitn «e izobči ča Jftnil. 1/ vrsti »vojili kolegov. Ta 4fj)rC(j m'" brntalpo udyginn^e, ua Ku Lan kot nikjer dr^,,,p(| n; svait •< veliko hujši, /kakor ob-rt 1:1 s-' je mo/] |,ri.s(al Drey fu na Francos),-'Mm K j
vrs v iv/.vnosi, Avil, eastnikoi" 1 \ • h i v	"Ynovega (»oh 1
" / Iti« prip iti n v"	/1 \ uz vi 1 ige
' 1 ' ' * /dva p-os|;tka in g; slekla U ni( /nnc t. r ga oblekla i P-"1 _	nr. i v .'lih hudode'
' J t sta i" • pofegnila me. u 1,"/ln]/. prelomila in g;j > kos prek",-a., jc |jj] ves krvav. Pik r/ dn^i. Ti so itni,poloyt, \ ' '" ' lesni strani glave izžgnli • ico pa do kraja Ost ngli ' '' /nv - . j« Ij.-tli okoli nje.^ow '-' '.P '"• ni ga med tem č.i• >ni jrottak s korobači pretepa vala I Preletu e 1 ilo polov c - ' 1 ,1.i d., ; vr-« t"it j, hil ž, -„1 Y itr,«v |x.|Kilnc. a .thneni • Padel j^ 1 'ta tla, j j^al ,	čin iti rotij
;iV."j _?|iit« i- ucdol/.eu ,-
j eitkrtt, i, • tu rte v zgrudil na t L f Dva dt i „> "t n je bil na potu v progians i,, - v Sibirijo. Mak j pred n (Hlodom je sc jvč<le!
la s, 1, /arorenk.i zaroCtH Idri.pni n da ga Feodora Te^k-I va prelij b ktit morilca grofa Doij goruktaj i	,
< .r.< Kfciuiov ie bil «1 te-, a ■ t* 1 r*Bie na 7. str.MiL)
Socialistični Evangelij
, In Karol Marks je rekel •
"Ti hoc« s osem ur delati, osem ur počivati m osem ur se hočeš za-'bavati in izobražavatL" In Lassalle je rekel: "Delavci se združujejo v svojem kooperativnem delu in konsumu,,in-kdo naj ne živi. na plečah proizvajalca in konsiuiunta, delaven naj se j izroči plod svojega truda.' In še ji' rekel Lasalle: "Velike delavske kooperative so iintbol "n vzpr bodoče človeške dru-ibe."
In reče'Founer: 1 "Delavnica združuje tisoče in ti-suče delavcev in vsi hočejo z^jedno * delate a tudi zajedno vživati plod svojega dela."
In še reče Fourier: "Delavci polja in delavnice liočer i jo biti ena sama družina.'' In reče Saint-Simon: t' "Vsak oče hoče imeti knfha za svojo deco in sin nc bode zapuščen in starček ne odgnan oil ljudi." In reče Friderik Eiigcls;./ J "Kraljestvo sreče in ilobrostanja pride na svet, ne radi človeškega nasilja teuiveč radi prirodne j spremembe. "
In reče Liebknecht: "Delavci se združujejo stanovsko, kakor je bila združena aristokracija in buržoazija."	I
In se reče Liehknccht • "Razredi bodo izginili i/ zemlje, samo en razred lx>de ostal lirats'o združen "
In reče Wagner: "Zla\o je vzrok vsake socialne krivice. Zlato naj se vrže v dnu globoke votle Rina in iz sveta izgim ^ mržnja, lopovščina, nasilje. Vsi ljudje bodo bratje." In reče Jean J a ure s: "Ne več orožja med narodi in ne več sovraštva med ljudi Franzoz je brat Nemcu in Italijan je brat Angležu in vsi ljudje so bratje mod ^eboj."
In E t '^eaniicis reče "Držal sem na mojih plečah vo jaško haljo iz stare dolje, danes pa jo izslečem, da govorim narodim bese<le miru iu socializma." In Emile Zola reče: "Resnica, Delo, Plodovitost!" In Jezus iz Nazareta reče: AEn človek je sejal dobro sem-- v xv»jem polin : a ko so l judje spali je prišel sovražnik in sejal . . . plevel. Ko jc prišel plod seje pokazal naj prve . . . plevel
"Jsocia'ista" *) dokončuje: "Socialisti I Bodite na vašem mestu, da roben sovražnik ne pride blizo, in ono dobro sjm^vam bode dalo dobre plodove za va«. vašo deco in za bodočnost".
*) Prinašamo iz Rdečega Pra- ' pora.
Bogastvo cerkve.
Dunajska "Arbeiterzeitung" piše:
Pred kratkem sc je objavilo poročilo o premoženju katoliške cerkve v letu iqoo Podatki gredo dr začetka tega stoletja nazaj. Pregled čez eno stoletje gospodarskega raz vitka cerkve mora pospešiti znanje 1 njenega bistva.
"Ne nositi nc denarja ne srebra.! ne zlata v vašem pasu". — tako se j glasijo besede, katere m: je dal apostolom, ko so sc razšli po svetu, : _ naznajajoČ nauke gospodove. N jih 1 ~ nasledniki, ki Izvršujejo danes v ! cerkvi njih službo so pozabili davno te besede spasiteljeve. Velikanske dohodke, velikansko premoženje poseduje danes cerkev. Katoliška \ cerkev v Avstriji jc imela 1. 1900. , dohodkov čez 60.7tjj.800 kron nje- -j no premoženje znaia 813,612.301 kron (813 milijonov, f>t2 tisoč 301 ( kron! 1) Ta velikanski svOta de- , narja je tako velika kakor četrti del , hruto dohodkov vseh davkoplačevalcev.
Te številke dokazujejo tudi, da' j razume cerkev svoje premoženje ja-ko dobro upravljati. 1 Dohodki cerkve so znašali leta J 1830. okroglo 17 milijonov kron. 70 1 let pozneje so že narasl* na skoraj ' 61 milj,, torej za 263 odstotkov. V 1 "tem naraščanju ne najdemo nika- 1 koršnega odmora, \vstrija je prenesla v tem stoletju razne usode, ' dobre in slabe čase, stala je ob robu 1 propada, — a dohodki cerkve so vedno naraščali.	1
Seveda tudi njeni izdatki; ti so 1 znašali leta 1830. šele 16 milj., I. 1 ipoo. pa že 36 milj. kron; narasli s
so za 19 milj. torej za 124 proc„ torej za 130 proč. manj kot dohodki. Vtem se kaže unravni talent služabnikov božjih: pomnožili so dohodke, naraščanje izdatkov, p& o-mejili. Naravno, da položijo vsako leto nezmerne preostanke na stran. Preostanki dohodkov čez izdatke so znašali:
leta	kron
1830.	808.970
1890. 24,151.428 1895. 23,070.510 1900.	25,242.445
Le leta UM) si je prihranila cerkev nad 25 milj. kron. Nehote si stavi človek vprašanje, kako porabi Cerkev te velikanske dohodke?
Pomnožitev dohodkov pa ni za' vse lele cerkve ednaka, temveč kažejo, h- prav zanimive razlike. Od leta 1845. so narasli dohodki pri stolnih cerkvah	381 proc.,
škofijskih itiy'nzall /a ,?(*> " . kapitlih za .	iy2 " |
. župnijak.za	-153
■ s^iposQaifllttza' "	78
T*gulstw ?e nabira torn i \ krajih. v katerih <e združuje til.li vlada i;i moč rerkve, kajti stolni cerkve, .iliejize, k^jiitli $<> vučinonin 11:1 sedečih škotij, 'Dohodki nižjih'"1,rajev cerkve, ki izvršujejo pravzaprav nalogo cerkve, to manjc,narasli.
Prcdrngačne v spodarsketn položaju cerkve pa" >e s|x>zua najbolje i/ njene "prchiož^iSke uprave. 1're-moženje cerkve je naraslo od 114
Leto 1892.
\ današnji številki •»rinašamu .ilegoričr.o sliko naših bratov, av-•strijsk.h železničarjev. \ lioju proti, kapitalizmu.
\vstrijski železničarji- niso imeli In leia l8«>J svoje organizacije, v.-el č-sar-je bi p roža j ris leden n ži'o.iten. k>:zke place in več-iirrc naporno delo, >0 bile vsak'-laijc prikazni mej avstrijskimi žclernčarji Cmrljivost v Sled sla he hran ;u mnogokrat 20—:4 nr nega dela, je praznovala pravcate o*g je med njimi. Nesreče na železnicah so >e 111.'ožile, dobiček ]x>-»estnikom žilezidc je pa r.utcl. Tako je bilo do leta 18112!
V let'i	je pet zavidnih že-
lezničarjev ustanovilo strokovno organizaciji*. V jespni so pričeli izdajati nemški strokovni list "Deri Eisenbahner". I.eta 18*^3. so zagledali In-li da:i strokovni listi v iloverrkem, četketn in polskem je-: ziku.
Železničarji. uvMkvši, <la sq to j edini listi, ki se bore za njihovo korist, so pričeli vstopati \ ogromnem številu v organizacijo. Leta 181)7. je bilo že 3<> tisoč železničarjev organizovaitih. K temu je pri-pomogel mnogo tudi kongres ielez-ničarjev na Dunaju, kjer sc je za-irtala organizaciji l*>t, po kateri ji je hoditi, ako se hoče železničarje osvoboditi modernega suženjstva in hlapčevstva.
. Ta raztoČa moč železniških sužnjev v Avstriji pa ni bila všeč posestnikom železnic, njihovim pod-repnikom in vladi. Pred stoječa slika nam kaže. kako prihaja v !e-
milj. kron leta 1835. na 814 milj. leta 1900., torej za okroglo 700 mi-ljonov. Seveda jc bogatstvo tudi tukaj naraslo na krajih, kjer sedijo tisti duhovniki, ki ne delajo ničesar, kajti ti> ljudje se drže menda besed t!v. pisma: ','Kdor ima, temu se bode dalo —". A značaj premoženja je postal tekom stoletja povsem drugačen. Privilcgi, katere ima cerkev poleg veleposestva, še danes, so posledice tega. Oil celotnega premoženja je znašala vrednost v zemljišču naloženega premoženja :
leta	odstotkov
1845.	61.43
1865. ' 36.83 t8751 / 41.71 1880. „ 41.60 1890.	37.69
1895.	19.27
1900'. ' .37.06
I - Tudi cerkev je napravila korak ixl naturalnega v denarno gospodarstvo, Skoraj dve tretjini njenega premoženja so tvorili 1. 1845. zem-ljiščn. Potem padajo številke. Dano ima cerkev komaj eno tretjino svojega premoženja ženo v zem Ijfsčih. Ostanek - dve tretjini o) >t »ji i/ obligacij, rent, akcij in j vrednostnih papirjev, /a premo- j ženskega upravitelja cerkve je po--tal študij kurznega lista važnejši | od študija''molitvenika.
\ ded naraščanja njenih dohod-j kov. > s!ed n''z'iicriiih nrcostaul-'ov.
tu mlada organizacija iz teme. na f>eli dan. K;iko s strahom se 0-} zirajo združeni mračnjaki, kapita listi in nazadnjaki proti napredu-, joči organizaciji. Vladni hlapci se '
P ji trudijo, da bi spodkopali temeli j
Itadeni, minister notranjih del, j verni oproda avstrijskih kapitali-, -toov, je leta 1897, v družbi / ,'e-lezniškim ministrom t jutenbergoin, I razpustil železniško organizacijo. Kakor lovski psi. ki geniju divjo | z\erjad pred selxij, so |Kjlicij>ki kom sarji v družbi policistov in orožnikov obstopili necega jutra •«»i» >iet h hiAe, kjer so stanovali funkcionarji . clezniške organizacije, po- 1 brali jim denar iu knj;ge ter odšli. 1
l'o je bilo veselja v Izraelu. -	; lezniške organizacije ni več, so -i drugi dan šeiietali kapitalisti drug
druzemu na uho. \ kako so sc	' varali!
Se isti dan -o se na Dunaju	j
zbrali zastofuiiki železniške organi-	j
zacije ter takoj ustanovili svobod-	,
no železniško organizacijo brez pra-	|
vil. Leto dni ni hotelo ministerstvo	,
|H)trditi novega društva. \ i>o hu-	]
dem b>ju videvši, da moč organi-	j
zacije vzlic vsem oviram raste, je	j
ministerstvo, po preteku enega leta,	| dovolilo postavno organizacijo.
Leta 1902 so obdržavali železni- | carji svoj drugi železničarski kon- I greš na Dunaju. Organizacija šteje sedaj okoli 50 tisoč članov. Na it sliki je markanttio začrtana kako 11 kli^e kapitalistična svojat tja |k»- t moč svoje vladne hlapce, na nji-M hovih oBrazih pa čitaš poteze stra- y hu Obratno pa drvi strojevodja, J r trdo držeč strojni regulator v roci, < naprej' — v svobodo, bratstvo in t jednakost.	' {
vsl«I prisiljenega sodelovanja njenega premoženja v boju borz. — je l«).;tala cerkev velemoč tudi v go spodartkem življenju. Ona ne vlada le duhove potorfi svoje organizacije. temvCč vpliva tudi potom -vo-jilt kapitalov na (rg. Nezmerni kapital v rfjenih rokah jo del« pa in-teresovano ra obstoju današnje dru-1 žbe, kakor posameznega k;ipitalista, I in jo dela ne {možno, zastopati inte- j rese tlačenih in vbogih. "Ne nabi-' rajte zaklade", — tako covori evangelij. \ vse to je pozabljeno. Cerkev nabira zaklade in jih zna rabiti: j za povečanje svoji moči, A vslcd "ega je prisiljena, da sc dr/i veflno' bolj na strani" vladitjočih v državi. Medtem ko raste njena gos|H>tlarjka s la, se pomanjša naravno njena1 duševna nadvlada nad maso'
(Rdeči Prapor.)
Evropejske "Zjedinjene države*'. 1
\ idi se, da je F.vropa skoru	,
godna za zjeditijenje. Srednji sloji	,
v bivropi so zjeditljeni v zpanstvti	|
v verovanju. \ si so vzgojeni	,
v ličnih višjih šolah in vseučeliščih.	, Njih »vo raznovrstno doiiioljubljc
i'- povsem drug drugemu podobno:	i
% :e:r. oziru >o njihovi nazori v pre-	.
-!.!o!iti, v nasprotji novudobn h	i 'ržav, kjer je patrotizem realisti če i- Evropejci postajajo ):»»lj in
i.ilp'thtfdnarixlni. Sedanji \nglež	f
in Francozi soTlxdj enaki drug drugemu, kakor šo bili njihovi očetje. Delavski shodi in zl>ori povspesu-jejo raznarodenje. Promet na železnicah ovirajo drž,avne meje in delničarji taistih bi / radostjo |x>-zdravili odpravo meja. \ elike armade in brodovja jnistajajo vsim slojem neznosno težavne. Teolog gične dogme so propadle meti učenjaki iu ravno tako ;o propaiHc že v serdnjih slojih; da, celo delavski krog' se jih drže le ]«» vnanjih bb-redih in šegah. Celo v Turčiji se pokaztijejo znamenja prosvetc. Na letel sem n:> emancipirane turške žene in |k)znani mladv Turke, kateri so iHizitivisti, katerih misli o Evropi in svetovnih vprašanjih so tajiu .razsvitljene, kakor najbolj naprednega Angleža. Vsi krogi v Evropi pa -e »trinjaji \ tem, da jc vojskovanje .rhuiu-e človeške b!az nosti
Tako >ir<» čitali \ nekem angh'-šken: magazinti in le malokdo bi ii'o;'>! o: orc!:ati tem vrstmn. Svet -e iKMiiika s hitrimi, \ elil anskiini koraki proti onemu cilju -»d katere ga je "tiščal rim>ki klerikalizeni z vso silo že toliko stotin let nazaj.
Ta cilj pa jf i trava bratovska ljubezen | p vsim ljudem m usta- [ •lovitev že m tej zemlji srečo vsih <in!i'
-;-----------------,
Brno SomiAljeniki naročajte in prlporočujte "OLAS SVOIW)l)l:" |,
_ _ .. i h
Papež--reven jetnik.
-
Kakor znano, se je poinno/.i! j cerkveno premoženje na Filipinih, kjer so kutarji domačinom vkrade-| na zemljišča prodali Amerikam!en, i za $7,250,000. Res. lepo darilce revežu v Vatikanu I 1'a to še ni "Tribuna" jK>roča, da se je vatikansko premoženje nepričakovano pomnožilo za neizmerne svo-tr: Zc delj časa so izginjevale vi-čje svote denarja |kx1 papežem Leonom. \ es I rud, da bi se prišlo temu na sled, je bil zaman.
Zadnji teden sc je pripeljal pred Vatikan prefekt propagande, kardinal fjotti, v spremstvu prejšnje H.i papeževega tajnika, Marzolini j:t. |zsto|»il je hitro in privlekel s kočije neko težko culo. Skupaj pritekli posli so sicer |K)nudili svojo fjomoč, toila (iotti jc to odklonil in sam, z Marzolinijevo pomočjo vlekel (k)tičn«> styar v papeževe prostore. Bila sta takoj -puščena pred papeža, pri katerem sta ostala dve uri. Vse je bilo radovedno, kaj je vzrok temu ohisku. Pripovedovali so si razne govorice. Kmalu [totem je bilo razglašeno, da se je v dotični culi nahajalo 45 milijonov frankov ($9,000,000> v bankovcih.
Ko je kardinal Gotti stopil pred I papeža; padel je preti njim na ko-1 lena in, kazajc na culo, je rekel:
"Vaša Svetost, umrli papež Lcot i mi je fik pred svojo smrtjo zaupai j I ta denar, katerega sem Vaši Sve- i ' tosti tu prinesel. Rekel je. naj I vzamem denar in ga po svoji volji i porabim, v slučaju, da bi bil jaz J njegov namestnik ; v nasprotnem j slučaju pa naj po preteku šterih, mesecev Izročim denar novemu pa-! 'peiu Tt obrok je pravkar po-
|tekel. Izročam Vatn torej denar i navzočnosti Marzolinija, edinega zaupnika v tej zadevi."
