LETO XXXVII. Številka 3 Cena Z.— šil. (15 din) Četrtek, 17. januarja 1985
Poštnina plačana v gotovini Celovec P.b.b. Erscheinungsort Klagenfurt Verlagspostamt 9020 Klagenfurt
Predsednik KS00 VVarasch:
Siegmund — polovična rešitev
KESTAG v Borovljah je sicer dobila poslovodjo (dr. Siegmund), a to je „le polovična rešitev" — tako predsednik KSOO mag. VVarasch. KEL in Klub slovenskih občinskih odbornikov slej ko prej vztrajata pri svoji zahtevi po samostojnem direktorju za boroveljsko podržavljeno podjetje z vsemi kompetencami. VVarasch je nadalje poudaril, da bo v naslednjih dneh po vsej verjetnosti prišlo do pogovora med ministrom Lacino in slovenskimi občinskimi odborniki.
Dr. Grilc pred dunajskim obiskom zunanjega ministra SFRJ:
»Pričakujemo resno reševanje člena 7!“
Od 16. do jutri, 18. januarja, traja obisk zunanjega ministra SFR Jugoslavije, Raifa Dizdareviča na Dunaju. Jugoslovanski zunanji minister je v gosteh avstrijskega ministra Leopolda Gratza.
Zadnji dan bo Dizdarevič sprejel — po uradnih pogovorih z avstrijskimi predstavniki — tudi zastopnike koroških Slovencev pod vodstvom dr. Matevža Grilca in dipl. inž. Feliksa VVieserja. Pred tem pogovorom je predsednik Narodnega sveta dr. Matevž Grilc v posebni izjavi za tisk ugotovil: „Koroški Slovenci pričakujemo od Jugoslavije kot sopodpisnice Avstrijske državne pogodbe, da opozori na dejstvo neizpolnjenega člena 7 ADR. Nadalje pričakujemo, da SFRJ zahteva, da Avstrija končno začne z reševanjem konkretnih problemov narodnostnih manjšin v naši državi."
Dr. Grilc je tudi opozoril na dejstvo, da se odvija obisk jugoslovanskega zunanjega ministra v času, ko obhajamo 30-letnico podpisa državne pogodbe in 40-letnico druge republike. Nadalje je pozdravil dobre bilateralne odnose med obema državama ter poudaril, da bi morali ti biti tudi v korist narodnostnim manjšinam.
V tej zvezi je predsednik Narodnega sveta opozoril na trenutno gonjo proti skupni dvojezični šoli ter dejal: pričakujemo tudi, da bo v uradnih pogovorih med avstrijskim in jugoslovanskim zunanjim ministrom prišla do izraza zahteva po izboljšanju dvojezičnega šolstva ter, da Avstrija ne bo kapitulirala pred nemškonacionalnimi silami na Koroškem."
Znano je, da je predsednik predsedstva SR Slovenije, France Popit prejšnji
V sredo, 23. januarja, bo minulo 6 let, ko je umrl ustanovitelj, prvi in častni predsednik NSKS, dr. Joško Tischler. Letošnjo Tischler-jevo nagrado bo prejel župnik Vinko Zaletel. (Glej tudi strani8/9.)
teden v pogovoru s koroškimi Slovenci izrazil svojo zaskrbljenost ravno zaradi neizpolnjenega člena 7 ADP ter trenutne nemškonacionalne gonje proti dvojezični šoli. „Tem bolj nas veseli", tako dr. Grilc, „da je minister Moritz v zvezi z izjavo Franceta Popita obljubil, da bo posebna delovna skupina zastopnikov zveznega ministrstva za pouk in koroškega deželnega šolskega sveta izdelala predloge za pedagoško izboljšavo dvojezičnega šolstva". Vrhu tega je avstrijski prosvetni minister dejal: ..Manjšinska zaščita za Slovence na Koroškem mora ostati nedotaknjena." Grilc: „Upam, da se bo zvezna vlada ravnala po svojem prosvetnem ministru."
Na Popitovo ugotovitev, da člen 7 ni izpolnjen, je reagiral tudi deželni glavar Wagner. Le-ta je seveda dejal: „Člen 7 je izpolnjen." Grilc je VVagnerjevo trditev ostro zavrnil in je deželnega glavarja spomnil na dejstvo, da je sam vrhovni šef socialistične stranke kancler Sino-watz pred enim letom ob priliki svojega državnega obiska v Beogradu v skupnem komunikeju priznal, da določila člena 7 ADP še niso izpolnjena. V tem komunikeju namreč piše: ..Avstrija hoče v odkritem dialogu rešiti vsa odprta vprašanja člena 7“.
Nadalje je predsednik Narodnega sveta poudaril, da bomo koroški Slovenci ob 30-letnici podpisa ADP informirali mdr. države, ki so sopodpisnice državne pogodbe, o dejanskem položaju koroških Slovencev. V zvezi z VVagnerjevo trditvijo, da predstavlja Zakon o narodnih skupnostih izpolnitev člena 7, je dejal dr. Grilc: „V resnici Zakon o narodnih skupnostih ni (dalje na 3. strani)
Politika
1 Tednikov komentar
PIŠE FRANC WEDENIG
Bodrilne besede
Nič čudežnega, a vendar mnogo skupnega in zanimivega je bilo možno ugotoviti zadnji teden v Ljubljani, ob prvem takem novoletnem sprejemu predsednika predsedstva SR Slovenije Franceta Popita. To je bilo hkrati tudi srečanje zastopnikov slovenskih manjšinskih organizacij v zamejstvu, v Italiji, Avstriji in na Madžarskem.
Predsednik SRS je poudaril povezanost matičnega naroda z njegovimi deli v zamejstvu in izpričal nadaljnjo pripravljenost SRS oz. SFRJ, da pomaga slovenskim manjšinam zagotoviti njihov obstoj in razvoj. Predstavniki slovenskih manjšinskih organizacij so izrekli besede zahvale državi matičnega naroda in obenem prikazali kot važno enotno nastopanje Slovencev, ne glede na strankarsko pripadnost in na svetovni nazor. Govora je bilo o močnejšem povezovanju manjšin z matičnim narodom na eni strani in z demokratičnimi silami večinskih narodov na drugi, o velikem pomenu krepitve tokov preko meja, prav po odpravi pologa.
Seveda so zastopniki slovenskih organizacij v zamejstvu opozorili na dejstvo, da države večinskih narodov še vedno zamujajo pri izpolnitvi najosnovnejših pravic manjšin.
Glede odprtih vprašanj slovenske manjšine na Koroškem, tudi še 30 let po podpisu državne pogodbe, se je postavil predsednik SRS na stališče naših osrednjih organizacij, češ da Avstrija svojih obveznosti iz državne pogodbe še ni uresničila. Koroški deželni glavar tako gledanje seveda kategorično zanika, že skozi leta. Tudi tokrat je v odgovoru na Popita isto ugotovil. A zategadelj ne-
resnica še ne postane resnica.
Resnica je namreč ta, kot je te dni zapisala tudi beograjska Borba, da so koroški Slovenci danes na slabšem kot pred 30 leti, ko sta dobila veljavo državna pogodba in njen člen 7, ki pa še danes nista izpolnjena. Ob tem dejstvu letošnja 30. obletnica podpisa državne pogodbe torej nas koroške Slovence ne more navdajati z veseljem.
Ne vem, v koliko bo to kalilo letošnjo praznično razpoloženje avstrijskih državnih politikov in vplivalo na vzdušje ob obisku jugoslovanskega zunanjega ministra v Avstriji. Nas koroške Slovence vsekakor ne bodo mogli uspavati z refrenom o izpolnjeni državni pogodbi.
