MEDIALNOST IN LITERATURA I V prvi številki Slavistične revije za leto 2017 objavljamo prvega od skupaj treh na- črtovanih tematskih blokov, ki so rezultat dvodnevne mednarodne konference Medi- alnost in literatura/Mediality and Literature. V vseh primerih gre za sveže in izvirne znanstvene razprave, spodbujene z referati in diskusijo. Konferenco sem organizirala pod okriljem Slovenskega društva za primerjalno književnost (organizator) ter Slavi- stičnega društva Slovenije in Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani (soorganiza- torja), ki je 24. in 25. novembra 2016 dogodek tudi gostila. Tema je bila osrediščena na medijskotehnološki vidik literature in je uresničila interdisciplinarnost obravnave, saj so na njej strokovna znanja izmenjali znanstveniki s humanistično-družboslovne- ga in naravoslovno-tehničnega področja ter medijski praktiki (izmenjava je potekala spontano večjezično v slovenščini, nemščini in angleščini, referati pa so bili predsta- vljeni dvojezično). To je bilo navsezadnje razvidno s seznama institucij, ki jim pri- padajo in so: Filozofska fakulteta, Akademija za gledališče, radio, film in televizijo, Fakulteta za elektrotehniko Univerze v Ljubljani, Inštitut za slovensko literaturo in literarne vede ZRC SAZU, Inštitut Jožef Štefan, zasebni Inštitut za nove medije in elektronsko literaturo (Ljubljana), Univerzitetni klinični center Ljubljana (Laboratorij za kognitivno nevroznanost) in Radio Slovenija; Inštitut za gledališče, film in medij- ske študije in Inštitut za slavistiko Univerze na Dunaju ter Inštitut za slavistiko na gra- ški univerzi, Oddelek za nemški jezik in književnost Vseučilišča v Osijeku, Oddelek za nemščino, ruščino in vzhodnoazijske jezike na Državni univerzi Bowling Green v Ohiu ter Inštitut za medijske raziskave Univerze v Siegnu (Nemčija), ki je nekakšna študijska Meka medijev. Od tam je prišel tudi plenarni predavatelj, eden najbolj poznanih medijskih teoretikov in zgodovinarjev, zaslužni profesor dr. Helmut Schanze. V tem tematskem bloku v prevodu objavljamo njegov prispevek Medialnost literature: Ali obstaja v medijski znanosti »posebna nemška pot«?, ki je uvrščen za uvodnim teoretsko-tipološkim član- kom Še k pojmu medialnosti Urške Perenič in ga je avtor prevajalki zaupal »kakor stari dobri Goethe svojemu tiskarju oz. založniku Cotti«. Razprava nemškega slo- venista Petra Scherberja se posveča enemu glavnih teoretikov novomedijske komu- nikacije Vilému Flusserju. V trenutku, ko se na delu slovenskega etničnega ozemlja odloča, ali bo slovenščina v ustavi še zapisana kot uradni jezik, se zdi pomenljiva zlasti Flusserjeva zamisel telematske družbe prihodnosti, ki bi presegla ideologije in bila zato sposobna povezati posameznike in skupine glede ne kompetence ter na ta način doseči življenjske oblike, ki so dostojne človeka. Sledi razprava o kinofikaciji umetnosti izpod peresa dunajskega profesorja za intermedialnost Klemensa Gruberja, ki se osredotoča na dosežke sovjetske kinematografije, medtem ko graška slovenista Andrej Leben in Dominik Srienc v okviru projekta Dvojezična literarna praksa na Ko- roškem po ukinitvi literarne revije mladje (1991) »inventarizirata« bogato slovensko in dvojezično literarno ustvarjalnost, ki nastaja na stičišču slovenskega in avstrijskega literarnega sistema. Gledališki teoretik, dramaturg in profesor Tomaž Toporišič razno- vrstne vezi med teksti in mediji preučuje na primeru legendarne radijske igre in dveh sodobnih (ne več) dram. Preostali prispevki bodo objavljeni v drugi letošnji številki Slavistične revije in v prvi številki revije Primerjalna književnost. Prav tako želimo simbolno pokazati na sode- lovanje obeh osrednjih strokovnih in stanovskih društev, do katerega je prvič prišlo v okviru konference. Urška Perenič, urednica tematskega bloka