' Tribuna" naznanja nadalje, da ie neki tehniker. ki je prav tedaj v prost^pih, katere je rabil Leo, p j pravljal električni tok, zadel na neko votlino v zidu, v kateri je našel $0,250,000 frankov ($1,850.000) Ri:nsko:atoličke ovčtce, d'naree vkup, v Vatikanu jih rabijo.!
Vilic vsem napadom in raznim ilepševalnm pripovedkam iz strani vatikanskih krogov, vstraja ' Tribuna" ]»ri svojem |>oroČllu gle-!r najdenih milijonov. Časopis pravi tudi, da se je v spalni sobi umrlega papeža našel prstan, katerega je prejel Leq »d turškega sultana kot ju.bilejsko darilo v vred nosti $240,000. Da, da. tudi iflo-hameda.nski denar, je dobro došcl "sv. Očetu ', 110, iti Krže židovskega tudi ne odreka vse v večjo čast božjo!
Doher Nvel.
»n>s[>od (v pisarni življenske zavarovalnice): "Tukaj je polica iti pobotnica zadnje premije mojega strica, profesorja Hurklarja. Prosim, blagovolite mi izplačati svoto. za katero je bil zavarovan, kajti on je — mrtev."
Ravnatelj (med pregledovanjem predloženih pisem) : ".Mi tu manj-I ka mrtvaški list I"	t
Gospod: "Tega, žal tie »»»rem prinesti, kajti moj stric je pamd, na nekem preiskovalnem potovanju v Afriki, ljudožrcem v roke in ti so ga pojedli."
Ravnatelj: "Potem obžalujem, , brez mrtvaškega lista Vam ne morem izplačati nič. Dam Vam j« ta svet: potujte v Afriko in pustite si mrtvaški list dati od divjakov, kateri so Vašega stric požrli."
Velikanska zlata polja v Sibiriji,
(Piše "N. Y. H.")
Največja zlata polja, kar jih je še kdaj svet videl ali o njih slišal, so okrog reke Amur v iztočni Sibiriji; tako' piše eden največjih preiskovalcev rudokopov, E. H. Me Cowan, kateri sc je po prqtotovanju 12,000 milj po azijatski Rusiji, ne-davpo vrnil od tam.
Rusi so, pravi Mr. McCowan. vzeli samo zadnje lete 20 milijonov ia zlato, katero so.nabavili le na površju zemljd, brez najmanjšega truda, kajti v zemljo sploh šc niso~>i pričeli kopati. Ruska delaiv rudo-kopstvu so še dalič nazaj za ameriškimi.
Dolgo potovanje po Sibiriji je prepričalo McCewna, da je ta deže- v ' la ena najbogatejših na svetu,' celo glede pridelovanja pšenice in koruze veliko bogatejša od Zdr. držav;
V par letih, pravi McCowan, bo Sibirija s svojim žitom zalagala v »o Evropo. Že sedaj posedujejo Rusi tamkaj velikanske farme, ruska vlada pa vabi šc vedno peni velikimi pravici nove naseljence — evropejske Ruse — v to veliko in liogato deželo.
Rusi še ne poznajo velikanski napredek ameriških strojev, ;{ so hjtri v posnemanju ill jako izurjeni nmo-U'o bolj od naših Yanl.ccjev. In ("uredilo se bo kdo nadjal, bo v Sibiriji Ameriki nastala jako nevarna tekmovalka za prednost v pridelovanju zrnja
Dežela sc hitro odpira, posebno nikar se je dala v javnost tako-n-ana dbirska železnica, katera je ■ rusko državo velepomembna in na vrhuncu vsake najboljše ameri-kc železnice. S tem je dokazano, kaj nremore vse država, če lasluje ami tako velikanska podjetja, ki so drugače v rokah posameznikov prava nesreča za občni blagor irj za življensko varnost ljudstva.
Mc Cowen sam, se je vozil 40« milj po tej železnici za samo $39 Voz, v katerem se je vozil, pa j» bil skoro boljši od pullmanoveg? spalnega vagona. Potniki so imeK jeililni voz, brivnico in različno dru go pripravo po najnovejšem kroju. Za naseljencc stane vožnja 4000 milj samo $9.
Večina ruskih uradnikov so eni najboljših na svetu, trdi nadalje Mc Cowen. Oni niso nič druzega, kakor pri velikanskem stroju kolo, katero fc suče vedno na eno stran — so torej neizmotljlvi. Oni ne lioznajo druzega, kakor samo postave svojih višjih in od teh postav jih ne odvrne nihče.
Mr. McCowcn jc dolgo nad tem računal, kako bi se'dal čez Belirin-govo ožino napraviti most, kateri :iaj bi Sibirijo vezal s Alasko, a pre pričal se je, da jc vse to nemogoče. I"i dve zemlji veže 35 angleških milj široka voda, vračunjena pa sta tudi dva otoka, tako da pripade na vodo v i:tino le 20 milj. V tej mor-\i oniži pa dere voda 7 milj v uri in je tako silnq globoka, da se ni ".e nikdar zmerila do dna.
Ce bi se pa most tudi postavil iu r vezal z železniškimi progami na ta 11 ono stran, bila bi to samo velika ?guba denarja in časa, ker preva-rnnjc bi se zamogio vršiti le po par nesčcev v letu.
Wladivostok, eno prvih središč ruske trgovine v Sibiriji, lezi še 125 milj bolj zapadno od Seattle, Wash in 3a*) milj južnejše od Pehring ožine, ter ima jako milo jiodncb-je zri pridelovanje pšenice.
Ob jednem s Sibirijo ie Mc Cowen prepotoval tudi Alasko ii» t regledal razne rudokope ter odločno trdi, da treba Ijt'tdem pove dati. naj nikar ne kupujejo posestva v Cape Nome, kjer so ista že popolnoma izrabljena. Za časa njegovega bivanja v Alaski se jc na novo osnovalo nad dvajset inkorpo-riranih zadrug, katerih samo dve imati nad m milijonov dolarjev kapitala, a vseh 20 kompanij ne bo nakopalo zlata niti za $ioo vrednosti. Leta 1899- in 1900. se je nakopalo zlata v vrednosti nekaj nad 2 milijona, a kar 10 milijonov dolarjev sc jc vtaknilo v razne priprave. Torej z velikansko zgubo se je poslovalo skozi dve leti in kar nič se ni čuditi temu, da zadružniki tako marljivo prodajajo svoje delnice raznim srečoiovcem, da tako vsaj deloma pridobe nazaj, kar so zgubili v nevarni špekulaciji*
Socialni klub v CleveUndu
ima svoje redne seje vsak petek . ob 8. ari iTečer na Clifton 8r it. /
- "Glas Svobodo"
Prvi svobodomiselni list zu slo-venski narod v Ameriki. Izdajatelja in	uredniku:
MARTIN V. KONDA FRANK M. M K DIP A
"lila« Svobodo" izide vsaki pe-rk fh velja za Ameriko:
za celo let*---- $1.50
za pol leta - - - - 75c
ZA EVROPO;
-»a celo let« - - - kron 10 z« pol leta - - - kron 5
Posamezni list j)o 5 centov.
"(Has Svobode"
|Thh voice of Liberty j is the only union labor paper iu Amorica: e<lited & published overy Friday in the olovonic language by M. V. KONDA. a F. M. MEDICA.
"Entered July 2,1903, at Chicago, 111., as second-class matter, under Act of Congress of March 3. Ib79"
Subscription $ 1.50 per ye«r>
Advertisements on agreement.
Nanlor za dopise in po&iljatve je sledeči:
"GLAS SVOBODE"
g fi<W Throon St. Pilsen Sta.
Chicago. III.
v I DOPISI, [v
- ____
Iz Elyrie, Colorado.
Nič veselega nimam noročati c. (čitateljem vrlega tli sta 4Trl. Sv." ?.alostn<> je res, kar vse moramo doživeti v Ameriki. Tukajšnji štrajk ima le sialic |K)sledicc, dobrega ničesar. Komaj se je ustavilo delo, že so šli nekateri skebat; tudi nekaj naših rojakov je bilo med njimi takoj od začetka. Scve, večinoma so bili (irki, katere jc pri- < gnala družba iz raznih krajev v na-
tvornicc. Sloveniji smo bili iz raznih ozirov preslepljeni <>d Hrvatov, kateri so lwdili okrog nas, ka- i kor kaki oznanjevalci nove vere. i Obetali so nam hribe in doline, za- , res, lepe so bile njihove obljube, ali I ie večje je bilo slepilstvo. Slikali so nam zlate čase, ali ti se nikakor i nočejo pojaviti od uikjch Zaman vse pričakovanje. Uradniki \V. F. ! of M. nam so sicer obetali podjioro ob času štrajka, toda danes nas tolažijo le s tem, da je drugod obilo i dela, naj premcninio svoje bivali- : šč-c za dolx) štrajka itd. Istina, dela jc dovolj, a delo jc različno I in še to slabo plačano; prav zares tako, da ima le nalogo dušo v tele- | su držati. Lc oni si zamorc potna- I gati do kacega poboljška v takem slučaju, ki ie vsaj deloma zmožen angleščine, vsak drugi je pa na mi- i lost in nemilost prodan razmetan 1 ki ga tišče k tlom, kakor far svo-1 jega dušnega reveža Po preteku iterih mesecev jc š!o na delo kacii; i 40 mož. To so storili radi tega,1 ker jc .proti njim izjavila neka vpli-! vna oseba unije, da je to sedaj do 1 voljeno, četudi še ni zadeva docela poravnana. Slabo 'se naleteli. Ne- i kaj dni ]K»zncjc s,> bili, vraČujoci s< ' z dela domov, napadeni< in dobro-i pretepeni od družili linijskih delav-1 cev. Rabili so za ta napad -mrto nosno orožje in kamenje. Se le pt> posredovanju policije se jc zamo -gel napraviti zoper red. 1'ilo jt j tudi .precejšnje število oseb areti ranili. To je pravcata liedarija v diteljev unije . <>;ii s<> zato tu. d. so vsini enako pravični in <la pre mislijo dvakrat prej, preden j en krat kaj izgovore S takim rav tianjem škodujemo vendar sebi naj liolj. Predvsem, /a vselenaka pravica. ako hočemo vspevati v boju proti kapitalizmu in za naš obstanek, ne pa la -e lxxk> nastavljali samo Overil in Irci. nas pa prezira !o Narod slovenski mora imeti tudi svoje, tudi on mora živeti. \ I (iraml Smelter dela okrog 40 1110. j Ircev in SvedoV, Kranjci pa stradajo na cesti. Hm, poletje se že lahko pretrpi, ali zimo! Urez dela spati pod milim neliom v kolorad skill hriliili(. to bržktme nikomur posebno ne diši; ako pa to našim sosedom. Ribuičjttiam., ugaja —; prosto }hn; sicer bi pa lahkiV vprašali, kdo jc šel prvi skebat. IKčna ralonarja v Globcvillu se gotovo' nista malo prizadevala, da In na-, -Js povila iz neke srede kar največ Aebov. Borderjcv t b vol j! (*"ud-no, da vidijo nekateri samo teli par
mož, ki so šli' še lc sedaj za kruhom, ne pa onih, ki skebajo že nekaj mesecev. Kot prepričan linijski delavec, priznavaftKpopolnoma koristi in drugo unije W. F. of M., toda uradniki-voditelj i niso kos svoji nalogi; trebalo bi korenite preuredile in taka mora prej ali slej priti, ako hočemo biti sebi in drugim pravični. Vsaka šola nekaj stane, pran'i slovenski |»regovor. Svaka sila . . . itd. Vsak naj si misli, tla še nihče ni prišel z glavo skozi zid in tudi tu v tem slučaju, ne 1r> tega mogoče. K sklepu svojega (skromnega dopisa, pozdravljam vse rojake sirom Združenih držav, vrlemu listu "Gl. Sv," pa želim mnogo vsjieha in obilo dobrih prcdplačnikov. Rojaki, či-tajte "Cd. Šv."
Svobodni prai'icoljub.
I	)poui. urt'd.: Četudi sc ne strin- j jamo po|>oluoma z vsebino dopisa, I priol>čiH smo ga vzlic temu rado-voljno v pohiem obsegu, ker poena- j mo sodr. dopisnika osebno kot vrlega 1110/a, ki je že delj časa na štrajku. Di bi se skoraj poravnal v zmago izkoriščanega prolctar-stva!
MLADA CIKAOA.
Lepi jesenski <lnevi koncem meseca oktobra, vplivali so zelo na mojo notranjost in sklenil sem, vsaj za |K>1 dneva zapustiti veliko in zakajeno Giicago ter popeljati sc proti južni strani, kjer leii lc|K>, čisto mestece ob (velikieiii jezeru, pod imenom Mlada Chicaga.
Rečeno storjeno. Lepega j < i.ol-danskega din va, odpravil sem sc z največjiiiP veseljem, v nad i nasrka-ti se svežega zraka in videti morebiti še kacega ]>oznanca, ali rojaka, proti imenovanemu mestu in evo vam najlepše zabave.
Za dobro uro vožnje, že sem stopical i*> zaželjenetn mestu. Ali, kaka krasota narave. Ves zatop-Ijen v svoje misli, sem korakal ob velikem jezeru', na katerem mi je l»oglcd tako očarajoče zastajal. V tej, zame nenavr.dni kiaso'i. pizahil sem na samega sebe, pozabil na vse občutke vsakdanje težke borbe z t kruli. Prešla je ura za uro in skoraj se je začelo večeriti, ko sem SC še lc zavedel, da uisni še poztiau-ca, niti rojaka videl, t >glašal se mi je že žclodcc, mučila me žeja.— Zapusti! sem vso to krasoto, pa liajd 11a desno, proti 95. ulici, v svesti si, da najdem, ko bi mignil, tolažbe iu krcpčila.
Niseni.se varal. Kakih sto korakov in že stojim pred pritličnem salonu, s pristno Slovenskim napisom nad vrati, ki se glasi nekako tako, kakor, kadar čuješ Kranjca I se prav nakratko "pridušit"'. . . Urez [»oniislcka vstopim iu s krat-i kini "hallo", {»ozdravim ženo, ki jej stala za ,' baro". ' Naročim si časo pive, |iogitdani naokrog pa vse ti ho, nekam žalostno tiho jjovmhI.
"No, gospa, kaj ste sami? kje j je pa gosjKKl . . .?" ( moral sem SC-tukaj na kratko pridušiti, ker, ka | kor relent, s priSušeTanjtm m Ime nuje dotičnega "visokega gospoda' ime), vprašam.
Pogledala me jc ogtnorjena g" spa z nekako kislini, a ob eiiim hil; j lini pogledom. 'rekoč: "Kai niste; \ i katoličan? \li ne veste, da imamo danes pri na/ sejo _ mladočika j -lih snkmarjev, zaradi gospoda j Kranjskiga."
"Oprostite gospa,' hitim opravičevati se, "nisem domač, ne bivam 1 tti v Mladi Cikagi; katoličan sem' pa tudi jaz, pa še kakšen, [»oglejtel šcm.'\(Tu potegnem iz žepa o) 1 brsko številko "Amerikanskega ^ Sloven(\i" ali krščenega "Ameriki-p ne/arja ", ki sem jo imel slučajno pri sebi iu ji jo pokažem, t
II	jo j, Matice, ko bi ti videl, ka- j ko se jc ženici veselja razjasnilo obličje, zagledavši omenjeni list, S. tebi bi srce veselja [»oskako-valo.
'Kako Vam jc ime? Kaj Ujdete še "pili? < Ki koti ste pa prišli? Kaj bi ra li? Hi morebiti t;nli dela d bili?"-
\'se jc hotela žrna naenkrat videti o<r mene, ker sem pa le" na j kratko z "11b" odgovarjal, vpraša me konečno, ako želim morebitni prisostvovati seji, katera se ima 1 pravkar1 otvoriti.
Fo pa to, sem si mislil v duhu. Pritožit sem se torej gospe j, češ.! da mi jc dolgočnasnd samemu,: brez -prijatelja v tujem mestu it; vtaknivši-dotično š{. Ani. SI." /o •■el z žep, poprosil sem jo, naj me i lup'lje v družbo zborovalcev. Bila j j ie takoj z1 vescljeihv pripravljena ; Sledil eni,»j i brzili korakov \ oza ! dje sake«.*. Vrat., se odpro in : vstopila sfa. Oči zborovalcev <>i
sc obrnile takoj 11a name, motrile me z začudenimi in.srcpimi pogledi ter slednjič vprašaje obstale na moji voditeljici.
Kratko pojasnilo žene, Se ni-1 krat privlečeni "Amcrikinezarja" i na dan, pokažem ga družbi in upe- [ ljaii sem bil. ■ Sedež,/a menic je bil | takoj'na mestu.
Po kratkem presledku it: brez: vsakih komplikacij, vstane izza črno pregrnjene mize, mali, občudovanja vrednega vedenja, možiček, ki se mu jc čitalo raz obraza, da je strastni ljubitelj Trinerjevčga grenkega vina, katero jc vobče prignano kot tiajljoljc zdravilo- na duši iu telesu, položi 11a mizo svojo črno ročico in z milim glasom naznani otvorenje mhenge,. ali seje kot sklicatelj iste. Pozdravil ipa je navzoče nekako tako-le:
"Preljubi brat je katoliški! Kitni, klini, klim . . . Sklical sent današnjo rtejo, 4ta se posvetujemo in sklenemo, kako in kaj nam je storili sedaj, ko smo dobili gosjxxla "pastirja" v svojo sredo. Znano vam jc, dragi božji volki, koliko sem se mučil, predno smo dobili v Mlado Čikago prečastitega gos|x>-da, dušnega hi telesnega kozlarja vsili kozlov, -In ne zabite rojaki v Kristusu, da je došli naš pastir rojak naš in tudi "Kranjc". Prepričan sem "danes", hvala bogovom, da se nam je vse to dobro izteklo, kar mora tudi vas čez v$c veseliti. Znano vam je tmli. predragi kato-liškj koštruni, tla sem pisal v vse nam preljubljeue katoliške liste, ] |x>sebno pa v našega prezasluženo- , ga Amcrikinezarja, katerega je | pravkar [»okazal naš novi prijatelj , in sodritg (o jej!) tam le (tu je | (tokazal na mene), o tem velezna- | menitetn dogtxlku. Končam! Prosim pa, naj Še kdo drugi izjavi , svoje mnenje."	(
Hilo jc par minut vse tiho, le , hreščanje probujenih možakarjev ( se je slišalo. Slednjič se vzdigne neki pltčati mož, sedeč tik prebla- j gortHlnega gospoda prctlgovornika, | nekoliko večji in povsem druge vnanjosfi, kar mi je hilo v dokaz, | j da sc'nisem motil že v prejšnji sotl-, j bi, da je gentletnanu najljubša ži-; | v d - mah'k	(
Pozdravil je navzoče z istimi be- , sedami, kakor njegov hcrold, |K>teni j pa začel žagati in mlatiti svoje ta-'; lente približno sledile:
"Mojc misli so take---in >
tudi predlagam, da je naša najprva . dolžnost pr-iretliti katoliško veseli- | co, na kateri naj se |h> katoliško | pije, pleše iu pobija, kar Izostalo pijače, pa kt!jnill>'> mi bratje saju- i, nerji, p najvišji tržni ceni nazaj. , Seveda moram še pripomniti, tla j, mora biti ta veselica samo za na«j, iu naše katoliške fante, vse druge |, pa vržemo na, cesto."	j,
Velikansko navdušenje je j. le lilo j, tem besedam. Ppdpiram predlog. •] jHilpiratU. (lodpiram - > kričali vsi!, vprek. Celo tam na kraju mize,! j -e je predramil neki zamišljeni in'4 -mršeni možicelj s .kratkim ime- \ -.n, kitierega 4 pV nizem zapo- , limit. Z gromkim glasom jc pre- , vpil vse druge kric.Če zahtevajoč ! bc-ede, Kotuer.o se je štmder ven-1, dar-le polzel. /a.Siirllero .^O jloglc ; lav,tli vsi po m«»žu, ki se je kar na . knitky poitavil krepko na noge.