Da moramo biti najprej sami iniciativni in vztrajni, če naj dosežemo spremembe, nas učijo prav od leta 1955 naprej. Želje, ki jih je imel slovenski narod leta 1945, se niso uresničile, je v Ljubljani povedal nekdo od zastopnikov Slovencev v Italiji. Drug izmed njih pa je formuliral geslo, ki bo za nas Slovence aktualno tudi v naprej: sami si moramo pomagati. Pri tem seveda matični narod ne more biti izvzet.
Kako dosledni so v tem Slovenci v videmski pokrajini, kjer jim Italija noče priznati, da so del slovenske manjšine v tej državi, sem slišal prav na tem srečanju v Ljubljani, ko je njihov zastopnik dejal, da bodo pač sami organizirali šole in krepili svoj položaj s samostojnimi političnimi nastopi, z enotnimi listami pri letošnjih komunalnih volitvah. Zares bodrilne besede tudi za nas na Koroškem. Saj nas potrjujejo v naši usmeritvi na samostojne kandidature pri občinskih volitvah.
STRAN r\ ČETRTEK,	STRAN o ČETRTEK,
________^ 17. januarja 1985	________O 17. januarja 1985
KELAG huiska vsvnifim Intnš-niem maaacinuomti Sloveniji
Te dni so odjemalci KELAG-ovega toka dobili v roke „ Kelag-Magazin 1985“, neke vrste koledar z raznimi članki ter pregledom dejavnosti koroške energetske družbe. V magacinu so tudi napotki za
gospodinjstvo; odgovorni vrinili tudi nekaj pesmic, odnos do literature.
Na strani 96 je na primer objavljeno nekaj, kar naj bi bilo literatura, pa še pristna koroška povrhu. To je „pesnitev“ VVernerja VViedmanna „Die Slovvenen", vzeta iz knjige „Kantna Schischul mit Herz“. Že v petek, 11. januarja, so nas klicali ogorčeni odjemalci kelagovega toka, ogorčeni nad to ..pesnitvijo", ki je po njihovem na zelo nizkem nivoju, hujskaška in v magacinu energetske družbe sploh nič nima kaj iskati.
Naš tednik se je povezal — podatki so iz magacina — s predsednikom predsedstva nadzornega odbora KELAG, z
za tisk in vsebino pa so kar očitno naj potrdi ozek
namestnikom deželnega glavarja Ervvinom Fruhbauerjem in ga vprašal, čemu je ta „pes-nitev" objavljena v magacinu. Fruhbauer je dejal: „Za vsebino magacina odgovarja tiskovni referent KELAG, Roland Kreihsler. Povem pa vam, da je ta pesem velika bedarija in bom seveda člane predsedstva o tem informiral!" Tako Fruhbauer, ki se mu je poznalo, da mu je zaradi te „pesnit-ve“ v magacinu zelo neprijetno.
Nato smo se obrnili na gospoda Kreihslerja, dejal je, da vsebino pesmi pozna, objavil pa jo je zato: „Pesem je zelo
/olitve 1985:
Volilni seznami—vpogled
H Jf S B , „ H   _ .  . _ I • B M *** * . S * B _	L-	JI — —— — — — — ■ ^ —* ■» a M 1 a —a —^
volilne upravičence južnokoroških občin, da si pravo-
1. 1. 1985 je na vsaki občini možen
. volilni seznam. Samo v tem času je možen
m ali telefoničen. Vendar Klub priporoča da se prizive vloži pismeno.
Volilne sezname imajo tudi slovenski občinski odborniki. Za vse informacije se lahko obrnete tudi na Klub slovenskih občinskih odbornikov, Viktringer
NAŠ TEDNIK — Lastnik (založnik) in izdajatelj: društvo ..Narodni svet koroških Sloven-cev“, ki ga zastopata predsednik dr. Matevž Grilc in osrednji tajnik Franc VVedenig, Viktringer Ring 26, 9020 Celovec.
Narodni svet zastopa politične, kulturne ter gospodarske pravice in interese Slovencev na Koroškem na podlagi avstrijske ustave, predvsem avstrijske državne pogodbe iz leta 1955 in mednarodnih določil o manjšinski zaščiti.
Kot ena izmed osrednjih organizacij koroških Slovencev zastopa Narodni svet na osnovi polnomočja interese koroških Slovencev, organizacij in posameznikov, nasproti avstrijski vladi, Jugoslaviji kot sopodpisnici avstrijske državne pogodbe in nasproti mednarodnim organizacijam, ustanovam in oblastem.
Uredništvo: Jože VVakounig (glavni urednik), uredniki: Janko Kulmesch, Franc VVakounig in Heidi Stingler; Viktringer Ring 26, 9020 Celovec.
Tisk: Tiskarna Družbe sv. Mohorja, Viktringer Ring 26, 9020 Celovec.
NAŠ TEDNIK izhaja vsak četrtek. Naroča se na naslov: „Naš tednik'1, Viktringer Ring 26, 9020 Celovec. Telefon uredništva, oglasnega oddelka in uprave: 0 42 22 / 51 25 28. Naš zastopnik za Jugoslavijo ADIT DZS, Gradišče 10, 61000 Ljubljana, tel. 22 30 23.
Letna naročnina: Avstrija: 210.— šil., Jugoslavija: 600,— din., ostalo inozemstvo: 350.— šil. (650.— šil. zračna pošta), posamezna štev. 7.— šil..(15.— din.).
očarljiva in zelo pozitivna in smo jo tudi zato objavili, ker smo hoteli predstaviti knjižico VViedmanna". Ko smo le vrtali naprej, je gospod tiskovni referent naenkrat hotel vso odgovornost zvrniti na tiskarno „Karntner Druck", češ, tam so jo tiskali, na zadnje pa je dejal „govorite z VViedmannom, on je avtor pesmi". Tako enostavno se je gospod Kreihsler hotel izmotati iz odgovornosti za vsebino magacina.
Preden je vrgel slušalko na vilice, je še dejal: „Pesem je šaljiva in zelo prijazna."
No, če je ta pesem prijazna in šaljiva, potem si moremo predstavljati, kake vrste humor vlada pri KELAG.
Vprašanje je, če bojo turisti iz Slovenije tudi tako prijazno sprejeli to pesem. Kdo pa že gre rad v deželo, v kateri družba z določeno družbeno odgovornostjo z najvažnejšimi politiki in predstavniki v svojih tiskovinah blati vlado sosednje dežele kot „norce“, njene državljane pa ima za „neumne“, če ne znajo nemško.
Zanimiv odnos do humorja. Očarljivo in fletno. Obenem pa najboljša reklama za turizem
in za, ah, tako opevano koroško gostoljubnost. Gostinski obrati v zimskih turističnih mestih naj se kar pri KELAG zahvalijo za to „šaljivo, prijazno in očarljivo" reklamo za slovenskega turista.
Res je, „Kantn is lei ans“. Tudi tam, kjer tega ne bi bilo treba!
VVafra
Pričakujemo resno reševanje . . .
(nadaljevanje s 1. strani)
izpolnitev, temveč nasprotuje sedmemu členu državne pogodbe. Člen 7 namreč vsebuje zaščito narodnih manjšin, Zakon narodnih skupnostih pa dejansko pospešuje asimilacijo koroških Slovencev!11
K VVagnerjevi reakciji na Popitove ugotovitve je zavzel stališče tudi predsednik ZSO, dipl. inž. Feliks VVieser. Kot dr. Grilc, je tudi dipl. inž. VVieser ostro zavrnil koroškega deželnega glavarja in mdr. poudaril, da bosta osrednji organizaciji ob 30-letnici podpisa državne pogodbe informirali mednarodno javnost o neizpolnjenem členu 7.
Potrebna samoiniciativa
Da avstrijska televizija ni pripravljena, z rednimi oddajami v slovenščini upoštevati interese slovenskih sodržavljanov, je znano. In to, čeprav televizija vedno bolj posega v življenje vsakega državljana.
Pretežni del koroških Slovencev pa tudi nima nobene možnosti, da bi slišal slovensko besedo vsaj po ljubljanski televiziji.