"Govori brate, govori." klicali so , mu vsi božji volicki nasproti }n res.|,
"Bratje saloncrjlT (Ohoi sem "si; |
•Ji;-lil, ' ta ho pa k>!j hud! t \'Se. ;
l-ir • i,> il-Liirs iiilai itivorilo in ■ >.tr -i jt u.iin uis.ij	m .iu
predlagalo, .je dobro, toda postaviti , moramo še krono današnjemu zb>-rovanju in t<> s tem, da izvolim«. ,
-podarja tega salona, brata . . . 11 ti s,, je govornik prav jHištcno,
častnega zapisnikarja, z nalogo, da napiše vse4Uičke o lepi znamenitiin1 /b i nanju na eti k-p papir n šlje za to jiot samo vrlemu katoliškemu lislu, ki mu rekauto "Nova-Kr/eho\ina". Krzehovino pa zato, da bi nihče ne motil in mislil 1110-' rchiti na celjsko "I »otuovin-« in ne na on'o "precastito" v^'lcvelandu. , Pametno, pametno, t" pa to se, jt slišalo' več g!a-ov.) Kar se pa tiče katoliške veselice in |)ovzdigc| sv tega katob'čanst\a med nami far, škimi koštruni in petolizci v Mladi, t ikagi, pri'diagani vam, po staro domovinskim doktor zliudrov.skini -tem duhu ra/sviljCnnu jurcevt čem — mojim bratom, v urnobes-«>liI'travatije-^sleikce rt - luctje 11 il Ne dajmo nik^-mir pijače.^ k' r nam lie prinese od našega: prevzvišenoga pastirja kramarijc,, Kranjca, potrdilo, tla spada k nam. j J.) Zoper mjc pa. katere mi že j prteajimo, da s»^rehrisani brezver-!ci.ui one. ki s' Hočcio i t dnizih
krajev vriniti v našo .sretlo, predlagam, da zložimo mi {»otrebno svoto denarja v roke našega "Prečastitega" in damo, tam na 79. ulici, napraviti velik plod (feitc) in izvolimo dva trda katoliška moža, ki bosta stala po dnevi hi po noči na straži in pustila v mesto le katoliške može, vse druge pa odvrnila."
Zadosti sem imel. Nisem Čakal, \ Ih> li ta predlog sprejet, ali ne. Iz- j muzal sem sc pri zadnjih vratih na prosto — meni toli potreben sveži j zrak — in izginil v temni noči.
Ahaszxr. J —, j
Novoletni obrisi.
•Na netiesiiem olxiktt vlada v vsi svoji krasoti — sobice — liodoč-liost. Da liodočnost, v njo sthvimo vse ti|>e, vse uade.
Vse človeško življenje je razburkano morje; posamezna človeška bitja so njega valovi, ki se zaganjajo v tlnig druzega ter bojujejo boj z upanjem na zmago — v bodočnosti. Vse se vojskuje, Slovani tudi, Slovenec!
1'liogi Slovenec! Proti kolikim sovražnikom. se imaš bojevati. Od-hijati moraš napade zunanjih, deloma očitnih sovražnikov, ki ti hočejo vzčti deželo, narodnost, jezik — te popolnoma |x>tujčiti. Klju-bovati moraš tudi raznim nakanom svojih skritih zajedavcev, črnih krokarjev, da te ne oskubtjo in za-sužnijo do mozga.
Kateri sovražnik ti jc lx>lj nevaren ? Prvi ti jc poznan, z odprtim vizirjem te naoada; lahko se ga u-braniš torej, le sloge ti je treba. Sloga jači, nesloga tlači, pravi veliki pregovor. Drži se ga, ako nočeš biti vzlic svojemu odporu poražen.' Le svoboden narod, se zamorc raz-1 vi jat i tako, da [»odeli slednjič vsilil enako pravo, šole in drugo. svoboda in za vse brezplačno odpr- J ta šola, zanii reta jzgojiti narod v! socialnem duhu in mu dati socialno j preosnovo, na jiodlagi splošne ena- j kop ravnosti.
Veliko hujšega sovražnika imaš [»a v onem, ki se ti skriva pod kriti-1 ko hinavske dobrohotnosti. Črna \ kuta ni stegnila še nikdar roke v j dobro ljudstva, pač [»a je doprinc-1 sla že neizmirnega zla. Tisoče in, tisoče netkjlžnih žrtev kliče na maščevanje. Celo svojim ljudem ni prizanašala črna kuta, kako tudi. v )na jc delovala vedno na to, da o--tane ljudstvo nevedno; bedasto, hlapčevsko v večjo čast in razkošno življenje kularije. Giordano Bruno, višji rimskokatoliški duhovnik (kanovnik) jc hil samo 'aw vržeji v ječo v Rinui. ker je ličil, da jc zemlja okrogla, da se suče ] okoli svoje '»si in okrog sobica, kari ve d antes že vsako otroče. Sedem j dolgih let je trpe! učeni duhovnik v ječi in bil-poleni na povelje in-, kvizicijc na ( am[H> de Kitiori se- i žgan. ker ni hotel preklicati svojih izvajanj, teineljujočih na resnici, j JI',, se je zgodilo 17. februarja I. Pkx». Ta zajedavec se . torej zajeda v tvojo sretlo, živi od tel*.', tvojih /uljev; živi v \ seli ozirih bulje! kot t*", ker te dan za dnevom i*se--ava in poticuinnjuje. Kedaj >e mu ;-., les vendar »vrt' Ne čakaj.,da sc ti ta posiljeni zajedavec zaglobi1
te uniči na duši in telesti. Odpri pred tem časom oči. [»oglej naokoli iu spoznal boš, iz katere strani prihaja pravzaprav vsa tvBjtCTtc»TTČari Z-nibtjen:! je steer preteklost, čas be/i t e povrne se več. toda ostane ti upanje v bolj*o-l»r,liodno>t. upa-1 nje na lepšo IkkIoČ-os,, a 1 ^ j
močmi f /rc'° ve ii:«»stjo, tint: gače je zaman v-ak inul ' Da. ta sovražnik ti j<: najbolj nevaren, [»ravi volk v ovčji k 'ži. K -
. se ie treba b »lj 1 i kol ra-vroj hinavca. Z. lenimi be-edanti, na j videz vsaj d«»stojniiu obnašati jeni, te prcs!e[)i in [»reguvori, tflko, "ta j |H)staticš v \ sem z vseui njegov su-1 /enj. Kar ti.011 |»ove, verjameš: zaupaš mu vse svoje, denar, hišo, da, celo eno Pride pa čas. ko te ta prebrisana /vita buča o^vbart zal denar, hišo; ti izpridi ali celo za- J pelje tvojo ženo, katera je vendar 1 po naravnem in svetem zakonu tvoja. samo tvoja družica v življenji. To je njegova zmaga in ti si [»obit nor ižen do cett. Navadno-prideš
-p.itiv t!'«i 'jc liito'TvlJje vrnui^v
- • -n ■ č r.. na-; r • ! .'a! Kri*tovim naukom. NeŠtc-j vilr.o je -lučajev, ko s,, «c ,,ajbf»lji j p,:s!aš: črt;e kute, prelevili \ itn1 hm -c sovražnike iste, postali . prost'. Naravno, roko. katera lift I teji*. ne boni večno |K>ljubiHal, ev | 1 Dalje na 5. strani.)
Zanesljivi fotograf
391 393 Blue Island Ave. cor 14th 1*1
,1
2 01 e t n a 3 k n ft nj a t ii delovanju HJBOIJSIH, NAJLEPŠIH, NAJFINEJŠIH in NAJHOdNEJŠIH
Fotografij.
Zenitvanjsko slike posebnost.
Ni/ke cene. Hitra in iiljndna postrežba • Oeli jamcens in skrbno izgotivljeno,
Tvrdka ustanovljena 1883. TELEFON ST. >«7
Slovenci, zahajajte (je, kjer Ne Vam v vseli nzirfh ločno (n iiljuilno 'postreže.
1'OZOll SLOVKMI!
Spodaj |NHlpisiina naznanjava p. n. občinstvu da hv« na 129 S. (lenesee St. Waukegan, III., odprla veliko novo prodnjalnieo, preskrbljeno z različno, mnogoštevilno rolx» Imava v zalogi raznovrstno moško obleko, klobuke, bjkxI-njo obleko, čevlje, n tka vice, nogavice, srajce, ovratnike, /.Hpestnjkt'. "Overalls" in "•Inntpers". ter vse vrste ob-lekc, s[widajoče v to stroko.
z vi:u;štov.\\.m:.m Btev' K«5lCEK in STEFANIC "fv-,t 129 South (lenesce Str. -	WuukeK'm. Illinois.
SUKA PREDSTAVLJA
uro /n dame.
Pokrovi so pretcgJfjcui z zlntojnJ (iold filed, jiuiičeni za 20 lot. Kole-sovje mi ni'/|K)l(igo Elgin ali Waltham. Zdaj samo	i
S 12. 50 _
Mož. osreči svojo ženo iu kupi ji \l uro za l*t/ično darilce.	>
Jiicob Stonirli
K» K. Madlsoll St. t biriigo. III.
Dr. M. A. Weisskopl'
885 ilstlland Ave.' Telefon Canal 476
Uradne ure!	Urad 631 Center Ave:
do o zjutraj	ud M>*l- dopoldne in „d |.'do fti • popoldne
od 5.-t». popoldne	Telefon 157 Canal.
|i|;, \\ lilSSK'>I'F je Cell, ill o<lličcti zdravnik, obiskuj!.-forej Sloviirni v svojo korist.
OliV E S T I LO I
pinlpisani si u soja ni nnziinnjnti p. n. občinstvu, da sem preval ••Saloon" rojaku Jak. Martineiča v Sumit, III. Moji nnč.-lo je iu 1 o le vselej sprejemali rojake liiijuljudiiejsc, vsled česnr lipam, d;i se both tudi meni i/knzovala tista naklonjt;iiost. kakor mojemu predniku iVetniko prijatelje in e. rojake v ol': ee ZMgotavljuUl. tla ImhI«. vsak čas | sto -ni točno / izvrstnimi smodkami. svežo pivo. raznimi likerji. "Porlvini". Trinorjevim vinom itd. /n ziduivo novo»Uihno keul ji-če Kpjnk* znanci, prijatelj obiskujte me v prostih urali v živali I«,det. vsaj ' isti zrak. Na zdarl o • PRANK KOLMti, o «» Summit, III.
£ .
■ - CM
z- s'
J e->
I
-	co
—	ca
-	cro
co
> S"
? Ž
e=;
a»
—	r-T—i
' i r. od
i 7"
J J
3
i
11; I
* » \a/dar rojaki!
Slovvncent in drugim bratoiji
Slovanom priporočilni svoj lepi
ofejeni ♦•SALOON".
Točim vwlno sve/e pivo in [ni-Bitu« druge pijače. IJaznovrehie fine smodke no rnzpol''g°-
Potniki dobe pri meni čedna prenoCiSča in dohro postrežbo.
Za obilen |x>sct se pripori«
m.vhtis potoka h,
.vil S, Centre Ave. Chicago. Ill Telefon št. v 17*21 Morgan
Hojaki- ne pozabite stareg. prostora. John Kosetfk«. w	>
(Dalje iz 4, strani.) krat me mora srečati pamet.
Kes čudni ljudje so nekateri. Prepričani so, da nimajo od črne kutc druzega kot prazno godlo na eni in sistematično izkoriščanje naj drugi strani, a vendar se ne postavijo odločno z.t syoje dušno osvo-' bojenjc. Zopet drugi se kaj malo brigajo za peklenska dejanja črne k utc, mesto, da bi šli z dobrim vzgledom drugim, še popolnoma nevednim rojakom naprej. Kar se ne stri, se ne zve; s storjenim torej kar na dan. Pop je t ml i človek, kakor mi vsi. Dokler dela pošteno za svoj kruli, dobro, ali kedar nima njegova bisaga meje, na djtn z njegovimi zločini brez pardona. Resnica je, da taka izjava ni tako velikanskega |>omcna za posamezno osebo, toliko veČ pa za splošnost. Tiidi dušni revež naj sc polagomo seznani z raz.nimi dogodljaji iz življenja črne kutarije. Dvom je še vedno dobro vplival.
Dragi rojak, bodi nverjen, da črni paraskje niso šc nikdar izkazali usmiljenje proti osel*, ki nc «»l>ada v njihov krog; kujejo celo maščevalne naklqx: prdtt (pnemu, ki noči- plesati ž njimi; prav nič nimajo v, sobi Kristovega nauka, ki pravi: "Ljubite se med sabo", nasprotno pa posedujejo skoraj gotovo del one Petrove skale, katere ne omajajo najžalostnejši dogixlki iz življenja y.reslepljenih ovčic. U-smiljenje in sočutje?- hm, kaj še. Kaj njim mar l>edro, poneumnjcuo ljudstvo, da le sami žive v razkošju in zbijajo razne orgije. Njih geslo gotovo ni: "Živi in pusti živeti", marveč: "Somišljenikom od-j padke od naše lukulično obložene! mize, vsem drugim pa — smrt I"
Prijatelj, ne rekaj malomarne^, da je vse pretirano, kar sc piše in; govori o teh krutih, neusmiljenih poniževalcih našega naroda. Prepričaj se prej, ako niši v istini ->e j doživel kakega tacega razočaranja j iz strani čnie kutarije. Nc veruj j v vsako hinavsko zavijanje resnice. Naj te ne preslepijo v navidezno j pobožne gube nabrani obrazi saino-goltne/ev, ker vedi,da ni vse zlato, kar se sveti; da ni vsak svetnik, j četudi nastopa svetniško.
Na delo torej, ker resnobni so dnevi! 7. najhujšim sovraštvom so pozdravili tvoji črni izkoriščevalci ubogi "mali listič (JI. Sv.", ko je zagledal La~ prvikrat beli dau. j Nobeno sredstvo jim ni bilo prene-srarnno, tla bi sjxxlkopali tla dvema požrtvovalnima, vseskozi pošteni- j ma izdajatelj ima in urednikoma i prepotrebnega lista za delavski stan v Ameriki. Da, živa bi bili cvrli iu pekli na ražnju, ko bi sc bilo to' godilo ob času inkvizicije; toda kle-' rikalna sodrga nima v sedanji dobi \ neomejene oblasti, zlasti tu v Ameriki be. Najbolj ponižne klerikalne ovčice so se začele zgražati nad ostudnim pisarjenjem propadlega! klerikalnega lista ''Mira" v Puebli, Colo, Pošteni možje i/ klerikalne-! ga tabora so morali ustaviti le ki-blarije, da še več, grozili so nekateri' celo črke razmetati, . ako n.1 j preneha s "krasnimi ' slikicami, vredne one mlade nezrele tnaziljcue buče. Glasilo kranjskih kapitalistov (?) v Jolietu, jc trobilo v isti' rog, tudi klevelandska židovško-katoliska papirnata maslarija, sc jc postavila na noge po receptu 'Mira' in z geslom: vse za vero in narod", reete: za groš! Propyl jc "Mir", vslcd prenapornega dela baje, R. i. p. I ''Glas Svobode pa še stoji, neomajen, trden tia veliko ogorčenje in žalost kutarije in nje zaslepljenih ovčic. Tvoja dolžnost pa bqdi, dragi rojak, koraka- z "Gl. Sv. v isti -meri neustrašeno tKjprej, kajti to lxi le tcbrwi ivojccm v korist. "Gl. Sv." je razširjen po vsi Ameriki — kak»» uuli ne, saj mu jc geslo: "Vse /a rKnico, pravico in rojaka-trpina . čez.vse drugo - toda vkoreuiniti iK>ra še bolj. "d* I Mino zatnogli sledrtjie^veu-dar-Ie (»ozdraviti dvakratno Iz<kijo na tedeil. Kaj to, ako se >nujejo kranjske larške zveze - pobožno željo, otemnjevati še nadalje duh f mase. To mjj nas ne moti: toliko zlo/nejše združimo se ostali v tuoc-110 falango in deluj mo skupno za napredek, v svobodnem dulm. slovenskega naroda v Ameriki. < as, "ydnost, vse je z 4iamt iu. luč pro j f ete mora slej ali prej pro I ret i i tidi v naše mase, le otrpneti ne šmemo v boiu za to. Pred očmi
»i t 1
tiaj ftam bo vedno fetinitO dejstvo, i da se zamorejo le oni narodi iioba tlati z dobrim ekonomičnem ;tan- 1 i*m. ki ... /farjev celil■ <torj>.-v, nišnjih Lypitaltaticnih zaveznikov, 1 p»osti. Pokaži mu groš (farju) 1 m če le ni hudič, te Ijo skušal zanj [-1
odreti, rekoč: daj meni, tebe čaka na onem svetu boljše življenje. | Pove pa. ne, zakaj hoče on živeti že j na tem svetu — za trpinov groš. - 1
Dovolj! V CTilcagi-seJiistanov-Ija "slovenska narodna jednota", I katera ima namen dati svojim.čla-j 110111 isto jKxl|K>ro v slučaju bolezni j in isto usmrtnino, kakor vse dru« I ge jedr.ote. . Iu še več! Jednota bo dala vsakemu jiopoliio prostost v zasebnem gibanju posameznika; tu se ne bodo vezale nikomur roke. Vsak l)o imel le dolžnosti do svojih ^obratov, vse drugo pa ostane pri njegovem osebnem prepričanju, za katero ne l>o nihče vprašal. Samo ob1 sebi je umljivo, da 1» ta jednota za duševni razvoj slovenskega naroda v Ameriki velicega pomena,in v prvi vrsti v korist vsakemu posa-meznomu članu. Naloga vaša, dragi rojaki, je torej, da snujete sod, kjer v»3 jc več skupaj, nova društva za pristop k narodni jeduo-ti. Stara društva so seveda isto-tako dtibro došla. Ciin se uradno razglasi slov. narodna jednota, bo tudi vpliv kutarije ponehaval. In v to zastavimo vse svoje moči, kajti, kaj jc bolj naravnega, kakor to, da se vodimo v ekonomičnem boju sami, brez kacega teroriziranja iz ene ali druge strani. Kdor se je posvetil duhovskemu stanu, naj «> stane v cerkvi, kamor spada; za potratno življenje 1k> imel vzlic temu vedno dovolj, za to jc vendar še nezavedna masa tu. Razumite dobro, dober človek je oni, ki da, grda p ropa lica pa oni, ki ne da in ravno zato, ker nas pitajo propa-lice, si napravimo lahko svoje j>o-! sebno mnenje o črnih kutarjih, ki j se puste častiti od nas, kakor Kri-' stove namestnike, ki pa niso nič 1 druzega, kakor zasmehovale! Kri-stovili naukov. Na delo ■ rojaki, ! bodočnost je naša, vseh ljudi. Za-j gledali smo luč sveta vsi na eni in i i«ti način — to naj na« združuje in j krepi v bo ju za pravico in svdbodo , vsega človečanstva. Zahtevaj iyo vedno in ob vsaki priliki socijalne i reforme, ako hočemo biti sel>e in I svojih [xitonicev vredni.