Tako mdr. prebivalci blizu Dobrle vasi in Žitare vasi.
Vsa zadnja leta so poskušali z antenami zajeti ljubljanski televizijski signal, a jim to kljub najboljši strokovni pomoči ni uspelo: Peca in druge gore pač zasenčijo oddajnik Uršlje gore.
Zato je žitrajsko SPD „Trta“ samoiniciativno postavilo na Plaznici pretvornik za televizijske oddaje RTV Ljubljana. Sedaj so se v neposredni okolici tudi zboljšale možnosti za sprejem slovenske televizije.
Konkretno: v številnih krajih južno od Dobrle vasi, vzhodno od Žitare vasi in zahodno od Galicije. Oddaje je mogoče sprejemati na kanalih 34 in 52 UMF, anteno pa je treba povr-teti okoli osi za 90 stopinj v navpično pozicijo.
Ta samoiniciativa Slovencev iz Podjune je v popolnem soglasju z obema osrednjima organizacijama. Le-ti so že oktobra 1981 v javnem stališču, naslovljenem na Urad zveznega kanclerja, zahtevali: da rabimo prisotnost slovenskega jezika celodnevno v radiu, vsaj tedensko v TV ter — da nujno potrebujemo pretvornike za sprejem ljubljanskega signala.
Politika
Die Slovvenen
Hond aufs Herz, aa de Slovvenen sich ollevveil noch Karntn sehnen, und kummens her, lei Schi am Wogn, so is dagegn nix zu sogn.
Lei bei da VVirtschoftslog, der miesn, gehns sporsom um mit de Devisn.
Weil durt regiem ane Spinna, do vverd da Dinar imma dinna.
Es is jo klor, doli se lei vvohnen in ane billigern Pensionen und dofi se sporn bei de Getrdnkn, dos konn man senen nit vadenkn!
Und auf da Pistn homms an Stond, kennsts von de unsan nit ausnond, wia ibahaupt auf baade Seitn noch ollvveil recht viel Ahnlichkeitn; und bissl deutsch konn jeda redn, mit Ausnohm von de gonz de Bleedn.
Am Lift seints hoflich und bescheidn, konnt moncha sich a Trumm obschneidn, is gfohrn so monchs enfant terrible mit Vollgas durch dos Kindastible!
Noch so an Urlaub, so an kurzn, do kurvns ham iba den VVurzn, in Gvvond noch bissl Karntna Schnee. Kummts guat ham! Na svidenje!
Aus dem Buch „Karntna Schischul mit Herz“ von VVerner Widmann, mit 96 Strichzeichungen von VVerner Eck.] Aufgelegt bei der Karntner Druck- und Verlagsges. m. b. H. Buchhandelspreis S 98,—
Tiskovni referent KELAG Roland. Kreihsler: „Pesem je zelo očarljiva in zelo pozitivna."
Darujte za Drabosnjakov dom“
Že pred leti smo v Slovenskem prosvetnem društvu „Drabosnjak“ sklenili, da bomo postavili Andreju Šusterju Drabosnjaku z Drabosinj pri Kostanjah, znanemu pesniku in pisatelju-bukovniku spomenik v obliki Drabosnjakovega doma na Kostanjah. V tem domu hočemo urediti muzej, dvorano in klubsko sobo. Leta 1981 je društvo kupilo stari farovski hlev. Najvažnejše delo je že opravljeno. Mnogi so nam pomagali s tem, da so darovali denar, drugi so osebno priskočili na pomoč in pomagali pri delu. Za vse to se prav prisrčno zahvaljujemo. Seveda je še veliko v nedo-polnjenem stanju.
Letos obhaja slovensko prosvetno društvo 160-letnico smrti Andreja Šusterja Drabosnjaka. Ob tej obletnici namerava društvo odpreti Drabosnjakov dom. Mnogo dela bo treba do tedaj še končati. Tudi za opremo bo treba poskrbeti. S tem pa so povezani stroški, za katere nam manjkajo denarna sredstva. Zato se ponovno obračamo na Vas s prošnjo, da bi nas podprli, da bomo lahko uresničili načrt.
V naprej se zahvaljujem za podporo.
za odbor SPD „Drabosnjak“ Janez Lesjak (predsednik)
Gospodarstvo
Ukinitev depozita — kai bo prinesla našemu gospodarstvu?
S 1. januarjem 1985 je postal za jugoslovanske državljane veljaven sklep, s katerim je zvezni izvršni svet SFRJ odpravil depozit, se pravi, odlok o plačevanju posebnega dinarskega pologa za potovanje v tujino.
Po uvedbi depozita pred dvemi leti se je število potovanj jugoslovanskih državljanov znižalo za 52,8%, pa tudi v lanskem letu je bilo število prehodov čez mejo za 41% nižje, kot v časih, ko je bila meja odprta.
Predvsem gostinstvo, trgovina in denarni zavodi v južnem delu Avstrije in obmejnem področju Italije so prav kmalu po uvedbi depozita čutili posledice tega odloka.
Sklep o odpravi depozita in tudi
bencinskih bonov je vsekakor razveseljiv ukrep, saj odptra meja ni le gospodarskega pomena, ampak ima posebno še za nas koroške Slovence velik narodnopolitični in kulturni pomen.
Z odpravo depozita se bo prehod čez mejo zopet sprostil, vendar po razvrednotenju dinarja lahko sklepamo, da jugoslovanski državljani, kot kupci, tudi v bodoče ne bodo v svoje-časnem obsegu prihajali v Avstrijo.
0 tem, kakšen učinek ima ukinitev depozita oz. kaj si o tem sklepu v prihodnjem letu na gospodarskem področju lahko pričakujemo, smo se pogovarjali z nekaterimi domačimi trgovci oz. podjetniki.
Barbara Malle, Brodi: Razveseljivo je dejstvo, da je jugoslovanska vlada z začetkom leta ukinila depozit. Trenutno pa je še težko oceniti, kakšen učinek bo imel ta sklep za naše gospodarstvo. Upamo pa seveda, da bodo Jugoslovani v drugi polovici meseca — po navadi dobijo plače šele okoli 15. — zopet bolj pogosto prihajali v Avstrijo.
Adolf Krivograd, Šmihel: Za mojo trgovino si ne pričakujem kaj posebnega po ukinitvi depozita, ker Jugoslovanom ni možno, da bi pri nas kupovali kmetijskih strojev. Je pa tako, da pri nas kupujejo majhne dele strojve, ki jih sicer v Jugoslaviji ne dobijo. Seveda pozdravljam ukinitev depozita, vendar bi bilo treba napraviti tudi nekaj, da bi Jugoslovani
Flori Dovjak, poslovodja Posojilnice Borovlje: Zdi se mi,
da so Jugoslovane prazniki finančno izčrpali. Seveda si po ukinitvi depozita pričakujemo, da bo prišlo zopet več Jugoslovanov čez mejo. Zaradi inflacije v Jugoslaviji pa si tudi v bodoče ne pričakujemo tega, kar je bilo včasih.
Valentin Blažej, Pliberk: Sicer že čutimo, da prihaja nekoliko več Jugoslovanov v Avstrijo, vendar pač kupujejo stvari, ki jih nujno rabijo in jih v Jugoslaviji ne dobijo. Kot trgovec pa sem seveda vesel ukinitve depozita, ker sem prepričan, da bo naše gospodarstvo po tem profitiralo. Upati je le, da tečaj dinarja ne bo še bolj padel.
Heidi Stingler
lahko uvažali kmetijske stroje, da bi dolgoročno gledano imela od tega profit tudi Jugoslavija. Prepričan sem, da bo naše gospodarstvo profitiralo o ukinitvi depozita, vendar nikoli ne v tej meri kot svoj čas.
Stanko Čik, poslovodja Kmečko-gospodarske zadruge v Pliberku: Trenutno še ne moremo več kaj reči, vendar sem prepričan, da se bo položaj po ukinitvi depozita nekoliko izboljšal. Do sedaj močnejšega prehoda Jugoslovanov čez mejo še ni bilo čutiti, vzrok temu pa so gotovo v prvi vrsti prazniki, z druge strani pa inflacija. Mislim pa, da se bodo jugoslovanski državljani proti koncu meseca nekoliko bolj poslužili te možnosti prostega prehoda čez mejo.
Inkluzivne cene	od — do	živo pogosta ekstremna cena	cena		zaklano od — do	pogosta ekstremna cena	cena		
voli	26,40 do 30,47	29,37	31,02	55,— do 56,65	55,55	57,20
biki	28,82 do 31,46	30,80	31,68	55,55 do 57,75	56,87	59,07
krave	16,50 do 21,45	20,02			37,07 do 41,80	40,15	—
telice	23,65 do 26,95	25,85	—	47,30 do 50,60	48,95	—
teleti	39,60 do 44,—	41,80	45,65	48,40 do 55,—	52,80	—
mesnati prašiči	20,24 do 22,88	21,67	23,65	23,98 do 27,06	25,30	27,39
svinje	18,70 do 20,90	20,35	21,45	21,45 do 25,30	24,20	25,85
Pri prašičih je velika ponudba, cene močno padajo (šil. 28,— do 32,—/kg). Najbolj pogosta cena za mlade
prašiče na trgu je trenutno šil. 30,50/kg (inkl.).
Od 1. julija 1982 naprej se tudi kmetice in vse žene, ki so zaposlene na kmetiji, lahko poslužijo gospodinjske pomočnice oz. imajo pravico do dodatka ob rojstvu otroka.
Kmetijska socialna zavarovalnica plača osem tednov pred in osem tednov po rojstvu otroka dnevno šil. 250.— za tako gospodinjsko pomočnico.
Gospodinjske pomočnice za kmetice
Ta zakon je bil veljaven do konca leta 1984 in je bil z začetkom tega leta obnovljen. Pri tem je prišlo do nekaterih sprememb pri zakonu o gospodinjskih pomočnicah na kmetiji-
1.	— V primeru, da ni možno dobiti gospodinjske pomočnice, socialna zavarovalnica za kmete izplača ta denar kot dodatek ob rojstvu otroka (Wo-chengeld). Vendar socialna zavarovalnica za kmete vedno spet poudarja, da je pomen te ureditve predvsem ta, da se kmetica v času pred porodom in za tem lahko nekoliko odpočije.
2.	— Kmetica se lahko po-služi gospodinjske pomočnice, ki jo posreduje kmetijska zbornica ali si lahko sama dobi osebo, ki ji v tem času odvzame nekaj dela.
Ni nujno, da se kmetica po-služi ves predviden čas gospodinjske pomočnice, lahko si za del tega časa tudi pusti izplačati omenjeni dodatek ob rojstvu otroka (dnevno šil. 250.—).
3.	— Pravico do gospodinjske pomočnice ima vsaka kmetica oz. žena, ki ni zaposlena izven kmetijskega obrata in je v sorodstvu s kmetom.
4.	— Gospodinjska pomočnica mora biti v omenjenem času zaposlena na kmetiji tedensko 20 ur.
Priporočljivo je, da kmetica svojo nosečnost čimprej javi na socialno zavarovalnico za kmete, da dobi od tam podrobnejši informacijski material in formular za prošnjo za gospodinjsko pomočnico.
Heidi Stingler
Gost v Našem tedniku
NAS
Dr. Hildegard Goss-Mayr, podpredsednica Mednarodnega gibanja za spravo, je pred kratkim pre-
davala v Domu v Tinjah
m
1.
Z njo se je pogovarjala Milka Hudobnik.
GOST
»Nenasilen upor vedno bolj raste ... “
Dr. Hildegard Goss-Mayr, rojena leta 1930 na Dunaju, je hčerka Kasperja Mayerja, soustanovitelja katoliškega mirovnega gibanja. I\la Dunaju in v New Kavenu (ZDA) je študirala filologijo. Študij je zaključila leta 1953. Od tega časa naprej je začela aktivno sodelovati v Mednarodnem gibanju za spravo (Internationaler Versohnungsbund) in je trenutno podpredsednica te organizacije. Od leta 1962 naprej skupno s svojim možem Jeanom Gossom po roku Francozom, aktivno sodeluje pri uveljavljanju nenasilnih osvobodilnih gibanj v Južni Ameriki. Med drugim je sodelovala tudi z Nobelovim nagrajencem za mir Adolfom Perezom Esguivelom. Kot smo poročali v zadnji številki NT, je bila pred kratkim v Domu v Tinjah, kjer je predavala o možnosti nenasilnega postopanja koroških Slovencev v prizadevanjih za njihove pravice.
Naš tednik: Če se spominjate nazaj, kaj je bilo „krivo“, da ste si izbrali tako življenjsko nalogo?
Goss-Mayr: Prve vplive sem prejela od svojega očeta, ki sem ga zelo občudovala. Zelo močno pa je vplival name tudi dogodek, ki sem ga doživela I. 1941: Učitelji so nas poslali na cesto, da bi pozdravili „Fuhrerja“, ki je obiskal Dunaj. Oddaljila sem se od svoje skupine in kar naenkrat sem se znašla v množici, ki je vpila in ploskala Hitlerju in čutila sem se precej osamljeno, ko sem tako stala med temi ljudmi. Tedaj sem si rekla, pa čeprav vsi ploskajo, jaz ne bom odprla ust in tudi roke ne bom stegnila. Prav čutila sem tisto silo, kateri sem stala nasproti. Sele pozneje sem spoznala, kako morilna je bila ta sila. Takrat sem imela občutek, da ne bom mogla več naprej živeti- V moji generacije je bilo takrat veliko takih, ki posledic druge svetovne vojne duševno niso prenesli in so napravili samomor. Sama sem si takrat rekla, da bom tedaj živela na-Prej, če bom to malenkost moči, ki jo imam, posvetila delu za trajen mir.
Naš tednik: Kako ste začeli to Vašo odločitev konkretno Uresničevati?
Goss-Mayr: Korak za korakom sem si osvojila nenasilno zadržanje. Postalo mi je pa jasno, da pri tem ne more ostati, temveč da moram ideje spremeniti v konkretno delo za mir. Možnost za to mi je bila dana leta 1953, ko sem postala tajnica mednarodnega gibanja za spravo.
Leta 1955, ko je Avstrija po državni pogodbi postala nevtralna, sem se še bolj zavedala naloge posredovanja — konkretno med vzhodom in zahodom. Takrat je bil čas hladne vojne in sovraštvo na obeh straneh je bilo veliko.
Naš tednik: Začeli ste torej posredovati v dialogu med vzhodom in zahodom. Bi nam o tem kaj podrobnejšega povedali?
Goss-Mayr: Že leta 1955 smo se peljali na Poljsko in tam skušali priti v pogovor. Na nekem tajnem srečanju s 30 mladimi poljskimi kristjani smo imeli možnost navezati prve stike. Skušali smo navzočim obrazložiti, da bomo lahko delali za mir samo tedaj, če se bomo spet približali, se
spet srečali. Tedaj je vstal mlad fant, ki je sedaj znan pisatelj in rekel: »Hildegard, ljubimo vas, veseli smo, da ste prišli k nam, ampak to, kar predlagate ni mogoče. Vsak kamen v Varšavi je videl, kako je tekla kri, nikoli tega ne bomo mogli odpustiti.“ Čeprav smo čutili, da čas še ni dozorel in da rane še niso zacelile, smo vendarle skušali prepričati te mlade ljudi, da je vseeno potrebno, da skupno stopimo na pot sprave. Za zaključek smo molili Očenaš in ko smo
prišli do mesta......in odpusti
nam naše dolge, kakor tudi mi odpuščamo svojim dolžnikom ...“, so vsi prenehali moliti. Tisti fant, ki je prej rekel „... ni mogoče", je dejal, da se ne moremo več imenovati kristjane, če ne bomo odpustili. Posledica tega doživetja je bila, da so se leta 1956 na Dunaju prvič srečali Poljaki in Nemci.