K sklepu želim "<ilas Svobodi" : najboljšega uspeha v novem letu.
Težavno je res delo za narod, za ! narodno probujo, a vendar tolažlji-vo in velikanskega pomena za lx>-dočnost. Tudi ti, rojak, spomni se svoje dolžnosti, obnovi svojo naročnino; naroči se. ako še nisi naročen ter razširjaj list med svojimi rojaki, da vsaj deloma uglajaš izdajateljema |>ot v prosveto. *	Zaman.
Far in sv. Peter.
Far, kateremu sc je zazdelo po -nirti, da ima nekako prcdpravico do nebes, stopi ponosno pred nebeškega vratarja — sv. Petra. "Kdo pa si ti", ga pobara Peter. Far lint imenuje svoj stan na zemlji iu kje so mu-bile-izročene zemeljske ! ovčice v nebeško pašo. "Kaj do- j brega si storil na zemlji za časa j svojega delovanja", ga vpraša Pe-1 ter dalje, "da ti dovoljuje vstop v j nebeško kraljestvo?" Nekoč sem I .naletel na obubožano in do skraj-| nosti obupano, zapuščeno /eno na j ulici in ker sc 1111 je rcvica zasmilila, dal sem ji dva centa v pomoč." j "Gabrijel", se obrne Peter nanj, ' ali je to vpisano v nebeškem zapisniku?'' "Da, sv. 'Peter, vpisano] je na njegov kre»iit." "Kaj, si še dobrega storil ?", vpraša zopet Peter. "Neko mrzlo zimsko noč sem -našel malega razuašalca in razpre* dnjitlca časopisov na [>ol zinrznje- j nega pred časopisnem poslopjem, iž sočutja sem mu podaril en cent.' "Ali jc tudi to vpisano, Gabrijel? "Da, sv. Peter." "Kaj si še storil dobrega na zemlji?", jc nadaljeval Peter. TIm, za sedaj se nc morem ničesar več domisliti," "Gabrijel, what do you think we ought to do with this fellow?" ("Kaj misliš, kaj naj storiva s tem človekom?") i Gabrijel: "Oh, give him back his ] cents- and tell him to go to hell." ("Daj lint nazaj njegove tri cente-iu reci mu, naj se oobcrc v pekel.")
Peschni izleti za kupavalcc
se prirede v nove pokrajine (ircer okolice V Oklahoipi in tudi v drugo ; kraje velikega jugozapada v novem,, brvi a deqmibrd po "Frisco" proyi
Ali želiš imeti bogato in rodo- j vitno kmetijo (farmo) na jugoza-padu, katero kupiš lahko od dol I '10, ceno kmetije na vzhodu in se-' verti? Donaša ravtio toliko dobička. Tu se ti nudi pjifika, da si zbol jšaš j svoje stanje ter spraviš poljubno '
Natančna pojasnila in posebne ' cene zveš nd R. S. Lemon, Secretary Frisco System Immigration Bn- j» reau. St. Ix>uis, Mo.
RAZNO.
Trgovec z dekleti.
Te dni so z I .loydoviiu paruikom "Afrika" pripeljali iz Aleksandrije v Trst nekega Milavca iz Logatca ter ga pripeljejo 1 v Ljubljano, Ta Milavec je namreč zvabil iž Ljubljane kakih 10 deklet v Egypt in jih tam prodal v zloglasne hiše.
. * Zastrupljenje mož.
V	Vorocsmartonu na Ogrskem je nedavno nagloma umrl kmet Jurij Tiszak, Zdravnik dr, IIanus je potrdil, da ga jc zadela srčna kap. Pozneje pa jc nekdo sodišču naznanil, da jc Tiszaka zastrupila lastna žena. Obdukcija je v truplu res našla strup. Žena je tajila ter se sklicevala na zdravniško izjavo. 1 Tedaj pa so priče potrdile, da je žena z. zdravnikom Imela grešne zveze še za'moževega življenja in da iste po moževi smrti nadaljuje. Predstavljena dr. llanusu iz oči v oči, je žena izpovedala, da je |xi nasvetu zdravnikovem moža zastrupila, zdravnik ji je tudi pre-skrbcl strup. Nadalje se je dognalo, da dr. IIanns ni imel zveze samo s to ženo, temttČ še s štirimi drugimi ženami, kojih možje so naglo na čuden način umrli. Te žene je dr. Hanus z grozno tajnostjo navezal popolnoma nase ter so mu morale »lajati tudi denar in druge dragocenosti. Pričakuje se, da zaprejo še več vrtov, katerim so možje naglo umrli.
Bogati ponarejale! denarja.
V	Varšavi se vrši sodna razprava proti osebam, ki so obdolžene ponarejanja denarja. Med njimi sb tudi bogati bankirji, ki so obtoženi, da so že dalje časa delali bankovce po 5<x>, 25 in S rubljcv. Razprava Ihj trajala okoli 4 tedne.
Župnik pedagog s palico.
Župnik b'erd. Katzelberger v Ofenlmcliu na \vstrijskem je nedavno toletnega učenca Pichelma-na v šoli tako pretepal, da je deček par tednov ležal ter sta ga dva zdravnika zdravila. Kmalu na t<> je župnik zopet pretepel dva učenca ter jima. potem rekel: "Tako sedaj pa idita domov ter se'uleiita kakor Pichclniann. Meni se itak ne more ničesar zgoditi." Pa se mu je vendar zgodilo. Obsojen je bil v globo <o kron.
Vraiarstvo pri Romunih.
V	Abnidbauyi na Ogrskem jc u-mrla te dni stara ženica, o kateri je trdilo ronmmko prebivalstvo, da je čarovnica; Da bi ne hodila |>o smrti ljudi sesat kot volkodlak (krvoses), prcbodli .so ji z razbeljenim ra/ujeni srce, ji natlačili v lista sta-1 rili [xxlkov in žehljev ter jo |x>l»>žili j v krsto s trebuhom navzdol. Poli- j cija je za vac to prc|K>zno zvedela j ter išče krivcev.
Štrašnu nesreča
>e je pripetila te vini v Ustju ob Lahi. Na ondotuein ribniku -<» se; drsali nekateri mladi dečki in deklice i>o tankem ledu, dasi jih je po- i licaj dvakrat nagnal. Hipoma pa se led udere iti šest oseb jc zginilo j v vodi, 1'ne^.i dečka in eno dekli-, co so rešili, utonili pa so:- tšlctna j Franja Vire, 17letna Mar. Ulmati, j i4letui Fr. l.iliiš in 15ktni Rud. j Ceh.
••Darila med živ Iml."
Marziljska' kazenska zbornica se bavi t zel ) intcresantnimi goljufi-rinmr rA/intščciiega jezuitskega reda. Nedavno je umrla tam zelo i lx>gata stara dama, ki jc bila popol-noiu i pvxl vplivom jezuitov. V o-; p,»roki jc zapustila celo svoje premo/ 'rije neki ženski, katero je v j življenju jedva poznala, dočim edi-1 ni brat pokoj nice ni dobil niti kraj: i carja. Ker je slutil, da je pode-j ,lov ilka le iH.sredovalna oseba za; izgnane jezuite, vložil, je brat tožbo .na r.vveljnvljenje oporoke. Pri' hišni preisl.avi v stanovanju*tc src-! ene ženske sc jc bratova sumn j a j potrdila. V njenem stanovanju so j našli polne zaboje cerkvenih ix>- j s.xl, mašnih oblek itd., v skupni j vrednosti par stotis<>č frankov, j Komisija je sla tudi v /gornja iia»!-stropja hiše ter našla bogato ureje-fie altarje, kjer -so jezuiti raVno j maše val i svojim privržencem. Proti notarju, ki je delal oporoko, m proti nekaterim jezuitom Se je vpeljala kazenska preiskava.
Sadovi celibata.
V	Namurti v Belgiji so obhodili te dni župnika J. Sale.isa iz Francoske, obdolžeuega, da je zlorabi! , mlade dečke. Svinjski ceiibatar sc je izgovarjal; »la ga včasih napade ' vročetiica. ter te«laj ne vc kaj dela.! Bil pa je /e leta zaradi istega h
zločina obsojen v enoletno ječo m! 200 f r. globe. To, pot so mu za j njegovo vročnico prisodili 4 mesv.ee I j ječe. — Pred kazetusko zbonnfco v I iTTanau-u na Nemškem' pa je s,al i te dni katoliški kaplan Peter KlVpp, j obtožen ravnotakih svinjarij. Z? meseca marca ga je obsodile deželno sodišče v Daždaiiih v dveletno ječo, ker se .je pregrešil kot ka-1 tehet nad svojimi učenci. Zavlačeval je nastop kazni, m.*d tem pa pa- j del zopet v cclibatarsko svinjarijo. Njegove žrtve je par tucatov malih dečkov, Pop sc jc delal blaznega, stoda v norišnici v MarbmgU| so ga proglasili za simulanta t-il»-' sojen jc bil v 4 leta ječe, tedaj ima skupno za presedeti ('» let.
Poročentga so hoteli zopet poročiti.
Čudna je ta, ampak resnična! 1'rečastiti gospod vogerski župnik llerlot, tisi i, ki se meša tudi prav Živo v |x>litiko, kadar mu kaže, je bil poklical pred kratkim k sebi nekega moža na Vogerskem. Mož jc čevljar, zategadel si si jc umevno mis I !,* la ga kliče gosjxxl župnik k sebi za to, da mu pomeri čevlje ali katere ]»opravi. Z vso potrebno |x>-uižnpstjo je korakal mož proti žup-nišai ter se pripravljal prav bnim-110 na trenotek, ko lx» imel čast, premeriti |>osvcčciio nogo voger-skega župnika, premeriti natančno, da napravi dobre, trdne, Iojmj sc |>rilegajoče čevlje, tla g<>s(xxla Ue Ixxlo ščipala kurja očesa ter da nc dobi revmatizma, kajti ako bi olx>-lel v sled slabili čevljev ter bi nc mogel maševati, bi bil kriv temu on, čevljar. Ponižno sc približa gospodu župniku ter ga začne ogledovati pod noge, da bi pač tini toč-1 neje in pravilneje izvršil svoj posel. \li glej iu strmi! O čevljih nitij govora ni, pač pa mu reče gospod 1 nune,.da^ga jc poklical, ker se mora še enkrat jionx'iti! Kmetic jej zazijal in se začudil, misleč, da se I udere v zemljo. Ali gospod nune jc ponovil, da se mora >e enkrat! Izročiti, ker je bil pri njegovi poroki storjen neki pogrešek.' "Paj kako, gosjxxl župnik,' pravi čevljar, "saj soni ]M»r.>čeri že 3 let in pa a otroke imam", "Nič ne sto-1 ri." pravi župnik, "ti se moraš se enkrat jioročiti. pa je, da sc jh►pravi 1 »ni pogrešek'. Mož je gledal debelo in čudne misli so mu rojile; no glavi, končno pa o»lšel, ko mu je še določil g. župnik, da se ima ta iiova poroka vršiti v nedeljo. S čudnimi občutki jo zapustil čevljar župuiščc, iti mečkaje papirno mero za čevlje, ki mu ni nič služila, jc. mislil po (Kiti, da se jc gospod nune: najbrže "zmotil". Ni pa prišel do! zaključka, kaj bi mu bilo zmešalo i pamet. Seveda ni držal te reči taj-| ne, marveč jo je povedal drugim. ; Nekdo 11111 je svetoval, naj gre po j.ra.šat v tej ''vvi na oni kraj, kjer i se je poročil. Mož je šel res takoj L I v Gorico v Podturen v farovž, kjer ; '-o mu pa tudi povedali, da je neki i pogrešek, da naj stori, kakor 11111. ukaže domači , g. župnik. Ha, ta je lepa, si jc mislil uliogi vogerski 1 čevljar, aH poročiti sc, pa le nc dam -' zojiet, ker je prepričan, <la je po-j ročen pravilno ter na torej nima liiikakega vzroka,-<lati se zopet po-! točiti. Župnik lierlot mu jc sicpr rekel za trdno,'da poroka ne velja nič, ko ga je vprašal, in rekel mu je cclo ik drugo vprašanje, da •lahko zapodi od sebe ženo in otroke, kadar hoče. "To p.i preštudiram", je. rekel čevljar.1 "Poročai i si v cerkvi, ali pred Bogemne!" je uckel župnik - kmetic pa, da sc'. i da jx>ročiti le takrat, ako mu pla-čajo tak "špas" prav pošteno. Kh- j I ko da bi ne bil poročen pred Up-j jioni, to pa mu ne gre v glavo, saj ; Bojt je vendar v cerkvi- pričujoč: Kje pa 1k>. či ga ni v cerkvi? I nedeljo je bil»» baje vse pripravljc->10, ila ga zopet poročijo, ter da jx>-pravijo oni "pogrešek'*; o katerem • »c pa ni izvedelo, kakšen da jc, ah čevljarja in žene1 ni bilo. On si ! misli prav, da ako so .»ni kaj za-. Igrešli, naj gledajo >atui. on je ]*> 1 ročen - in-če drugi norci, on ni, !'»» Vogerskem, Prvačini in ! tam , okoli ne govorijb o drugem i nego o li "novi poroki" in pa \ pregovor je prišlo, da kdor je o/e-njeH 5 let in pna 3 otroke, sc lx. i moral odslej znova poročiti, taka i postava je v katoliški cerkvi sedaj "ven prišla".	("Soča 1
Smrtna I a. . Neki angleški statistik je izraču ijil: Na vsem svetu živi 1.500,000. 000 -Mudit; \i) 1 milijona jih 11 ■ n rje vsako leto, okoli 100,000 v sal; j dtn, 4000 vsako uro in 67 vsako minuto. Toda zato pa se vsako "nr , nuto rofli 70 ljudi.	: s
j PS§F, M, S. €. COLLINS, j
g Je več let naj bolj priljubljeni zdravnik Slovencev v AmeriRi. |
sodVse ga čisla spoštuje o,U-!u- J| m\	duje njegove znanje (zmo^uost)j )i:-j
^H^^H	\ gova stroga vestnost; in dobiosrčp:. ■
E	\ Njemu ni potreba pnporoifd.i '< ^ j
1 \	tisoč slučajev ozdravljenja p«vi:i» 9
fjj	čujejo njegovo ime.
[n	jjP Pri njdmu se oglasa pismeni* uu d
(iJ ^	osolmo v enem dnevu več botm- 3
[»J	-v' kov, ko pri istih, kateri njegov »»- S
j^J ^	"'ein posnemajo v enemu letu
ju - ^^^^^^^^^fcjjL	Skušnja naredi luojKtru- fl
r»j	^ 'gova neizmerno ra zširjena zdrav or- E
ItWo® '^HBa >ka »ku3n;a napravia ga je niO|, C Li	strom zdravnikov n vestno izpolni- g
K Six.'	\	lt'V svojega poklica utrdila je ugled 9
\-i^S^^S^j^ ' " efjov pri zdravniškemu vnanatvu S
-vi	* N svetapr. svojih zdravniškili s<»- M
R •Zaneuiarjenie prelibi|eiija je podedica da večji
tU »let bolnikov umerie.	rn^^r
M Od prehlajenj i r>as';int unet.e prsn h mrež,	. L § reumatizem, neuralg r« kitar, bedičnih bo'ezen, ^v^^VV &
»ji med tem najhušie letika	S
Cj Da Vfa5c prehlaicni'.' ne lit ime'a hm?c posle- f 'ND,	3 c dice, obernite se takoj n i tega slavnega zdrav- j; * V '
jjj 1 Ju ozdravi ledičue bo'ezn t posebno sku5n,o,
Mj	znnemarjenje te bo'ezm je prosio rečeno 9amoiqor. Jj
J	Led'čna bolezen oku?i urin (vodo) in ma grtxtujet B posledice, njegov sistem ozdrav'ienja pomaga od- E
Gj	TIN ločno tei bolezni, bo'eČmam v hrbtu, bodenjena stra-■
n	f Jr I/ \ n<,',, ',ul('l"inc v kovku, otekel obraz, vodenica, nioiT- 3
c	I J f f //mo gitanje na vodo, bolezen na mehurju in dru^i..- 3
n	Vv A-«, 'H' slične jiojave. ' 5
I /^(P |f	Živčne bolezni ozdravi on z
S	/ " Iieprekosljivo ročnostjo in temel-
[j.	j 11 o, Kdor od pos'cdnih teh bolezni trpi, to je IcJ*--^. 5
fl	nemirno spanie ' i/t.urjenosi,,Mntiost, in onemog- sfil '\r //' ,.
ril	lost Kakor tudi n.» i.'.o emost., •a/dra/enosti, sla« .' €
j!]	bouinnosl, g'avot'o! Somer ie u'e9 knk'or n,i dru- ^^ i
§	L'lli od te bolezni naM.itoCc Up naj se • »«oj obet. - S
ui	ne na Professor COLUN'-'A ptedno d;t ojvgovabo-
tj	le/en se razSiri in ncozdrav'i'va postane osolnto Jene morajo na 0» j)
[j| pa/iti	____J
ti Mnške »i|inhki» lude/nl v i;i/n b p<» avah ?enske spolske l<Jti Uj zni, maternične bolc/111. želodčne, pltične, eterne, srčne, zunanui jo) [j| in un.nije \ o'ezni. o/dravi P ofossor C01.LIN'S boljše, bilrejst >: tU temeljiteii ko drugi.