Naš tednik: V zadnjih dveh desetletjih ste veliko časa prebili v Južni Ameriki in tam skupno z domačini skušali ustanoviti skupine, ki naj bi
med prebivalstvom utrdili misel, da lahko pravičen mir ustvarimo z nenasilnim bojem. Kajti vsako nasilje povzroča protinasilje in upor.
Goss-Mayr:	Hude krivice
povzročajo upor in privedejo do osvobodilnih bojev. V Srednji Ameriki se bojujejo z orožjem in obstaja nevarnost, da bo ta konflikt eskaliral v spopadu med obema velesilama. Od javnosti pravzaprav še vse premalo registriran, pa v Južni Ameriki nenasilni upor vendar vedno bolj raste. Po zgledu Argentine se borita naroda v Čilu in Urugvaju res vedno bolj enotna za odpravo diktature. Nenasilno osvobodilno gibanje »Servicijo Paz y Justicia" pod vodstvom Nobelovega nagrajenca Adolfa P. Esguivela je v tej zvezi šlo vzorna pota.
Naš tednik: Kaj bi morala skupina, ki načrtuje nenasilno akcijo konkretno upoštevati?
Goss-Mayr: Nujno potrebno je, da si je skupina enotna v cilju akcije. Na vsak način pa mora biti skupina tudi enotna v nenasilnem postopanju. Da akcija uspe, je potrebno, da več ljudi ve za to akcijo in jo po svojih možnostih aktivno podpira. Kot smo to n. pr. videli v Hainburgu, ko so kmetje skrbeli za harano demonstrantov.
Naš tednik: Kje vidite možnosti za koroške Slovence?
Goss-Mayr: Na tem seminarju v Vernberku sem spoznala kolodvorsko akcijo koroških Slovencev. Skupno z navzočimi Slovenci in nemškogovore-čimi tečajniki smo to akcijo analizirali. Prišli smo do zaključka, da bodo ob upoštevanju načel nenasilja in ob temeljiti pripravi take akcije uspešne.
Naš tednik: V nekaj dneh se boste spet napotili v Južno Ameriko. Želimo Vam pri Vašem delu veliko uspeha. Hvala lepa za pogovor.
Rož, Podjuna, Žila
Tek za Karavanškega med-
__ H# _
J
Uprla in elalnm 73 |fo|#po VcUa lil blalulll 4a IVtSIiUcl
Slovensko planinsko društvo je v nedeljo, 13. januarja, pri Francu na Zgornjem Kotu priredilo turni smuk za Karavanškega medveda in slalom za Kekca. Kljub rahlo padajočemu snegu je približno 50 neustrašnih zimskih športnikov — mladih in manj mladih — vzelo smuči na rame oz. jih pripelo na čevlje in sodelovalo pri tekmah.
Predsednik planincev, Franci Kropivnik je vse lepo pozdravil in tudi sam tekmoval.
Turni smučarji so morali lep del proge — seveda navkreber — preteči peš, preden so mogli stopiti na smuči in se spustiti do cilja. Najhitrejši pri turnih smučarjih je bil — že tretjič — Albin Maurer iz Brodi in je dobil zato poklonjene Elanove turne smuči.
Tek za Kekca je dobila Katja Malle, pred Margit Užnikovo in Lidijo Malle. Letos mineva tudi 85 let organiziranega slovenskega planinstva na Koroškem in čudovito izdelani spominski pokal je dobil Aleksander Baumegger.
Po obeh zaključenih tekih je bil „boj“ za Karavanškega medveda. In po napetem metanju kep na smučko je Pavel Mak s Kota dobil iz rok predsednika Kropivnika Karavanškega medveda. Pavel Mak je tudi lani bil dobitnik te lepe trofeje.
Planinsko društvo je teka za Karavanškega medveda in za Kekca dobro organiziralo. Zahvala velja domačim sodelavcem in seveda merilcem časa z Mirkom Kunčičem na čelu.
Po opravljenem „delu“ pa so se vsi ogreli pri Francevi peči in kaj kmalu je v veliki hiši zavladalo prijetno domače vzdušje, ki ga je gospodar Tone popestril z „lajnami“.
Krščanska kulturna zveza
PRIREDITEV OB SLOVENSKEM KULTURNEM PRAZNIKU
Čas: v sredo, 6. februarja 1985, ob 19.30 uri, v ORF-teatru v Celovcu, Sponheimerstr. 13 Slavnostni govor: ravnatelj dr. Reginald Vospernik — Čuvajmo Prešernovo dediščino Podelitev Janežičevih priznanj: dr. Janko Zerzer Recitira: Andrea Zikulnig
Koroška umetniška beseda v glasbi
Besedila: Milka Hartmann, Gustav Januš, Urban Jarnik, Andrej Kokot, Anton Kuchling, Valentin Polanšek Glasba:	Hanzi Artač/Bojan
Adamič, Anton Nagele, Jože Ropitz, Franz Schubert, Tomaž Svete, Pavel Šivic Izvajajo:	Neven Belamarič
(bas), Anton Feinig (bariton), Janez Kampuš (bariton), Zlata Ognjanovič (sopran), Bojan Adamič, Andrej Feinig, Jože Ropitz, Milivoj Šurbek (klavir)
• Celovec
SKUPNA ODDAJA ODDELKA ORF-a in RTV LJUBLJANE
Oddaja v živo iz ORF-teatra v Celovcu
Čas: sreda, 23. 1. 1985, ob 20.05
Sodelujejo:
Instrumentalne skupine:
Ansambel Skriti zaklad; Ansambel Fantje treh planin; Ansambel Zmeda; Ansambel Energija; Trio Oraže; Ansambel Šok
Mladinske in športne organizacije:
Koroška dijaška zveza; Zveza slovenske mladine; Katoliška mladina; Klub slovenskih študentov Dunaj in Graz; SAK; DSG Seje; Športno društvo Št. Janž; SŠK Obir
Pevski trio: Gabrijel + Aleksander -j- Janez Pevski duo: Niko + Monzi Vokalne skupine: Tercet Sturm
Na prodaj zemljišče
(2931 m2) tik ob glavni zelež-niški postaji v Celovcu. Primerno za skladišče oz. večnamensko uporabo.
Interesenti naj se javijo pod telefonsko številko 0 42 22 / 54 2 67
IŠČEMO snažilko za celodnevno zaposlitev. Javite se od 8. do 16. ure po telefonu 0 42 22/35 6 51.
Šmarješki župnik Janez Lampichler 70-lelnik
V petek, 18. januarja 1985, obhaja svojo 70-letnico življenja upokojeni šmarješki župnik gospod Janez Lampichler Upokojeni župnik živi v Šmarjeti v Rožu v mežnariji in opravlja
poleg drugih škofijskih poslov še faro Glinje. Pri tem mu pomagata dv. svetnik dr. Pavle Zablatnik in šmarješki župnik Ivan Olip. Gospod Lampichler je še zelo čil in zdrav, da bi mu ne prisodil 70 let. Težave pa mu že več let delajo glasilke. Ohromitev glasilk je bila tudi vzrok za njegovo predčasno upokojitev. Jubilantu želimo mnogo sreče in zdravja, da bi še dolga leta mogel pomagati sobratom v dekaniji. Bog naj ga ohrani pri zdravju. To mu želijo vsi, ki ga poznajo in cenijo. Številnim čestitkam se pridružuje tudi uredništvo Našega tednika.
Kavhova Kati spreoblečena v sestro
Dne 13. jan. 1985 je bila na Dunaju spreoblečena v sestro najsvetejšega zakramenta hči znane Kavhove družine v Encelni vasi, Katarina Urank, kot sestra Marija Rafaela.