:iJ Obvariljle se posnemovalcev sistema Professor Pr. < 'OI.LINS t n l.iile'di |e sedaj-mnogo nastalo Professor COLLINS je pripravlu > u r^j /,i kakšni kateri si koli namen ali kakemu potrebnemu Slovencu n 'C j| Slovenki-$1000 izplačali ako mu zutnore dokazati, ' da Ii tako ,..»- ,g n m glavni ravnatelji ah imejilelji istih associesnov institut'.v ali ji zdravstvenih zavodov (objavljajo v raznih listah) Ti tako? >1 J'j »I 'davni ravnatelji ali posestniki od istih zdravniških zavodov ius<- rn? U druzega kakov spekulanlp z m.do plačo nastavljeni zdravniki.	V-
{].. Ne dajte se v »oke takiui Slovenci.	L
fl Vse objave elecločnich pasov in electro-ina^neličnih zdravilnih |c /i metodov so luimbug Podrobno o temu nečeino govoriti, ker dol>n» 31 ji eemo kdor je to poskusil se je sam osvedoČilda je vse hiiiubuv; in g| jj iskonSčenje ubo/ega delavca.	^
j^ Professor I)r Collins je imejitelj tega zavoda v/.e Ud ou *j J *e danes 11a krmilu tega zavoda. On je samostojni lastnik in pred- *•■» {j sloju :ki /dravn 1: tega zavoda; on je osobno odgovoren za vSa d'e>-ianja in obCuie z bobivkoin natančno in vestno 111 to ju njemu pripo^ L moglo da je postal slaven, priljubljen 111 občno čislan zdravnik pred g ii svojim sovrstnikom. Ne poslušajte nikogar in neoinagujtc Slovenci 3 JJ »ko ste bolni ako trpite na bodisikoji bolezni pišite ali pridite g J osobno k:
Prof. Dr. E. C. COLLINS, j 140 W. 34th Street, New York J
Zu bolnike kateri hočejo osobno govoriti 7. njemu naj pridejo: j ob delavntkah od ro ure zjutraj do 1 ure popoldan: od 2—5 ure po j polpn; ob nedeljah in praznikah, o<l 10 ure dopolnilne do 1 urepopo-' ludne. V torkah in petkah tudi od 7—8 ure zvečer.
J. Dweyer
t;j blue m: m, chicacc. ill.
priporoča S L <> V R N C E M svoj: "SALOON". Fina vina, smodke i in rnkije |*» /.inerni eeiii Pr.drež-ha tofiia.
U MATIJA Kil KLATIT, i
t* i
^ 433 W, 17thSt.CiiU AGO, It.i,. ^
^ edini »lov. krojač v Chieagi. | WSI prijmroča rojakom v iztle- ^ if lovanje novo in [»opravljanjV , J Btare obleke, katern bo izgle- j Ir dala kakor nova, N ye |>o 1 tj /.memo nizkih conah.	J
Na prodaj no
k ana rek i
Sl Arulresjiergruliiky, i»ri V. Novak-it 13J5 \V. isih Sir.
"DELAVSKI DOM", :
f- 1
PHIL. HAST LASTNI h, < 53.I Ulito Island Ave.,
CHIC'At K >. ILL.
Tu najde vsak p uutneznik ^K»trt'ž. l»», kakorenonarekuje bralki, socia-lizom. Veliki posebni prvetori za Bku|)ščine iu društva na razpolago.
ROJAKOM
Potujočihi in tukr.j(bivajoeint, pr jioroeain svoj novi, lepo urejeni
! "SALDO N"
■ ^
i Kjer točim vedno svežo pivo, raza 1 : lina vina in likorio. Postrežba to i ■ 11 nt. samo z unijskimi smotkam i. Biljar v hiši. Potniki dobi; čuda <
i prenočišče.
Za obilen poset so e. rojakom ' prijioroea
Leonard Puli lastnik
9050 Avenue N S. CHICAOO. ILL»
URBAN HltO'S
, pogrebniki.
8113, \\. I Nth. St. Chicago, IU. t; EN A IN DOBRA POST It BI
Pozor!
Kaj pusti« oil nevednih /oho- » ( zdravnikov izdirali svoje, in ^fža se {Ktpohioma zdrave zobe V Pust si jih zaliti s zlatom ali Mrebrom» kar ti za vselej dobro in j*, najnizj coni napravi
B. K.SIJ10NEK
ZOBOZDRAVNIK
,->44 BLIK ISLAND A V H, (H I ('A 00, ILL. Tel : Morgan 4:
Tovariš Sebastijan.
Spisa} Mihalek.
h J al i "Naš: capif k t" ■ Mislim, da je bilo to pozimi leta 189*. Tedaj sem bil brez poselil, To se pravi, v gozdu se je odkrlini-la veja in je padla na tla in jc zgnila.
Sneg jc ležal dve pedi visoko ra ! zaspani zemlji! Noč in dan se je razprostirala na nebi? dolgočasna siva megla, tanka in skoraj prozor na, zamazano sobice brez kontur jc počasi navzgor in suh, oster veter jc razsajal po državni cesti, ki sc jc vila v bril), tupatapn ogibajoča se-pritlikavih, belili gozdOv; veter je: gonil drobne, brušene snežinke pred seboj, ki so se mi vbadale t zmrzel obraz. Noge sem premikal brezčutno in enakomerno kakor mašina. Polovica dolgočasnega dneva je že bila za menoj in spo-minjal sem se je kakor v polsanjah. Malce hribovita krajina je bila žalostna, tupatam porasla z nizkim grmovjem in vmes posuta s -ivini kamenjem, ki je gledal iz snega. X drevja so visele snežene pajčevine in sc lesketale v onemoglem soli(cti kakor srebrne.
< »zrl sem se nazaj. Ob cestnih ( jarkih so stale tihe vrbe, zakopane , V sneg, in njih barva se je stapljala s sivim nebom. Po vsej krajini sta-sc ostro razločevali le dve barvi, Sitcžrobela in dimastosiva. Sirili ] sta se v daljavo in se stekali druga , v drugo v silni breždanjosti.
<i)lišlo me je nenadoma in bogve , odkod. V ustih sem začutil slin- < in postal sem lačen. Sežcm v žep: j dva groša sta bila ondi, vse moje imetje. Sklonil rem glavo in hil ] neizmerno žalosten. Prišel sem '1° vrha.	1
Ravnina sc je zalesketala v zla- 1 tem solncu in na .obzorju je zatre- . petalo sneženo, pojiognjcno drevje, j Cesta je bila ravna, tupatam vega- , sta in zareze koles, napravljene od | vozov v umazanem snegu, so se iz- 1 gubljale druga v drugo.
V dalji se je nekaj gibalo, in u- 1 mazana senca jc zamigljala na ob-lorju in obstala, /.delo se je( da f stoji, a jiočasi se jc manjšala in po- j grezala v zemljo. Človek je bil, ki 1 sc jc pomika! naprej, vihtel palico in se jiogrezal v daljo. Šel sem ur- 1 neje, cesta mi je izginjala [hkI no- i gami in sneg je cvilil. Nataknem i tianosnik. Konture v naravi so se -poostrile, in čez vso krajino je legla i svetla belina. Srce mi jc vztrepe- . talo, bil je potnik. Črez pleča 11111 c je malomarno bingljal okrogel za- ] vitek na zeleni vrvici. Torej "ko- 1 lega"!
Začel sem teči. Noge so spodr- j savale, sneg se mi motal med noga- t mi in škripalo je. Nekdo je zapi- l skal tako, da mi je žvižg priletel na j ušesa, zadel se jc še ob bližnji gozd £ in utihnil. Težko sem sopcl, pred j očmi mi je vse migalo in se treslo, c a pot je obstala in ni več izginje- | vala pod nogami; zdrkaval sem nazaj. Sedaj mc jc potnik opazil; o- z bniil sc je, naslonil na palico in me ž počakal.	,
"Kdo si?" ga vprašani. Svoje v male, sive'oči je za trenutek skril 1 pod košate obrvi, nategnil usta, ši- s roko pogledal in, motreč me, odvr- c nil.
"Približno tak človek kakor ti!" 1 Prezirljiv wi obenem zadovoljen | nasmeh niti je legel na usta. Za- j mahnun z roko.	č
"Dobro! greva skupaj. Samemu r mi jc dolgčas!"	\
Moj novi znanec je bil precej !■ večji nego jaz. Gledal je hudo in -hudobno, obrvi so mu visele skoraj 1 črez oči, da je zrl njegov |>ogled J kakor iz globoke kotline. Njcgo- 2 ra rdeča bradica je bila šilasta in i več ledenih curkov jc viselo od nje. i "Pravi" reče črez nekaj časa, ko 5 sva se nagledala drug drugega. \ "Greva skupaj, ti imaš gotovo de- t narja!" Stresel sem se in nehote j sem sc zopet spomnil vsega svojega potikanja in beračenja in stara i teža skrbi nred temno bodočnostjo mi je zo<»et padla na prsi. * "Ne, prijatelj, denarja nimam!" i "Nimaš?" se začudi, obstane in 1 pogleda v nobo. Njegove obrvi so I «e nenaravno privzdignile in male njegove oči so se izbulile.
Moral sem se smejati. "Nič ga nimam, bratec!" odvrnem čudeč se 1 njegovemu prenesečenjii. Tudi sam je kmalo btišil v divji smeh.
"Nimaš ga, nimaš? Ha-ha — daj mi roko! Tako! dva bratca!" fn smeje s< še glasneje, pri čemer se mu pa oči docela pogreznejo in jlrrijejo.
"Kam si namenjen?" ga vpra-» šam. "V Trst?"
"Ne vem, morda pridem tudi tja. Prišli so in so nas.vzdignili in pognali: kvišku, lenobe lene, alo ven! Začudili smo sc, pomcncali si oči, 1 dvignili [»est .... Toda kaj! kdo ' se bo pretepal I Pojdimo Lpojdimo! ~ Kaj bi ti pravil — alf ni bilo tako?" " "Prav tako je bilo. Vzdignili - no roke in že odhajali! I11 sedaj ! i grem v' Trst!"
"A, kaj počneš tam? Misliš, da ' čakajo 11a tebe in tc bodo lepo vzprejeli, ti nabasali želodec iu rtv kli: Dobro, tla si prišel, gospodi-i ne!"
1 "Čakali me ne bodo in tudi pozdravili ne, ampak . . ."
" . . . ti .kočiš v morje ter napraviš tijulatn v morju vesel dtfnl" me je prekinil s surovim glasom, v katerem se jc skrivala jeza in 7? uičevanje.
Veter je potegnil, zatulil in bežal dalje, se vračal in nosil drobne, trde snežinke, ki jih je |x>bral v jar kili, vzdignil v zrak, sc igral z njimi, spuščal jih na tla in zojiet podil dalje. Daleč za nama jc zaropita-lo in zvonci so zapeli. Itližal se jc voz.
Postala sva 11a kraju ceste in čakala nanj. Prišel je, konjema jc drselo lit z glavama sta sc skoro dotikala tal.
"Vzemite naju gor!'
I \»rasel, opk.šcti obraz y< -znikoi se je okrenil, tovariš pa je prijel naglo zadaj 'za voz in stekel za njim. Itič je zacvilil po mrzlem vzdtilm in se ovij, kakor mrzla kača tovariševih rok, da sc je spustil. Stal je srfcdi ceste, sključen, prenir in vpil:
"Čakaj, Ionov kmetski! Ali je to lepo? Prokleti ... !"
Strahovito jenaju zeblo, škle|»e-tala sva z zobmi in kolena so sc nama šibila. Moj tovariš je še! poča-si in roke je imel pog rezu jene v glol»oke' žepe. Jaz sem hodil hitro z drobnimi koraki ter ga moral čakati 11a vsakih deset korakov, da me je '.loseI.
"A, kako ti jc ime: Pokaži mi knjižico!" ga zaprosim.
Veter je zaluti! iznova, a on jc govoril votlo, kakor bi prihajali jgl&sovi iz soda in se {»»izgubili v velikem prostoru.
"Meni pravijo Sebastijan. Pa nt prav. Ce bi jaz odločeval <» svo-jem imenu, bi si nadel kako boljše ime. Imena s sodim številom črk so preveč korektna in sila dolgočasna. Pravijo, da ima človek prosto voljo, pa 11111 še- ime njegovo diktirajo drugi I"
Prižge si pipo, |»otegne parkrat krc|»ko iz nje in se iiamiiza:
"Siccr pa, vse na meni odgovarja inoje.nu imenu. Crevlji tia primer! Ne vem, ali jc moj patron hodil raztrgan ali lepo opravljen, ali je imel črevlje ali ne, ampak grdo je, da mc pušča tako1 zanemar jenega!" Obstane, potegne hlačni- i co desne noge malce navzgor in |k>moli nogo naprej.
"Poglej!" reče, "moji črevlji so 1 zvezani z žico ter na spodaj oviti z 1 žakljevino,"	1
Molčal sem in sc obrnil, ua se je veter upiral bolj v moj hrbet. Se- 1 bastijan jc šel sklonjen, kolena so se mu izbočila in brke so se mu ne- 1 enako *v»vesile.
Stopala sva zoja-t v dolino. V 1 kotu, v zakotju gora, jc ležala maj- ' hna vas. Par rcvezcv je ušlo,svetu in.se naselilo tu med kanunijeni in I čakalo 11a svojo smrt. Čisto na- 1 ravno. Kdo 'drugi bi se naselil tukaj, kakor izgnanec, plazeč sc po j kamnu-ut živeč od kamna. Trpeli -o in žalostno živeli in žalostno u- I mirali in nihče se ni zmenil zanje. 1 S slamo pokrite hiše, so bila borna, zverizena poslopja, v katerih jc i zmrzovala suha živina, stradajoča in mukajoča. Pri vhodu v vas jc stal upognjen starec z dolgimi, si- I vimi lasmi in visok mladenič s trdnimi, kvišku štrlcčimi ščetinami na zgornji ustnici.
"O, jaz bom tudi šel, vsi gredo in se vrnejo bogati!"	. *
"Ne hodi!" je rekel starec. "Kdo ve, kaj tc čaka v Ameriki in če sc ne izgubiš! Glej, Martov Janez sc je izgubil in ni ga več od ni.-koder!"	I
Mračito se je in za nama je tulil in razsajal divji veter.
"Tu morava prenočiti!" reče Sebastijan in nagubi čelo.
"Vsekakor!"
Ozrla sva 'se. Vse naokoli 11a l»ol podrtije in starina, kakor kako zapuščeno grobišče. Iz nizkih veznih vrat se je kadilo, in dim se je vre .goval počasi, dokler ga ni zagrabil veter ter razpršil, da ni osta-
--;	1
lo sledu po njem. Vstopila sva v prvo hišo.	1
"Ali hi ne mogla prenočiti pri vas, dobri ljudje.?" jc-jirosil Seba-! stijan.
Visok kmet je stal v veži v oz-1 kili, razcapanih hlačah. Smrdelo ! je v veži po žganju in gnoju. Motril naju je nekaj časa. se [»opra-skal za ušesi, vzel pijx> iz ust in zamahnil z roko. Prav nič ga ni veselil najin obisk.
"V hišivue moreta prenočiti!" de po daljšem obotavljanju. — "Ne moreta!" pinny i trdo..
"Dobro/ prenočiva pa v hlevu!" odvrnem vznemirjen.	>
"Ali v svinjaku, gospod!" doda ponižno Sebastijan komaj zadržujoč smeli. Ozrl sc je name in neumen gledal. Končno pa so je vendar, vdal najinim lepim besedam. Dati sva 11111 morala delavski knjižici in |>i])i ter /veplenke, češ, da ne napraviva ognja. Potem naju je peljal 11a dvorišče.
Milo je že skoraj temno iu nekje daleč je zapiska! vlak. dolgočasno •11 z ttcglo. Ntbo je |K»tcninevalo in na obzorju se jc še enkrat zasvetilo, svetel zrak je zatrepetal in izgini!. Noč se je bližala hitro in fieprestano.'	-	,
Vstopili smo v hlev. \ svoji kratkovidnosti sem videl le dolge noge kmetove, ki so se naglo premikale v polutenii. (Jbjela nas jc težka gorkota. "Tu sem pojdita . . tu imam nekoliko slame . . mislim, da bo dobro za vaju . . ." jc godrnjal kmet. Ko sva sedla, je odšel. Obdala je naju temna noč.
"Ti", rečeni tovarišu, "poglej, kaj vidiš? Jaz nič ne vidim!" 1 "Na jaz tudi ne!" odvrne o-j zlovoljcu. "Prokleti kmet!"
Nekoliko č;'.sa sva molčala, potem pa je Sebastijan zopet pričel: 'Tej! Lačen sedeti v tej temni luknji, t" bi privoščil kmetu. l'ši-vcc! Dobro jc le to, da je gorko. Ce bi se hotel še moj želodec o-greti. Čakaj! . . . tamle je ograja."
Splazil sc je tja ter tipal z roko. Slišal sem neki šum iti težko prestopanje.
"Tu so krave ali voli . . . morda biki." 1 le je tiho ter se priplazi nazaj, robato kolneč.
"Ali je to človeško življenje, bratec? Mislim, da ni! Ce pa je pa jaz nisem čk vek ... Da hi bil' vsaj napravili pr »steno okno, da bi se kaj videlo I"
V tem je zopet vsji: »:1 kmet. k< 9	.
je odprl vrata. >e je hlev malo. 'elo
malo razsvetlil. Razločiti je bilo dvoje krav. prestopajočih se j»o luži in ha drugem koncu za ograjo so ležali«prašiči, ki so začeli kruliti.
"Moj P.og!" krikne Sebastijan. t "Lepo druščino imava! Dobe t tek I"
"Sta kaj lačna?" vpraša zaleglo kmet.
"Hvala 1 Nisva!" odvrnem na- 1 glo, ko sem j»oniislil na prašiče.
"Kdo nravi, da nisva? Jaz nisem?'' je kričal Sebastijan. "Bratec, tebi je menda trebuh otekel!" 1 in mc prične suvati v rebra. Pri tem vpi je, kakor besen •
"Le prinest kaj, vse pojem, samo 1 nič kislega!"
Neizmerno se je hudoval nad menoj, (.""rez kake četrt ure nama je prinese! kmet v veliki lončeni jx>- | sodi neko trdo jed, ki ni imela tto ličnega okusa, ko sva jedla, je pustil kmet vrata odnrta in obstal na pragu. Pri tem jc vzdigcfva! sedaj eno, sedaj drugo nogo kakor kokoš. |
Ko sva pojedla jc vzc! posodo molil glasno Očenaš in odše!. Ne 1 kaj časa je bilo tiho, potem se \e 1 priče' Sebastijan premetavati ter < tipati z rokama okolo sebe.
"Prokleti kmet, tla nama niti ]»ip ni pustil! Sedaj bo vso noč kadil najin tobak. O— jaz jih poznam I te odurne slaboletnikc! Dobiček hoče imeti od naju, kakor od svojih pujskov!" se jezi Sebastijan. | Tiho sem sc mu smejal. Utihnila sva in slišati je bilo sa mo nemirno premikanje po slami. Zdajpazdaj se jc začni ropot verig in trdo prestopanje krav po meh kem ležišču.
"Ali spiš?" vprašam po daljšem ! molku tovariša.
I Leže na trclnihu sc jc obrnil, privzdignil glavo in odvrnil: "Nc morem spati I"
Nekaj časa je bilo zopet tiho in 1 Sebastijan sc jc obračal sedaj na to, sedaj na drugo stran. Nakrat je vznemirjen skočil kvišku in sko raj zakričal z razdraženim glasom "čuj, govori I" Potem Je krepko cmoknil z jezikom in me sunil v hrbet.	'
"Moje prokletstvo je," je nada-
Ijeval, da ne morem nikdar zaspati Zato mc strahovito uniči, čc sem priklenjen 11a odmerjen prostorček, kakor kmet9ki pes na hišo."
Obrnil sun sc tako, da sta-fc najini čeli dotikali drugo drugega. "Kako to misliš?" ga vprašam.
Čutil sem kako je trc|»etaIo njegovo lice in se mu je tresla nervozno roka. NegOvet hipne razdraže nosti si nikakor nisem niogc! raz jasniti.
"Jaz ne moreni strpeti dolgo na enem prostoru!" je kričal kakoi razjarjen. "Meni zadoščajo ..liri ure spanja, a danes sem šel spat ob šestih, pomisli bratec, trinajst ur spati' Izključeno jc, da za£|>.1 pred četrto uro zjutraj. V zemljo naj se pogrczncin!"
Obmolknil jc. Hotel sem ga pomiriti. A kako? Nobene pametne 'besede se nisem spomnil. Med '.cm jc On'pričel nekaj mirneje:
"laž živini hitro in zahtevam čednih sprememb. Novi kraji, nov /rak, nove službe, vedno drugače, vedno naj tej —to je ni-jji: življenjska naloga. Moji živci so sila razvajeni, in jaz sam sem podoben žrelu, ki bi najraje požrlo ves sve" Nisem suženj ni dela, ni kraja, ni zraka, ni ljudi. Ravnrfm se' vedno tako, kakor ugaja to meni, in sar .1 meni. Ce hi bil prisiljen dihati dalje časa isti zrak, |»ogiiiil bi kakor /val, kateri natovorili preveliko teže. Ali sedaj razumeš, kaka muka je zame, prebiti tu vso dolgo I noč ?"
Mož me je pričel zanimati. Nikakor p;i si nisem mogel raztohna- j čiti tega velikega razločka met'U prejšnjim in sedanjim Sehastija- j j 110:11. Zaprosil sem ga torej, naj mi kqj pove iz svojega življenja.
"Ti si pravi čudak!" mi odvrne ironično in sede. naslonivši se na vlažni, kameniti zid. Potem pa takoj doda: "Povedal bi že, a čemu bi tc vznemirjal? .Nečem!"
"Pa mi vsaj povej, kje si dobil tvoje lastnosti, o katerih si mi go-j voril!" silim vanj. Ker že nisem mogel spati, sem se hotel malo |»o-zabavati.	♦
"V vsakem človeku sj»e najčudovitejše lastnosti," je začel pripovc-dovati v pretrganih slogih. "Da •e srbude, je treba le kakega zunanjega 1 e,\ o;ia. Ta povod sam 11a sebi ie d> »tikrat ničeven, a če ni povoda, se te lastnosti in ti nagibi ne zhude nikdar. Človek sam 11a | sebi jc neizčrpni zaklad najčndo- , vitejšega življenja, in to speče živ- 1 ljeaje jc t ret »a odkriti, da -e poka- I že človek v vsej svoji gnilt bi in re- I čimernosti in prenapetosti.
Priznati moram, da it.« ji "i | tovariš na bij» oslepil z bliščem , svojega ognja, s katerim je to gr 1 voril, Molčal sem nehote in ča-j ka! njegovega nadaljevanja. On j je to vedel in je takoj iznova pri- j' čel:	j
"Tako se je godilo z menoj in razložiti ti hočem ta intermezzo v , svojem življenju. Povod temu in- 1 termezzu jc dala moja dobra mati 1 s svojo smrtjo. Nenadoma mi jc I umrla in žaloval sem-za njo dolgo 1 časa, zakaj z njo sem izgubil vse. 1 Moj oče je bil velik čudak. Imel je na primer čudno lastnost, tla se je i»ustil vsak dan ]>o kosilu šče- t getati za ušesi. Jaz mu nisem bil ' nikdar naklonjen in on meni ne.— J Iti v tej globoki žalosti |h> materi, j se lili je časih zavrtelo v glavi, da | sem se opotekcl in padel. To se je pomivalo večkrat, čudne >lal»osti f so 11V pričele napadati, in veselje ( do življenja je pešalo iti počasi u-miralo. Ta preobrat mojega dose- ^ danjega mirnega življenja se jc vr- . šil počasi, tako da ga niti opazil ni- | sem in da sem p->tal nenadoma in ( brez zavesti docela drug človek: | j»ostal sem ohlapen, len in nadle- , ien samemu sebi. Med tem se je I moj šcstdesctletni oče oženil dni- | gič. in je postalo še mlado dekle, 1 nežno in drobno, da bi se lahko * skrilo v senci trebuha svojega moža, moja druga mamica. Življenje , naše družiuice je bilo tiho in ena- 1 komerno. Počutili smo sc dobro !: drug poleg dmgcga in živeli smo 1 brezskrbno, dokler nismo nekega ' jutra začudeni opazili, tla je Ju- * stina — tako je ime moji mačehi— j upadla in bledo. Kdo ve, kako se , je to zgodilo? Mimogrede sem se | ozrl v njo in se skoraj ustrašil nje- | nega obraza. Njen drobni obraz je < bit rumenkasto bled in oči so ji iz- J stopile in [»ostale nenritnerrKvvelj- ' ke, tako, da niso bile v nikakem soglasju z njeno suho in drobno , postavo. Njeni lasje so nekako ] ,-pobledefi, spodnja ustnica ji jc iz- < stopila in se grdo povesila po suhi
bradi. Odslej se mi je' zcteTo, da je njend stanje vsak dan slabše in gorje; sočutje do njenega neznanega trpljenja se mi je budilo v prsih.
Konec prih..
Socialni "'klub v Chlčag) ima Bvoje redne sejo. vsako drugo
in vsako četrto nedeljo? mesecu ob 3ri [Kiptioldne nit Blue Island 535.
I Peti veliki... Maskeradiii plos t /CiJiL t Dm4tTo "SloraijV it. U C, S. C. P. J,
ZWZ*4 v SOBOTO DNE 30. JANUARJA, 1904,
t	v Fojiovicovi dvorani,
f	687CENTKE AVE.,NA VOGALU 18.Ul
■ ■	Najlepšim maskam bo razdeljeno 14 daril
Jt	v 'znesku $l.r»0.
^ -Vstopnina zassebo Ik
Zanesljivi trgovci z oblekami
J165 .'I07 Blue Island Ave. cor.' lfth St.
Velika zaloga vsakovrstne jesenske in fiinske moške obleke pa navadnih cenah
MOŠKE OBLEKE različne mode In vrstop iStO, $12 in $15.
KOŠKE SUM 11 KERSEY HELTON IN OXFORD BLAGA. PO S7.50 SIO 512 IN J15,
Obleke in povrSntki za dečke in otroke po $2.50, $3.50 in $5.00
Mh srajce, klobuki in spodnje hlače.
o o O o o o o o o o o o
Za vsacega enaka cena. Vsa roba je zaznamovana y gotovih cenah.
365-3BZ Blue Island Ave. cor. 14th St.
Društvene vesti.
Društvo sv. Petr« in Pavla v Puehli, Colo., j.- imelo 18. dee. oblet-iio'z.Gon»vnuje. V <Kll>orzd prihodnji' leto (1'iKM) so bili voljeni sledeči bratje: M. Kočevar, 1217 Kiler Ave., p'rudsed.; F. Mehle, 1208 Bobman Ave., iHxlpredswl.; John Merhar, : 1210ItolmuiN Ave., I tajnik.;Fratik (Irebene, 1210 Bohmnn Avtf.JI.taj-nik.: John Jerman. 1207 S. Santa Ke, blagajnik, in jMistopnikom; G. Klobučar in Niek Simonič v Im»1-jniški odbor; John Snetlee, John Zupančič, in Nick Starasinič, [»re-gledovaleem računov; .Tint Uredišur in J«ie Adamič, zastavonošem.
Ob enem st« druatveniki -drtištv« sv. Petra in Pavla opominjajo, da |k» ravnajo v najkrajšem času svoj dolg, ali pase pismeno obrnejo na I. tajnika, da jim poduljšaobrok. Kdor U-ga ne sU»ri, lx> BiisjH'ndovau. Drustve-nikl, agirujtt- v prid tlruštvn.
Odbor.
Kratsk« druStvo: "SOKOL" spadajoče k J. S. K. J. ima svoje redne seje vsako tretjo nedeljo* mesecu ▼ društveni dvorani na f»02 S , Santa Fe Ave. Društveni zdrav, nik je Dr. Chr. Argyr na 1210 Iterwind Ave.
K mnogobrojnem pristopu v čilo društva vnbi vljudne ODBOR. PIJEBLO, COl.O.
Slovensko podporno bratsko društvo "SOKOL" v Clevelnndu, 0.
ima redne soj« vsako prvo nedeljo v mesecu v "uni«n dvorani^ n« St Clnir St. Društveni zdravnik je dr. Kelt res. Kdor hočs pristopiti k društvu naj /glasi pri Jacob Hoievar'Ju H5 Diemer Street, ali pa pri Lous Recher'ju St Clnir St. 122o. Bnitje ngitirujte v prid drus tva!	ODliOR.
Cikaško slovenska, podporno društva "Slovenija" št. H, spad.
v C. S. B. P. J., imelo jo v nedeljo 20. decembru svoje obletno zborovanje in volitev novega odbora. V (KllH)r so bili voljeni sledeči bratje' John StoniS, predsed., Jo«. Veračsf. podpnilBod.; Frank Klobučar, !• tajnikom; John Verščaj, financ, tajnikom; Mohor Mladič, blagajnikom; Fntl Zadnikar, Anton Tram-puš. in J os. Verščaj v ggs[xxliirski (,dsek; John Stohič, 7.a»topnik«m: Frank Klobučar, delegatom. Frank Zatokar, voditeljem in Frank 1'do-vie, zastavonoBcm.
Društvo stoji n» pidlagi svoIjo-domiselnosti in vsp>va prav dobro. Nori čluni, »o nnm Veilno dobro
dosli.	„
Odbor.
Pozor rojaki!!!
l'utujoeiiu rojakom jx, /dr. driavuli, onim v Chicugi in drugim |»ookolici naznanjam, du točim v svojem novoureje-nim "saloonn" vimIho sveže najfinejše pijačo-"atlas l»eer" in vsakovrstna vina. IJnijske s mod k e na razpolago. Vsace-mu v zabavo služi dobro uro. jeno kegljišče in igralna miza (pool table). Solidna poatrež-l»a -zagotovljena.
7.u obilen obisk se vljudno priporoča:
MOHOR MLADIC
(S17 S. Center Ave. blizo 19j ulice Chicago, III.
ZA ameriko patentirane
Harmonike,
izvrstno doto, se dobe sam a pri Slovencu
John Oolob
20:i Bruxik ST. JOLIKT. ILL.
"NARODNA DVORANA"
STEFAN POPOVIČ lastnik,
587CENTHE AVE. Chieago, III, Izvrstna vina, rak i jo in smodke. Velika dvorana za seje, [»lese etc
'SOO ln>'n ^hior-
jevo pivo in Bourbon Wis-ky j»ili, finesmodke kaditi in se veseliti.
ANTON KRIZE,
OAT HI Ma NAPA CO. OA L
k JI: JE?	/
Frank Kutnnr, doma i/. Velikih Dni pri ^enibišžeh, fara Št. Vid pri Jfritičini. V Ameriko je prišel |lrt*i 18. leti; biva nekje okoli Chl* cage. Za njegov naslov bi mda zvedela njegova hčer, Ana Komin, ' Box 262, Forest City, Pa.
KJE JE? Josef Novnak. Od tu jo jecxlro" tnal pred 8. m. v Shuboygan, Wis. Kdor rojakov ve za njegov naslov, prosim, da mi blagovoli naznaniti. Louis Breznikar, FronfiTTac, Knns.	'
\	IŠČE SE
Marko Fišter, doma iz St. Jaiža. Pn*t dvema mesocaina je bivd še ^ v Frotiteuncn, Kans. Ža njejtov naslov bi riul zvedel moj fiuančui minister. Fraak Bartol, Fronte-■ac, Kans.
I 1
(Naprej iz 2. stranu) sa kot eločincc obsojen v prognan- i sivo, Nič vcc se ga ni klicalo za '1 Kazimova, nosil je sedaj št. to8. -Ta. je bila njegovo ime. Priklenjen k drugim hmlodelnikorri, je moral, po takratni navadi, brzih korakov < stopati pred kozaki na konjih, v daljno Sibirijo.
Dospeli so v Zistan, sto milj za-padno večjega mesta Totnska. I u . so jih nagnali v rudokop \\\ s prete pavanjem naganjali k vodno hitrejšemu delu. Kazimov je dolnl za tovariše štiri surove, res prave hudodelnfke, ki bi slednjič morebiti v istini zaslužili tako lutdo kazen, toda ne on. t njimi je hodil na delo, vsak dan 10 ur, ž njimi je spal na enem in istem smrdljivem ležišču in od njih je moral prenašati surovo zasmehovanje, katero ga jc strašuo mučilo. In še več. Kadar je bilo posebno veliko dela, so ga oni štirje s suvanjem prisilili, da je storil več, kakor vsi štirje . skupaj; hrana pa jc bila tudi vc# no tako razdeljena, da je dobil on vedno najmanjši del. Ni čudo torej. da jc vslcd takega ravnanja od 'dneva do dneva bolj hiral. Mnogokrat, ko so videti, da se noče podati v njihove surove šale. so ga resno osti val i, da bi izbili tako iz njega tisto mirno vljudnost in \ida-nost v svojo osodo.
■Trava sreča v nesreči m Kazimo-va je bilo dejstvo, da jc dobil po preteku par mcseccv druge sot nune za tovariše. Ti, četudi surovi, neolikani, bili so vendar dobri ž -njim, mnogokrat cclo postrežljivi pri težkem delu. V teku desetih k«t je ŠC večkrat premenil svoje tovariše in tako naletel 11a dobre in divje sdkaznjence.
Vprašanje jc, kako jc zamogel Kazimov preživeti ta dolga leta, poostrena s jjostoin in težkim delom, v rudokopU. Istina pa jc, da je po preteku prvih 10. let izgledal kakor 7oleten starček, med tem, ko jc bil v resnici še le 35 let star.
W Dovolilo sc mu je živeti samemu zase v svojem,šotoru in delati, kar nui drago; le iz scla ni smel iti, pač ptu Jc je moral vsak dan dvakrat Zglasitt pri višjem nadzorniku. L\v bival jc tudi nekoliko boljšo hrano hi malo svotico denarja na dan. za
I Skozi ves čas svojega progavj-
1 *tva v Sibirijo, ni dobil Kazi*,nov niti najmanjšega glasu od svojcev
•	v domovini. Silno mu je krvavelo
•	srce vsled tega, a pomagati sc ni mogel.
V istem času, |>o preteku nadalj-nih treh let, ie Jiobil Kazimov dovoljenje za že.iiitev / vdovo nekega delavca, kateri jc bil istotako v pregnanstvu zaradi nekega političnega poskusa. Jin umrl, 'predenj je odslužil -prisojeni mu čas. Le-ta ženska, sittr delavskega stanu, bila je dru 'gače jako priljudna, |>ostrežljiva va, sploh skoz in skoz dobrega srcu in Kazimov 'ji jc tfonudil svojo roko, samo, da ga tolaži v neteči Na,dan poroke-pustil se jc Kazimov slikati s svojo ženo in poslal f/iko svojcem v domovino s pristav 4<om, da postavi pfvorojenega otro-' •ka dedičem vsega svojega premakljivega in nepremakljivega premoženja. V Zakonu ni bil srečen. Ostala sta brez otrok in pet let jkj jKjroki mu jc umrla draga žena. Ostal je zopet s*uv popolnoma sam.