Kavhova Kati je obiskovala Strokovno šolo za ženske poklice v Št. Jakobu rn je nato delala šest let kot tajnica pri dr. Franciju Zvvittru. Vzorno je bil slav-
Čestitamo!
Marija Lienhard iz Libuč je te dni praznovala svoj 59. rojstni dan. Iskreno čestitamo!
Prelat dr. Kirchner je bil leta 1934 posvečen za duhovnika in deluje od leta 1940 na celovškem škofijskem ordinariatu, od tega 15 let kot generalni vikar, 21 let je bil škofijski kancler. Te dni obhaja generalni vikar Kirchner svojo 75-letnico. Ob visokem jubileju mu iskreno čestitamo!
Svojo 50-letnico je pred kratkim praznovala Erna Vouk iz Dobrle vasi. Uredništvo NT iskreno čestita. Čestitkam se pridružujejo tudi EL Dobrla vas in SPD „Srce“.
nostni obred opravljen ob somaševanju domačega župnika iz Galicije Gott-hardta, dvojezično, kljub temu, da je bila maša farna maša. Tudi spominske podobice na slavnost, ki so jih delili udeležencem, so bile vse dvojezične.
NSKS in NT izrekata Kav-hovi Katiji vse najboljše želje za njeno življenjsko pot.
Svojo 70-letnico je pred kratkim praznovala Neži Olip, pd. Vrtnikova iz Sel. Iskreno čestitamo!
Ljudmila Dolinšek iz Lepene pri Železni Kapli je te dni praznovala svoj 60. rojstni dan. Iskreno čestitamo!
Janez Korešnik v Bukovju je praznoval 85-letnico. Naš tednik, EL-Dobr!a vas in SPD „Srce“ iskreno čestitajo!	*
Marija Kelih, pd. Bošnjakova mama iz Sel praznuje te dni svojo 80-letnico. Ob visokem jubileju ji iskreno čestitamo.
Višji študijski svetnik Franc Brežjak je te dni praznoval 60-letnico. Želimo mu obilo zdravja.
Rož, Podjuna, Žila
Občinska seja v Galiciji: otroke vozijo v škocijanski otroški vrtec
Na zadnji občinski seji občine Galicija je bila glavna točka letni proračun za leto 1985. Po živahni diskusiji je bil sklenjen proračun v višini 8,3 mil. šilingov z glasovi ČVP in Enotne liste.
Ker občina namerava razširiti občinski vodovod, je zaprosila za posojilo. Najbolj ugodno ponudbo je dala Raika Dobrla vas in zato bodo tam najeli kredit.
Dvajset otrok iz občine Galicija obiskuje otroški
vrtec v Škocijanu. Zaradi tega bodo morali tam nastaviti še eno vrtnarico. Polovico stroškov za to vrtnarico bo prevzela občina Galicija, so soglasno sklenili.
Za cestno razsvetljavo — za vas Blato z 8 svetilkami — bo občina prihodnje leto izdala nekaj manj kot 130 tisoč šilingov.
Po zaključeni živahni seji so se občinski očetje složno podali na družabno srečanje ob zaključku leta, kamor jih je povabil župan.
»Arhitektura na Zilji" na Slovenski gimnaziji
V soboto, 12. januarja 1985, je bilo v prostorih Slovenske gimnazije odprtje razstave pod naslovom „Arhitektura na Zilji".
Organizator razstave, dr. Druml, je zastopnikom razredov pripovedoval o nalogi vzdrževanja starih stavb. To predvsem zaradi tega, ker ..moderne hiše" pogostokrat motijo sliko vasi.
Dr. Druml pa nas je vpe-
ljal tudi v kulturo Ziljanov. Vsaka razpadla hiša je kos uničene kulture. Treba je obdržati staro kulturo! Da bi si to geslo vzeli k srcu vsi dijaki Slovenske gimnazije, je cilj te razstave, ki je res vredna ogleda.
Prisrčno vabljeni so tudi starši dijakov in vsi, ki jih zanima stara arhitektura, da si to razstavo ogledajo v prostorih gimnazije.
Ponikva: t F. Boročnik
Povsem nepričakovano nas je na prvi dan novega leta zapustil Franc Boročnik, upokojeni železničar s Ponikve. Po krajši hudi bolezni je umrl v celovški deželni bolnici, star komaj 59 let.
Poznali in cenili smo ga kot zelo pridnega delavca, skrbnega družinskega očeta ter prijaznega soseda. Njegovi znanci, predvsem pa njegova mati in žena s tremi otroki, ga bodo težko pogrešali.
K zadnjemu zemeljskemu počitku smo rajnega pospremili v petek, 4. januarja, na libuško pokopališče. Pogrebne obrede je opravil Pliberški mestni župnik Alojzij Kulmež, pevci libu-škega MoPZ „Kralj Matjaž" pa so mu pod vodstvom Hanesa Košutnika zapeli v
slovo tako pri sv. maši kot ob odprtem grobu.
Rajnega Franca Boročni-ka bomo ohranili v lepem spominu. Prizadeti družini in sorodnikom pa velja naše iskreno sožalje.
• Kotmara vas
MLADINSKA REVIJA „POKAŽI, KAJ ZNAŠ"
Prireditelj: Slovenska prosvetna zveza in SPD „Gorjanci“ v Kot-mari vasi
Čas: nedelja, 26. 1. 1985, ob 14. uri
Kraj: pri Mežnarju v Kotmari vasi
Nastopajo otroci iz Kotmare vasi in Bilčovsa.
Če pridete v Pliberk obiščite domačo
ZADRUGO!
V petek, 4. januarja 1985, me je dosegla žalostna vest o smrti velikega prijatelja koroških Slovencev, umetnostnega zgodovinarja in arheologa profesorja dr. Rajka Ložarja.
Prav v teh dneh, v začetku januarja, pred 28 leti sva se slučajno v Škocijanu pri župniku Kogleku srečala. Profesor je bil na poti po naši koroški deželi pri iskanju materiala za svoje znanstveno delo o koroški kmečki hiši in pri nabiranju drugega narodopisnega blaga. Pregledoval je svoje zapiske in skice, pa mi pri tem potožil, da je že trikrat poskusil naprviti risbo Postrtnikove mize v Dobu, pa se mu žal to ni posrečilo. Dejal sem mu, če je samo ta težava, mu lahko in prav rad pomagam.
Tako sva se skupno odpravila na pot v Dob, Najprej na želežniško postajo v Sinčo vas, od tam z vlakom do Pliberka in potem peš mimo Nonče vasi, Humca in Vidre vasi v Dob. Tam naju je gostoljubna Božičeva hiša sprejela pod svojo streho.
Naslednji dan sva se napotila k sosedu Postrtniku, kjer hranijo staro, silno bogato okrašeno družinsko mizo. Takoj sem jo začel risati in napravil točen in v merilu napravljen posnetek. Ko je bilo to gotovo, so mi prinesli še svojevrstni žličnik, pa še en stol z lepim naslonjalom. Tudi te stvari sem spravil na papir.
Profesor Ložar pa je med tem časom hodil po vasi in si ogledoval in iskal, kaj bi bilo zanimivega z ozirom na našo ljudsko umetnost. Izpraševal je in vse skrbno zapisoval. Ko se je vrnil k Postrtniku, mu je bilo narisano všeč. Tako se je začela najina skupna pot.
Božičev uje, Joško Trampuž naju je vodil na Komelj z Suške gore. Potem v naslednjih počitnicah naju pa je skupna pot zanesla naprej po Podjuni, nato v Rož, Gure in Ziljo. Prehodila sva kapelške gore in prekrasni svet pod Svinjo planino.
Treba je pripomniti, da to znanstveno delo prof. Ložarja ni bilo denarno podprto z nobene strani. Dr. Ložar je nabiral to gradivo iz čistega idealizma in žrtvoval v ta namen
skoraj ves svoj prosti čas. S kolesnom in peš sva bila na poti.
Seveda se to delo ne bi moglo izvršiti brez gostoljubnih, dobrih slovenskih koroških ljudi. Božičeva hiša v Dobu je postala najin drugi dom. V tistih težkih povojnih časih sva doživela tisto pravo, od srca prihajajoče gostoljubje in dobroto naših dobrih, skrbnih ljudi.
Žal je prof. Ložar že po nekaj letih zapustil našo koroško deželo in se odpravil preko morja v Ameriko. Tam so ga čakale druge naloge, tako, da je njegovo narodopisno delo ostalo nedokončano. Vendar je bila njegova največja želja, da bi to njegovo pomembno delo šlo v tisk in tako med tiste naše ljudi, katerim je bilo to delo posvečeno.
Obdelal je skrbno in z veliko natančnostjo okrog 150 naših kmečkih domov širom naselitvenega prostora koroških Slovencev.
V zadnjih letih je prakrat zopet obiskal svojo drago Koroško. Žal mu zdravje in leta nista več dopuščala tiste agilnosti, katere je bil v prejšnjih letih vajen. Prišel pa je z željo, da bi se njegovo delo dokončalo in je tudi poskrbel, da so njegovi rokopisi ostali tu na Koroškem.
Prehitela pa ga je smrt, vendar upamo, da bo to njegove veliko znanstveno delo kljub njegovemu odhodu kmalu zagledalo beli dan. Saj, kakor je on vedno dejal, da bo ta knjiga, ko bo izšla, viden znak zahvale dobrim koroškim ljudem, ki so s svojo gostoljubnostjo omogočili to njegovo delo.
Naj bi pa bilo to njegovo znanstveno delo tudi opomin vsem mladim zainteresiranim ljudem, da bi se ta ali oni odločil in stopil na njegovo sled in to znanstveno, narodopisno delo nadaljeval.
Prof. dr. Ložarja se pa bomo vsi s hvaležnostjo in s spoštovanjem spominjali.
J. B.
Reportaža
STRAN q ČETRTEK,
O 17. januarja 1985
Reportaža
Slika zgoraj spominja na čase, ko je Foltej Hartman še delal s svojimi pevci.
Koncerta v gostilni Fiorianivvirt v Vogrčah so se udeležili mdr. podpredsednik NSKS, ekon. svetnik Ignac Domej, predsednik SPZ Tomaž Ogris, občinski odborniki EL pod vodstvom podžupana Frica Kumra in župnik Vinko Zaletel.
Zahvala za dolgoletno zvestobo Našemu tedniku
O Podjunčanih tudi pravijo, da smo se rodili v senci kralja Matjaža. Kjerkoli živimo, nikjer nas ni mogoče ločiti ali celo odtrgati od pokrajine, ki nas je oblikovala za življenje.
Spominjam se iz svoje zgodnje mladosti človeka, o katerem so spletli zlobni jeziki, da je Zaletel priletel pa se v duri zaletel.
Zdi se mi, da je ta narodna ocena resnični prikaz značaja vogrskega župnika Vinka Zaletela, ki bo v torek, 22. januarja, dobil Tischlerjevo nagrado. S svojim ustvarjalnim nemirom je okužil okolico. Uživel se je v našo koroško slovensko družbo. V Šentvidu pri Ljubljani mu je stekla zibelka, življenje ga je prineslo med nas.
Veliko dobrega mu dolguje naša Koroška, kot duhovniku, kot prosvetnemu delavcu in ustvarjalcu, kot človeku.
Veliko dela je žrtvoval tisti obliki ljudske prosvete, ki jo v teh časih na žalost vse preveč opuščamo, s tem pa seveda tudi pogrešamo — igram, odrski dejavnosti. Pre-nekateri se je na domačem odru naučil nastopanja v javnosti in za javnost.
Na odru postanejo lepote jezika živa stvarnost, beseda tam oblikuje dejanje. Mislim, da je bil največji uspeh Zale-telovega ustvarjanja za oder Martin Krpan. Škoda le, da je vse premalo krpanovstva prodrlo v našo zavest in v naše delovanje.
Podelitev Tischlerjeve nagrade Vinku Zaletelu ni čast odlikovancu — vem, da brez težav preživi tudi brez takih in drugačnih počaščeni —, je tudi primeren spomin človeka, ki nam je umrl 23. januarja 1979. Dr. Joško Ti-schler nam je vsem zapustil resno naročilo, naj delamo nesebično in neutrudno, odločno in pošteno za skupnost, v katero smo se rodili.
Tischler je prišel iz Podjune. Zaletel je prišel v Podjuno. V Vogrčah je našel svoj dom na Koroškem.
Zaletel pač ne bi bil, kar je, če bi miroval. Na žalost mu peša vid. Njegova predavanja s skioptičnimi slikami, njegova potovanja po svetu so dokaz, da ta človek ne
Spomini na dr. Joška Tischleria
V Koroško sem bil v mladosti zaljubljen, zato sem hodil k njej vasovat. Dvakrat sem kot 'dijak in bogoslovec peš vso prepotoval, jo večkrat obiskal, in ta zaljubljenost je vzrok, da sem tudi sedaj tukaj. Zato sem že tedaj lahko spoznal vidnejše osebnosti, nekatere osebno, druge po delovanju: mons. Valentina Podgorca, prelata dr. Rudolfa Blumla, dr. Joška Tischlerja, dr. Vinka Zvvittra, prof. Joška Hutterja,
mora glasovati za izključitev dr. Tischlerja in, da mora izstopiti iz deželne vlade kot zastopnik Slovencev. Toda Jogr je bil značaj, predobro je poznal dr. Tischlerja in ni šel.
Pozneje sva se tembolj srečevala, čimbolj sem se lotil prosvetnega dela, najbolj pa v letih 1954/55, ko sem stanoval v Mohorjevi hiši in sva bila torej skupaj. Vzpodbujal me je k delu, večkrat povedal, kako ceni delo g. dr. Franceta Cigana, g. Ivana Matka, moje in še drugih duhovnikov in laikov. Bil je prav očetovski do mene in čimbolj sem ga spoznaval, tembolj sem ga spoštoval in ljubil. Marsikaj sva se razgo-varjala in mi je mnogo zaupal.
Hvaležen mu moram biti posebno za dvoje: kako se je zavzel zame tedaj, ko so naščuvani pijani nemčurji napadli in razbili moje predavanje v Nonči vasi ter pri tem ranili tudi sedaj že rajnega Puklovega očeta, še bolj pa tedaj, ko so nas bratje Slovenci zlobno napadali in obrekovali in sta se on in dr. Vinko Zvvitter jav-
no in neustrašeno potegnila za nas in zagovarjala duhovnike, ki so prišli iz Slovenije.
Tam sem tudi spoznal, kako pomemben mu je bil „Naš tednik-Kronika", saj brez časopisa ni politike, javnega dela. L. 1954 je nastala kriza: urednik g. ing. Muri je odšel, novega primernega ni bilo. Prosil je g. Blumla, da bi v sili jaz vskočil. Moral sem, četudi strašno nerad, ker nisem za urednika, še manj za politiko. Nekaj mesecev smo skupaj delali dr. Tischler, Albert Sad-jak in jaz — pa je bil „šef“ gotovo razočaran nad menoj, jaz pa vesel, ko je prišla dobra rešitev z dr. Tonetom Lipovškom. Spoznaval pa sem tedaj, kako moder, previden, sijajen politik je bil, kako je pazil na vsako pisano besedo. Z bojem na moč nič ne opraviš, proti močnejšemu izkrvaviš!
Omenim še dve stvari, ki sta tukaj neznani. Bil je širok, preko Koroške je gledal na vse Slovence po svetu. Zato je dolga leta prispeval članke o koroških problemih za »Zbor-
nik Svobodne Slovenije" v Argentini, toda pod psevdonimom »Anton Podstenar". Prispeval je tudi gradivo za razpravo v »Zborniku" o razmerju celovške škofije do koroških Slovencev. V pismeni zvezi je bil tudi s pomebnimi Slovenci v Združenih državah.