Preteklo je 30 let. odkar je bil prognan v Sibirijo. Živel je v tem ; svetu med največjimi hudodelci, oropan vsega imetja in časti. Do tega časa jc šc vedno upal, da se skaže njegova nedolžnost,%da se mu vrne njegovo dobro ime. Leto za letom je raksri na kako dobro, 11-godno sporočilo iz domovine, o, I svojcev, a vse zaman, I.cta So tekla iiv tudi /e «;o. leto njegovega bivanja v prognanstvo se jg nagi balo h kotiett. 1 »pustil je misel na povratek v domovino kot nedolžnim spoznan. Prosil si je smrt, edi no rešitpljico tega strašnega nja; udal sc je v ?Vojo osodo. jXekega mrzlega zimskima vrče ^liitrl jc mlad duhovnik izpive-d A nekega bolnika, h kojemu je a w |K)kIican. Zavil jc v transi >. nemažno ulico in se vstavil prel vrati male hišice ter vstopil. 15 >1-nik je bil neki delavec, imenom Teblov. Teblov bil jc brat lepe , Feodore Teblov, kalt-ra je bila Vvzrok prepiru med Ka'zimovom in Vrofont Dolgorukijem. Poslal je > bil sam |k> spovednika.. Po krat kem molku, kakor da bi si hotel všovoje življenje jwkiicati v s po min, izpove. da je 011 morilec grofa Dolgom kija. "Grof Dolgoruki".
rekel jc spovedniku, "jc zapeljal mojo sestro, Teodoro iti jaz kot 'njen brat, sem zaprisegel, da jo hočem maščevati. Sledil sem Dolgo-rukiju na posestvo grofa Kazimova in skrit v goščavi.Čakal priložnosti, da ga umorim. Kakor nalašč pri-šfl mi je popolnoma' sam |>od nož. Umoril sem ga in ga zakopaL v sneg. Prišel in odšel sem ne, da hi tnc kcilo videl. Slišal sem tudi, da je bil grof Kazimov obdolžen u-mora in prognan, za kaznjcnce, v strašno Sibirijo, toda nisem imel poguma ne .srca, da bi stopil naprej in pred sodniki Izpovedal, d^ sem jaz pravi morilec, naj mene kaz-njujejo. Tudi pri spovedi sem vselej zamolčal, kaj mi srce tako strašno teži; sedaj pa prosim usmiljenja za dvojni zločin, katerega sem doprinesel."
Teblov jc prisegel na svojo izpo-ved in naprosil duhovnika naj na pristojnem mestu izposlujc nesrečnemu grofu Kazimovu povratek v domovino. To se jc zgodilo in 50 let po nedolžnem obsojenemu so je uradno naznanilo, da sc jc njegova nedeižnost izkazala in da mu jc dovoljeno vrniti sc v domovino, kadar mu drago.
I »red nekaj meneel je grof Kazimov v istini stopil na petrogradska tla, kjer se danes prebiva. Nastopil je velikansko dedščino, toda nič več mu ni za uživanje življenja, pač pa je postal pravi oče (>etro-gradskim revežem. Zamišljen tava po ulicah in mimoidoči se mu spoštljivo umikajo iz pota že od daleč. Njegovi tovariši izza mladih let počivajo že večinoma v hladnem grobu in tudi njemu n: beri raz obraza, da s^ mu dnevi šteti, Ž njim bo izumrl rod Kazimovov, nad katerem jc bil doprinešen Men največjih justičnrh zločinov v Rusiji.
Nunska skušnjava.
i Poseben.)
Vcccatur intra miiros t'/ >'.rtra.
Zimski polumrakl — Oni zimski |K>lumrak lega na zemljo z vso svojo čarobno blaženostjo, kateri napaja vse domišljave, sanjave duhove t. bujno fantazijo preteklosti, scdiJiuKti in. (jodočnoalL Zadnji vtier je starega leta, katero zaide Čez nekaj ur za vselej v preteklost1
—	pozabljivost, večkrat tudi v odmevne skupine, katere nam v različnem času. različnih obrokih pro-vzročajo prestrašile, prežalostne ali pa nasprotno po slučajih in dogo.l-kili našega preteklega življenja — prevesele, prebojne sjiortiiuc. Kakor ogr eni jo- človeku /alf/stili >!«)-n;.ini marsikak čas boikvnosti, isto-tako mu osladijo* razvedrijo velik de1 I »od oč nosti. Saj pravi pesnik:
Kadar |>ofnro človeku nnde,
začne ži-veti ob spominih.
Torej v času, Silvestrovcga veče-, ra. ali v času prehoda starega v novo leto, v času spominov in domišljij, ravno ob času zatona staro-lelftcga, -zimskega sobica sedi v m>- i hici velikega nunskega samostana 'mlada nuna, bujnega lica, cvetkih j !še U1. Mala sobica je skoraj moj -terr-ko okrašena z najrazličnejšim' j pe!ohami, predstavljajočnm več: 1 noma umrle prednice — matere te-1
svetohlinskega zavoda,
(»premljena je vseskozi kaj j>ri- j ijiilivno, kljub temu nikakor ne žali, finega okusa; )>oleg postelje stoji umivalnik,.smli m»Ik- miza, ]>ar ^to lov. dalje visi izpod stropa lična j kletka mladega, življenja polnega.) lepo rumenega ujetnika — kanar čka. Skrito v črnih, ..diirnih, sa-j mostanskih haljah sedi -e vedno | skoraj nepreinično jniosebljeiio živ- j Ijenje — mlada nuna. 1'istri opa-j /uvalec bi kaj lahko presodil, kako to mlado bitje stresajo veseli in ža-lost n i spomini preteklosti, oziroma domišljije v bodočnosti, saj zlate; zida si gradove tam v oblakih, mla da nuna; al' pa šiloma se moral vdat' zveličarju nelies iu zemlje. Žalostni, trepetajoči Jtogledi motri • jo sedaj lepo kletko s kanarčkom.; sedaj zopet dobro omrežena - kna. katerih slepo steklo ovira vsak j>o- ( glerl na cesto, v javnost, v življenje tem irtxwtovoljnini ujetnicam. 1 šepetajoči, polglasni vzdihi sc izvijajo zdaj. pa zdaj iz napetih prstj 1
—	"nesrečnica!" Pa po vsej pra vici, saj srečna v takih dušnih bojih,gotovo nc more biti. — Ve«eljc! in zadovoljnost, kje sta doma! —i
Tudi za samostanskim zidov jem j vaju ni za žalostne nesrečmee, za vrženske ;n grešnicc. Koliko raz'-lično prizadetih išče ravno v zido v ju celibatstva in zatajevanja ute
t'^rfl *flntnn---snj; kar čez mač
se ti za rase, v sanjah lepšega življenja ; vse čez dan ti zopet skljuje, vran človeškega življenja.
"Kaj sem vendar mislila, ko sem storila ta nepremišljeni korak", zdi-hujc že poluglasno to uliogo bitje; "ta nesrečna ljubosumnost, to uc-usiniljeiio ljudstvo, ki mc jc utrjevalo v njej piorda s povsem izmišljenimi, lažnjivimi trditvami; kar, me grize, |iečc noč in dan. Ravno danes sta pretekli dve leti, odkar mi je zginil brez sledu, moj Ijub-ček, zaročenec. • A kdo ve, ali me nc išče, nc poizveduje, ne hrepeni [kj meni, kot hrepenim in koprnim jaz — sedaj nuna z obljubami de-vištva, večne zvestobe nelieškenni ženinu, Bogu — po njem. Prisiljen ujetniček si ti, rumeni kanar-čak, a jaz neumnica — prostovoljna jetnica! — \'se govorice so lahko izmišljene, le kako nečuveno maščevanje kakega nesrčuega, hinavskega sovražnika; v naglici, razburjenosti sem prodrla jez sve-stobe in hinavsko, zgolj iz maščevanja, svečano prisegla zvestobo ženinu v svetu fantazij, ki ima zgolj duh, telesa pa ne. Kljub temu pa Čutim, <l;v trdno močno stoji prva vez, katere ne more razrušiti nobena sila, ne moč neba, ne tn.-č pekla; saj srce Zvesto, kakor zda;, ostalo bode vekomaj — edino le mojemu zaročencu, ker: obraz tv.Ui — tvoj po sili — vedno mi je pred očmi; zdihujoče —t srce vroče — vedno k tebi hrepeni, moj Zdrav-ko!"
♦ * *
Tn čas pripeljejo lepe sanjke prod samostanski uhod. Mlad 1110, skoči dol ter priveže konja k brzojavnemu drogu, potem pa stopi hitro do uhoda. Na njegovo zvonenje sc |Kijavi na pragu vratarica -vprašanjem: "Kaj želi gospod?" — "Moje ime je Zdravko N., nuna Ljudmila je moja sestrlčua, rad bi ž njo govoril." Ziiui ga jiovede v sprejemniro, veli Uiu jK>čakati na Ljudmilo ter se. na to ixldalji. Cez nekaj minut se prikaže na pragu Ljudmila; s, ko zarja, kadar jasni da:» obciH«, — za nune —.ni jiodoba ujena bleda, — in v njega roki roka nje ostane, — zadržana ji <*l Vjub«m znane. Ves raz.net ci-tujc sedaj namišljeni bratranec, Zdravko t "Torej le sem, na srce moje, Ljudmila! — Skrbi je konec žalosti, nesreče; — se trese '«1 Veselja vsaka žila. — kar gledam spet v obličje ti cvetcčc!" lit res našli sta se zopet, j>o <Wzih dveh letih negotovosti, nesreč in zatajevanja, dve ljubeči srci, saj — stoje po licih jima kaplje vroče, — objeta sta. ko bila 1« telesa — en'ga, spustiti ustna ustne noče. — \ kratkem oriše V.ajdenec. aiuor svo-Ia peta ill težnje za življenjem, obstankom; kakor tudi ljubica, nuna opiš. svoje stabšče, s\ojc prevare, kotičr.o pa pristavi slovesno: "Tukaj mi ni več obstanka, s uU.j, blejal mojega življenja, pa .se pKlam, kamor taju zanese usoda — slučaji, saj tvoja sem bila in tvoja bom spet, da vstvariva si nebesa, mesto pekla!" V veselju in radosti ji I govori Zdravko |x> Prešernu: ■ Kak' liom povrnil, Ludomila dra-; 1 Ljiiliezi-n, skrit, kar si pre-' Mala zame? — veselju skoraj lini srce omaga,'-- ki tvoja ga Iju-[bezeu v njem titiame! Kako bi jii-o^el tebi kaj odreči, storiti tc-| ga ne. kar 1>o5 želela!" Za tem pa • Tovori dalje: "\-e je.v redu, zu-I nuj imam' sanjke; ko zazvoni k molitvi, se splazi ti na vrt, pridi k obzidju, ki meji na 0110 zakotno j ulico, kjer že visela vrv, s po-1 nočjo katere si |x.>morcš na vrh in ! 1 h item ti |K»magam v moje naročje - in vzela naju bo 110Č. Torej na i -rečno svidenje!"
Dogovorjeno, storjeno. Vse je šlo 1 n i sreči. Kmalu sta sedela v ' -anjkab, ljuliček in ljubica — nuna. Nune s«, skupno molile v cer-j k vi predvečernieo ter ponavljale 1 ,Veto obljulH> čtstoti in opetovano ! prisegale večno zvestolio. nebeškemu žiiiinu.' Ljuliezen se pa pelje na lahkih sanjkah v svet.
V zalogi ininino.iiesi'tu: • Kranjska peklenska komedija". Zložil XASDK' PABJEŽERI.
T p živo lwrvimjo jx-kleuskili muk ! preko«! vse, kur je pisal slavni italijanski pesnik I)anU» Alleghiori osvoji neprecenljivi in-siui "l.a Di-1 vinu Ponudili".
Pesem "Kr. jn'kl. kom", j«' /.loži Slovenec, da mv.iuml t^iko svoj«' rojake z onim, kur čaku njihove diis-(hv vi*liti>ljf v plačilo za vsestranski izltorni poduk (o) na tem svetu.
Koma«l s poštnino vred, velja 'k* 7Ji Amerike i» Kvropo.
Največja nesreča.
-1 ■	■ ■ ■	»—■ ,.!
\'oltaire, znani fracoski učenjak, je nekoč pisal lordu Chesterfieldu: ILMoj prijatelj lord Huntingdon mi piše, da imate izredno dober želodec, kar je gotovo boljše, kakor dvojica dobrih ušes. Nc vem, kaj je večja nesreča, biti slep, ali gluh, ali nezmožen uživati redno jedila." Vse raznovrstno uživanje tega sveta je ničevno za vsaccga onega, kateri nc more jesti, on je slep in gluh za vsako veselje. Ker nc more jesti, postane nezmorai za de!o, katero je neobhodno potrebno za življenje — postane bled, rumen, suh, izgleda kot živa smrt. Trincrjevo ameriško zdravilno vino je edino, ki,da hitro novo moč želodcu, da zamorc spre-jemati in prebavljati redno in dobro hrano. Ono provzroči izvrsten tek. Napravi novo, zdravo kri, katera o-življa korenito vse dele telesa, tako. da postane obličje dotičnika v najkrajšem času krasno, prerojeno, pravo ogledalo čvrstega' zdravja To vino jc čista naravna vinska naprava, brez vsih kemikalij; jedini naravni čistilec krvi in želodca, katerega vsestransko ojači. Dobi sc v vsih lekarilah in dobrih gostilnah ter pri izdelovalcu Jos. Triner-ju, 799 South Ashland Ave., Cli'cage, Illinois.
IDAHO
Kjek poljedelstvo cvete
Rajski prostor za naseljevanje
Bogate farme, Izvrstna zemlja in dosti dobre vode.
Kupi »i listek na.
OREGON SHODI LINE -
Najkrajša in najboljša i>ot na vso krti je v IDAHO OREGON in MONTANA.
Za listke in pojasnila pišite
i). e. rurlbv, 1» s. 8pbncbb, (i. i> X t. a. 1. o. P. a 't. a.
Suit Lake City, I'tah.
A MRKI. lil 0DYFTMK1N IZ. TriRJALEC.
Zastopnik pri vsihsodnijah, Iztir-ju plačo iu dolgove. Prednjo: dopoldnood do 10. ure 11 zvečer o<l H. do 9, um 5.W W. ISthSt. & 106 W. loth St. Telefon UM Loom is
J Sil,,;. konstablor iu .	okrajni notar.
Tuko tukajšnjim, kukor tudi skozi ali v Omalio 1 »tujoči 111 rojakom pri|»oročam svoj veliki'SALOON'.
Lej* sol»e za prenoeinro;postrežba točna iu eona.
Do mene najde vsak lahko sam.
S KOLODVORA ŠTIRI "BLO-
I K K" narpvnost navzdol IN PRI
MENI dE.
Anton Sclnvoigor,
1002 S. 13th8t. OMAHA,NE.
"ilRAI> Z A ti It EB"
jc najstarejši hrvatski "SA L< )ON" na /apadni strani mesta Chicago. Postrviba izvrstna; fino pivo, liker, smmljfe iu biljanl 11a nwixilago.
ALOIS PAl'SK lastnik. :jl I \V. 1st h St. t'liir.vuo, III.
JOHN FEKBEZAli
i»20S. Santa Fe Ave. PUEBLO.
Pri[)oroonm rojakom svojo novo, ejH) urejeno gostilno, kjer točim vedno sveže Walt^rjevo pivo. Iz-vrstno žganje iu fine smodke na razpolago
Anton
Pl'EBL« >.Coi.o <«<>1 s Santa Fe *
Priporočam svojo gostilno, kjer točim vedno sveže pivo in žganje.
Tri i i'oN ♦»0- R» d in ;t"il Black
■
Ako hočeš imeti fino slik««, id i k
fotografu
l.K-BICH u 80 86 liucliil Ave.
Cleveland, Ohio.
Nazdar SJovencll
Kadar »e mudite v mestu,; ne po-zabite posetiti n'stavraeijo
B. Keiahek a. j/.vrst 1 m jelila |». lOeentov. 283 Seneca Ave. Cleveland,O.
Svoji i svojim!
Rojakom kot zasebnikom in druAtvam priporočamo tiskarno
Glas Svobode.
Prevzamemo v delo vsakovrstno tiskovino in vežemo knjige. Cena nizka In točna postrežba.
Vsaki tiskovini garantiramo najlepšo obliko in
ji damo unijski znak. Nc gabite:	s
Glas Svobode
563 Throop St. Pilsen Sta. CHICAGO, ILL. 0 > © > 0 jt linijska tiskarni.
Sifkarte! Denarje!
Prodajamo prekomorske vožnje listke na vse dele sveta in od tam sem p» najnižjih cenah. Zveza z vsemi črtami.
Pošiljamo denal^v staro domovino po
dnevnem kurzu točno in zanesljivo.
* *
Nad vse pa priporočamo rojakom 111 rojakinjam, čitajte in zanimajto se za list "(l LAS SVOBODE" in podprite ga b loO. centi naročnine na leto.
Oregon and rJi Washington
If you want to visit any point in the Pacific Northwest—NOW IS THK TIME.
Every day until November ."><>, the llurlitinUm Iloute will sell one-way tickets from Chicago to Portland, Tiiei-mu or .^nittle for only $33; to Spokane, Kllensburg, W.enatehee or I'matilln, $,'10.50; to Salt Lake City, Ogden, Biilte, llelenn, Anaconda, Mi.^oula
or Kulispell, $2H.
Tickets at proportionately low rules will be on sale during thin time to practivally all point* in the Paeilie NorUiwe-t on l mi the Pacific Coast.
The Burlington Route offers a greater ^-lre'.i. ■!' v 5 r.nd better service to the West ami Northwest than any other lin' that fact is worth considering. Send a postal ft).' detailed infonnatiwn.
P. S. EUSTI3,
Passcngtr Traffic M !nngcr, CHICAGO.

PRAV K KRANJSKE DOMAČE KLOBASE VSI: VRSTI: IN SVEŽE MESO V ZALOGI.
Vsak pondeljek sveže klobase (jetemice). Na zahtevo jiošiljam tudi izvori mestu. Pišite slovensko.
J osel" Jlomolka
."»79 So. Cen Ire Ave.
'CHICAGO, ILLINOIS.
FRANK BE K NIK
(»OSTILNKAR NA: 0178 Harbor Ave. & 0(M)2 Strand -fc.,«
South Chicago, _ Illinois
Obrnite se xaupno na nas > > >
I- f
A —^	kadar hočete odpreti saloon
W	aH se zmeniti za pivo.	/
Lahko govorite z nami v slovenskem jeziku, u nas« Izhoruo jiiv« jJ eviopsko kulis no, tako, »la Ixxlet^ vwdej delali dabro kupčijo. J Kadar nimate časa priti osebno do nas. pišiU- ali lel»fonirujt<p naiu ia kur bodet« dobili hitri odgovor. Imamo pivo v sodčkih in izvrsti / dežauo pivo (Lager-Beerl v st<»kienieah.	.	/
<«»-w ATLAS BREWING CO.4 iu- j
SenzacIJonalnn kazenska ( razprava
se je vršila te dni v Trstu. To-ien je bil pravoslavni kaznilniški katebet v Kopru, Sofronlj Rani- , '	Ta katebet je bil v snolskem ,
ozira pravi prasec in ni bila pred , njim varna nobena ženska.. Napo-sled je zapeljal svojo lastno netja- ( Janjo, ko šc ni bila stara 14 let, in , jo spravil v drugi stan, a. ko se jc j( dekletovo stanje zaznalo, je obdol-1 JU in ovadil kot storilca neketra . -slovenskega učitelj iščnika. Ta rc- j vci jc bil več teti nov popolnoma , nedolžen y preiskovalnem zaporu. Obravnava proti Raničiču je bila lajna. Obsojen je bil ta človek na jr let težke ječe.
Farška kuharica.
1
Porotniki francoskega okraja "Younc so zadnji teden oprostili vdovo Sabv, ki jc obstrelila žnpni-la Robineta. Obtožcnka je pripovedovala, da jc leta 1895 iskala po šasoratu klerikalnega lista "So'eil" službe. Par dni na to je dobila pismo župnika Robineta iz Saints- ; en-Pubaye, ki jo je povabil na sestanek. Duhovni gos[>od, okroglo-fični m trebušasti 55 let staii moži-iek ji je takoj rekel: "Pri meni je dobra služba. Se dobro je, dobro pije, skupaj spi ter sc tika. — Vdovici, ki je še najbrze imela tudi vročo kri, je ponudba ugajala. In zgodilo sc je, kakor je župnik obetal. Dobro sta jedla, dobro pila itd. Obtoženka jc tudi izpovedala, da je imela prvi intimni scstpnck z župnikom v zakristiji. Župnik pa ji je kmalu povedal, da ji ne more dajati velike plače. In vdovica jc na plačo celo rezigr.irdla ixxl pogojem. da ie župnik preskrbi tudi »a starost. Se več, kupovala je celo "iz svojega razna darila. Da »I sta
tikala, ni bil župnik^časoma več ljubezniv i njo. Kadar ga jc zgra-Tbila jeza, je prišel v kuhinjo ter ji armetal posodo skozi okno, kuharico pa pretepel. Vkljub toliki •'neznosnosti" pa je prišla kuharica v '"drugo stanje". Kočno se jc je župnik naveličal, ji izplačal za /letno zvesto službovanje 500 frankov, . m razšla sta se. Ko jc prišli pozneje vdovica župnika spominjat da ji je premalo plačal, zastavila ji njje na pragu župnišča neka, mlada ienska jxx rekoč: "Danes je moj ljubček. Sedem let si bila njegova priležnica. Sedaj je vrs'a na imeni." In zapodila jo jc v župui-Bcovem imenu. Iz maščevanja je | vdova pričakovala župnika pred , .rerkvijo ter ga obstrelila.	I
Saharski cesar.
Sanjarski milijonar Lebuuly, ki
«se je samopravno proglasil za cc-	;
■sarja Sahare, neutrudno nidaijujo	,
vse priprave za uresničenje svoje	^
misli. Na Angleškem je kupil za	.
16.000 modernih pušk, nekoliko ve-	,
likih topov in več vsakovrstnega	j
vojnega materijala. Vse to je po-	j
stol v svojo bodočo prestolnico Tro-	,
jo v Sahari. Tudi je najel 500	,
Švicarjev za svojo prvo telesno	|
stražo. Gardi bo zapovedoval neki	( bivši angleški polkovnik. Raznn tega namerava Lebaudy upeljati v
■Sahari vojaško obveznost ter rek-	,
rutirati vse svoje črne podanike	; Cas je že, da se oblasti postavijo
na pot bogatemu norcu sicer še zna	, priti do pobojev.
600 kron za ženo.
Londonsko sodišče se je bavilo | nedavno s sledečo kazensko zade- | vo: 281etna Ana Gibson se je poročila L 1895. Kmalu pa se je na- ' veličala svojega moža, ter sta se , razšla. 2ena je vstopila v službo , ;pri nekem Gasfordu, kateremu se ] je mlada ženkica kmalu prikupila ter ji je povedal, da bi jo rad imel | za žena Ana pa mu je priznala, da že ima moža. Gasford pa ji je odgovoril: "Nič ne de, bom že s dvojim možem stvar uredil." In res je poiskal njenega moža ter sta se pogodila za ženo proti odkupu , /600 K. Ix>ta 1002. sta se potem i *Gas ford in Anica poročila ter ži-1 vela v prav srečnem zakonu; dokler 1 ni sodišče poklicalo predse ženo z 1 dvema možema.
Slovenskim dr tint v am!
1 Društvom, ki si nameravajo
Izmisliti Imndere. zastave, društve ■te regnllje," inoke, uniforme itd., pri poročamo mijtopleje Ivrdko Emil Bachman, 580 So. Centre A. Chicago, III. Posluje se tudi 1 ^venskem jeziku iu j t- to prvn atavanskii firm 1, kjer je vsak v njegovo popolno zadovuljnost po
Obrambna sredstva proti klerikalizmu.
Navedli smo samo nekatere naj-nedolžncjše stvari iz tc knjige, samo da imajo črta tel j i* nekak pojem o vsebini. Najznačilnejših stvari pa — kakor rečeno — ne moremo priobčiti' in to iz ozirov na nravnost. Stare rufijanke so še angeljčki nedolžnosti proti tem inkvizitorjem.
Seveda obsega knjiga tudi naj-grozovitejše določbe, kako je čarovnice trpinčiti. V trpinčenju so bili ti duhovniki gospodje prave bestijc.
In po vsoti, kamor je segala moč rimskih papežev, povsod sc je,inkvizicija držala teh navodil, povsod je stikala za čarovnicami, povsod je žrtve svojega praznoverstva trpinčila in sežigala. Na stotisoče nedolžnih ljudi je zgorelo na grmadi kot žrtev živinskonetmmega praznoverstva.
Praznoverstvo je več ali manj razširjeno pri vseh narodih, ki stoji na nižji kulturni stopinji in tudi pri kulttimh narodih so reveži na duhu kaj pristopni vsakovrstnim vraž.mi. Ali to praznoverstvo vendar ni javna nevarnost, to praznoverstvo ie smešno in otročje ali — nedolžno.
Drugače pa je s čarovništvom, kakor ga jc priznavala katoliška cerkev mnogo stoletij in.vsled katerega je bilo toliko nedolžnih ljudi kruto trpinčenih in umorjenih. Ta trpinčenja, ti grozoviti umori so na trpinčenja, ti grozoviti umeri so se zgodili samo zaraditega, ke, je cerkev priznavala nauk, da je zveza človeka s hudičem mogoča. Ljudje so bili v tistih časih duševno omejeni in udani vsakovrstnim,deloma še iz za paganskih časov ohranjenim vražam,ali,ko bi se bila tedaj vsemogočna cerkvena avtoriteta prazno-verstvu uprla, ko bi biIa*bedasto vero v čarovništvo obsodila, bi se nikdar nc biU zgodila, tista vnebovpi-joča preganjanja čarovnic, o katerih nami priča zgodovina. Posvetni via darji, jurklične m teologične far kultetc tistih časov so priznavalo nauk o čarovništvu jedinole radi tega, ker ga je priznavala katoliška cerkev, ker je za resničnost tega ivamka jamčil papež, prva avtoriteta v cerkvi.
"Čarovnije ne provzroča iu ne razširja naravnost sam hudič, marveč je neposredni vzrok hudobna volja človeka, na katerega ?c vpliva z zvezd. Zakaj, ko bi zvezde ne imele resničnega vpliva na ljudi, bi astrologi nc mogli iz zvezd pravilno prorokovati prihodnosti. Vrh tega vpliva zvezdovje na hudiča, torej gotovo tudi na človeka."
"Zakaj je čarovništvo bolj razširjeno med ženskami kakor med moškimi? Ta predmet je jako primeren za propovedi za ženske, a razpravljati se mora s previdnostjo. O ženski hudobnosti govori že propo-vednik . . . Kaj jc pa ženska druzega, kakor uničenje prijateljstva, neizogibna kazen, potrebno zlo, naravna izkušnjava, domača nevarnost, mičen škodljivec, natorno ilo, po barvano z lepo barvo. Ker je torej greh, jo odpraviti, je muka, jo obdržati; ako jo odpravimo, storimo zakonolomstvo, aH pa imamo vsak dan boj. Kar sc tiče razuma, se zdi. da pripadajo ženske drugi vrsti (species) kakor moški. Vzrok je naraven. Ženska nagiuja bolj me-<enosti kakor moški; to izhaja iz mnogih naravnih dejanj. Ta napaka se je že pokazala pri stvaritv; prve ženske, ki je bila narejena iz krivega rebra.' Ker je torej v svojem živalskem bistvu nepojiolna, zato razočara vedno. To dokazuje tudi postanek besede "femina" (ženska) ; ta lieseda jc namreč sestavljena iz "fe" in "minus" (fides t. j. vera, zvestoba; minus, t. j. man); kajti ženska ima vedno manj vere iu jc manj zvesta Izkratka: vse zlo pri ženski izhaja od mesenosti. ki je pri nji nenasitna".
To podlo zasramovanje. žensk mora obuditi temvečje ogorčenje, ker sta ta naiik formulirala dva pa-pežka inkvizitorja, torij dva v cerkvi znamenita duhovnika in ga je torej pctrdila duhovna fakulteta v Koloniji, pač ker se ujema z nauki drugih teologov In to se jc zgo-lilo v knjigi, ki je imela velikanski vpliv na mišljenje in dejanja vseh kristijansk'h narodov. Lahko se reče: prav radi te kajige je moralo ia tisoče poštenih žensk na grmado.
Tudi o ljubezni in o vplivu hu-. ! ča na ljubezen poroča ta knjiga. S tem oziru pa obsega toliko in tako leznandcih svinjarij, da so večji cisti popolnoma nemogoč'. Omenjano samo iz odgovora na 7. vprašanje: "ali moreio čarovniki prj ljudeh obuditi ljubezen ali sovra-
štvo?" — da piše ta knjiga:
"Poznali smo staro žtiwkorki je s čarovnijo zapeljala tri opate k tte-čisti ljubezni in jih'potem usmrtila. Priznala to sama in rekla : niso me, mogli pustiti, ker so pojedli toliko mojega blata in pri tem jc z razširjenima rokama pokazala,, koliko, Priznati moramo, da takrat še nismo imeli ob'asti, jo kaznovati, zp-to šc živi."	, (
"Malleus" ali "Ilcxcnhammcr" uči tudi, i(a zamorejo čarovnice Človeško telo spremeniti v živalsko telo, a dotiČni začarani ljudje imajo samo v svojih in v očeh druzih ljudi živabko telo, v resnici pa so ohranili svoje človeško telo. Kot dokaz sc navaja, da jc bila neka deklica spremenjena v kip* sv. Ma-karij pa jo jc zo|ict oživil. .
Nadalje poroča knijga, tla so čarovnice v okrožju inkvizitorja v Komu na nekem pottočncm shodu snedle otroka in da je bilo radi tega 1. 1.487. sežganih 41 čarovnic.
"Malleus", razmišljajoč, kako veliko zlo jc čarovništvo, pravi (pri ivprašanju); "Čarovništvo jc najhujše krivoverstvo. Krivovercc jc kaznovati z najhujšimi kaznimi; čc se ncČcjo spcobniiti, naj sc jih sežge; če se sprcotJniejo, naj sc kaznujejo v dosmrtno ječo. Te kazni prav za prav še vedno ne zadostujejo za čarovnice; naj se i*tc še tako kesajo in sc povrneji k veri. jih vendar ni ]>omilostiti na ječo, marveč jih usmrtiti."
Papež Inoccncij IV. je odredil, da jc zaradi čarovnije obtožene ljudi strpinčenjem prisiliti k priznanju in vse, ki so priznali, žive sežgati.
Ta odločba pajicža Inoccncij a IV. je rodila najgrozovitejše posledice. 'Kdor se je zameril kakemu ničvrednemu popu, jc prišel lahko na grmado, tudi če jc bil najpostenejši človek. Kdor je bil obtožen, jc bil že tudi izgubljen. Kdo ga jc obdolžit, tega ni nikdar izvedel. Inkvizitor-ji so Čarovnika najprej s trpinčenjem prisilili, da jc priznal svoje čarovništvo, vrgli so ga na natezalnico in mu trgali mišice, lomili so mu kosti, ščipali ga z razbeljenimi kleščami, ga |>olagali na razbeljeno železo itd. itd. in ko je priznal, kav so hoteli, so ga živega sežgali.
Gonja proti čarovništvu in čarovnicam sc je začela v 13. stoletju |»o vseh deželah, koder je gospodovih katoliška cerkev. Drugod ni bilo tega nikjer. »
Urez dvoma je v slovanskih narodih bilo v tistem času ravno toliko praznoverstva. kakor mej Italijani. Francozi, Spanci in Nemci. \ čarovniki so se preganjali in sežigah samo mej katoliškimi narodi. Tudi na Slovenskem so gorele grmade in so na njih sežigali [»oštene sloven-, ske žene. Med pravoslavnimi Slovani pa se nt nikjer kaj tacega zgodilo. Pravoslavna cerkev se je vedno saino smejala praznoverstvu
0	čarovnikih. To prihaja od tod, ker jc bila tedaj, ko jc v katoliški cerkvi nauk o čarovniji prišel v veljavo, pravoslavna cerkev že ločena od katoliške cerkve, in niso imeli rimski papež in njegovi inkvizitorji prav nobenega vpliva v pravoslavnih deželah.
Čuden otrok.
V Londonu so morali nedavno oprostiti šolskega obiska nekega dečka, ki je jedva liad 6 let star, toda neobično telesno razvit Deček, sin delavca Peckhama, je visok 4 čevlje, čez prsi incri 44 palcev ter telita 240 funtov. Tud; muskulatura mu je primerno razvita, da z lahkoto vzdiga odra.de ljudi. Otrok kaže tudi prerano. razvito duševno zrelost. Sole so ga oprostili zato, ker bi njegova pri kazen otroke od pazljivosti pri 11-čenju odvračala, ker ni zanj prostora v šolskih klopeh ter bi zamo-gel s svojo močjo provzročiti zlo med součenci. Debeli Jack pa tudi «am noče ničesar slišati o šoli. *
Če ž Colorado In Utah.
The Denver & Rio Grande and
1	the Rio Grande Western železnica vozi z raznimi železniškimi oddelki na vse strani čez Rockie Mountain bribe Zraven te črte, ima šc dve drugi glavni progi, kakor "Th'c
I Scenik Line of the World" in "The j <Irent Salt Lake .Route'*, med Denver jem, Salt Lake m Ogden. Vo-zi pa čez LeadvUle, Ca«ion of the j Grand River in Gtenwood Spring, j ali pa Čez Marshall prelaz, Black Canon in Gunnison. Najboljša pot za turiste in druge v Salt Lake City, Ogden in-San Francisco. Go-itovo ti je v tvojo korist, ako kupiš j pri nas ttket (vozni listek) in to lahko po eni črti tje in po drugi nazaj.	Piši na
S, K: Hooper, G. P. & T A.
Denver, Colo ■ . -......... , i
Cenjenemu občinstvu!
Zahvaljujemo 8e \tdm svojim c. gg. odjemalcem, ki so nam stall zvesto na strani skozi celo preteklo leto In upamo, da nas ho c. občinstvo tudi v prihodnjo poneca-lo v mnogobrojnem številu. Post rež p a ho vedno točna In solidna.
Srečno veselo novo leto vsim zvestim obiskoval-r eni naše prodajalne.
Z odličnim spoštovanjem
Albert Lurie Co.
567-569 57 1 BLUE ISLAND AVF.
Besede so po ceni.
M
UEOIUTBHED
Mnogo se člta o raznovrstnih izdelovanjih, imenovanih "Grenko vino". Želimo toruj vsakogar resno opozoriti, da imamo tu sauio joden zanesljiv, izviren izdelek zdravniške vrednosti:
Trinerjevo zdravilno grenko vino
(Triner's American Elixir of Blttar Wine)
Vsak ve, da je velika razlika v raznih vinih. Triuorjovo jo dtdauo iz uaboljsogu, izbranega grozdja in najholjiih, nuloič za to izbranih iu iinportiranih zelišč in koreninic,
Bolehate li na želodcu y
Čutite bolezen na črevih in jetrih V
Vob boli v križu, ali imate glavobol?
Imate slubo slast?	.
Ne morete dobro spati?
Trinerjevo zdravilno grenko vino, vas bode zanesljivo ozdravilo.
Dobi se v vsih lekarnah iri dobrih gostilnah.
______ *___
„ '	r~. v—,— „ —-— , -v
Pijte samo Trinerjevo grenko vino In ne bojte sepotem bolezni, ker napravila
vas bo močne, vaš« žene in hčere lepe, vaše otroke okrogle in zdrave.
* '■ " - ""—-— ■»,-■ ■
JOSIP TRINER,
1)9 South Ashland k. Pita Station CHICAGO. ILL.
■m
Ne dovoli nobenemu husinessmaua, da biti tisilil kako nevredno ponarejeno^ri no; ako ti da kaj drugi-ga kot iztiruofTrinorj«vo vino. delale to iz'dobiokarije, ker pri i>ontireje-nim skupi več denarja. Trinerjevo vino mn tla malo dobieka, u mu pridobi^dobre prijatelja