Še tole: dr. Tischler v svoji skromnosti najbrž ni nikomur omenil, da je prejel od »Slovenskega raziskovalnega centra v Ameriki", ki ga vodi univ. prof. dr. Edi Gobec v Clevelandu, »Certificate of Merit". To je priznanje za zasluge, ki si jih je pridobil za slovensko manjšino na Koroškem. Vem, ker sem mu ga sam prinesel iz ZDA. Tudi sam sem podobno prejel zaradi kulturnega dela in povezave med rojaki po svetu. Zavedam pa se, da se v primeri z dr. Tischlerjem ne smatram vrednega. Prepričan sem, da nobeno priznanje ali častno odlikovanje ne more izraziti tega, kar je v resnici bil. Hvala mu za vse, tudi za moja srečanja z njim!
poslanca župnika Vinka Poljanca, župnika Joška Piceja, Tevžeja Nageleta, dr. Janka Hornbocka in dr. Janka Miku-lo.
Pred vojno sem dr. Tischlerja le enkrat srečal v uredništvu v Mohorjevi. Po vojni sva se srečala v Škocijanu, ko je po vrnitvi domov obiskal Kač-nikovo, pd. Jogrovo družino,-pri kateri sem tedaj bival. Od tam se najbolj spomnim tegale dogodka: ob enih ponoči je prišel neki kurir, zbudil Jogro-ve in naročil Jogru, da mora iti takoj zjutraj v Celovec na sestanek ali občni zbor in, da
V Pliberku ? poimenovali MoPZ »Edinost" po F. Hartmanu
V soboto zvečer se je 'b hudemu mrazu poleg mnogih častnih gostov fllo veliko ljubiteljev zborovskega petja v Vogrč: da bi prisluhnili v prvi vrsti nam že dobro znan MoPZ Vres iz Prevalj, katerega vodi Joško Ke
Kakor je v pozdravnefljovoru dejal predsednik Joško Hudi, so organi zah odborniki Slovenskega prosvetnega društva „Efst“ Pliberk v lepi dvorani gostilne „Florianiwirt‘)vezovali na ta večer štiri točke v lep šopek lenega užitka.
I ^ Prvi in za nas pevce najbolj srno^ po
pb°|^a’ katerega vzorno I bil samo odličen pevovodja, tfč03 pevskem in narodnopoli-
~ ■».—«■fSSEt 5
do petja. Končno je iz nas napravil pevce, kateri bomo pod njegovim imenom nadaljevali njegovo delo.
Druga točka programa je bila predstavitev novega dekliškega zbora domačega društva, katerega vodi učiteljica Ci-ta Galič. Navdušeno je zbrana publika sprejela lepo pripravljeni skladbici. Mlademu zboru želimo veliko uspeha in veselja pri nadaljnjem delu. Če preidemo v tretji del naše prireditve, naj omenim, da je na povabilo našega društva vračal naš obisk MoPZ prosvetnega društva iz Vinske gore in nam pod vodstvom Alenke Ja-ničeve zapel nekaj zbranih pesmic.
Kot vrhunec doživetja naj omenim čudovito lepo podani program pesmi, katere je izbral MoPZ »Vres" iz Prevalj. Pod vodstvom Joška Kert so se Prevaljčani zapeli v srca naših ljudi. Popeljali so nas v svet zahtevnejše pesmi in pomešali vmes našo Koroško pesem tako, da se je čas prehitro iztekel. Upam, da bodo
naši pobrateni pevci Vresa še večkrat zapeli v Pliberku in bomo s tem nadaljevali našo skupno pot, katero smo začrtali že pred leti.
Za konec uspešnega koncerta smo skupno združeni moški zbori zapeli »Oj Triglav, moj dom", to je pesem, ki nas živo spominja na Folteja Hartmana, ko jo je prepeval z pevci v taborišču Dachau.
Franc Kuežnik
Podžupan Fric Kumer je pozdravil v imenu občine Pliberk in EL številne poslušalce, ki so docela napolnili veliko dvorano v Vogrčah. Fric Kumer je v svojem govoru pohvalil bogato kulturno delo zbora SPD „ Foltej Hartman“ in hkrati poudaril pomen zbora za kulturno življenje občine. „ Občina in EL sta v zadnjih letih posebno pospeševala kulturno delovanje in naloga bo, tudi v bodoče te stike izgraditi in s tem razširiti kulturno dejavnost v naši občini", tako pliberški podžupan.
more živeti brez žive zveze s slovenskim življenjem vsepovsod, kamor je pač življenje Slovence zaneslo. Slovencem v Avstraliji in na obeh ameriških celinah je pokazal naše življenje, nam njihovo. Za to mu dolgujemo vsi še prav iskren in prisrčen Bog povrni.
Naj so te besede tudi zahvala Vinku Zaletelu za dolgoletno zvestobo Našemu
tedniku. Veliko zanimivih prispevkov je prišlo izpod njegovega peresa.
Vem, vsaka taka zahvala more biti samo nizanje besed in misli. Ne more odtehtati dela. Pa naj bo le. Najlepša hvala za vse. Daj Bog še dolga leta zdravja odlikovancu, ki je našel svoj koroški dom v senci kralja Matjaža. Tako se je tam udomačil, da se že sam imenuje podjunskega ali pa tudi samo vogrškega siroteja.
Jože Wakounig, glavni urednik
Modestov dom
Slovenski dijaki in študentje imajo od septembra 1984 nov dom, čigar slavnostno odprtje je bilo 17. novembra 1984. Dom je zgradila Mohorjeva družba in ji za to velja vse naše priznanje. Krški škof dr. Egon Kapellari je dijaški dom blagoslovil, slovesno odprl pa ga je zvezni predsednik dr. Rudolf Kirchschlager (na spodnji sliki s škocijanskimi otroki). Pozdravni nagovor je imel tudi predsednik Narodnega sveta dr. Matevž Grilc. Mdr. je dejal: „Čas zahteva novih oprijemov na vseh področjih. Odprtje Modestovega doma ob navzočnosti najvišjih predstavnikov družbenega življenja dokazuje, da se Mohorjeva družba zaveda teh potreb in prepričan sem, da bo ta novi dom služil v prostorsko olajšanih okoliščinah svojemu namenu: vzgoji naše mladine v zavedne in neustrašene člane slovenske narodne skupnosti, ki bo garant našega nadaljnega obstoja na koroški zemlji. To želim in se zahvaljujem vsem, ki ste pripomogli do realizacije tega veličastnega projekta.11
MIZARSTVO
HANZEJ GABRIEL
9162 Št. Janž v Rožu Tel.: 0 42 28-26 00
MIZARSKO PODJETJE
KUSCHEJ
KoschatstraBe 8, Pliberk/Bleiburg, tel.: (0 42 35) 21 63
Se priporoča za dobro izdelavo vseh vrst pohištva in gradbenega mizarstva.
BAUMEISTER
Johann Breitenhuber
Hoch- und Tiefbau
Rammersdorf 5, 9102 Mittertrixen/Srednje Trušnje Buro: Ebentaler StraBe 54, 9020 Klagenfurt/Celovec Tel.: (0 42 22) 33 4 05 oder (0 42 31) 21 16
MIZARSTVO
K0FLER
9184 Št. Peter pri Št. Jakobu v Rožu
KONEC STANKO
Baumobelstiegen—Tischlerei
Feldkirchen, St. Veiter StraBe 5
EGON KOVAČIČ
Durchfuhrung samtlicher Mal- und Anstricharbeiten
9020 Klagenfurt/Celovec Annabichler StraBe 11, Tel.: 33 87 23 Karlvveg 16, Tel.: 33 87 23
GREINER-Schaumstoffe
Greiner KG. Schaumstoffvverk
GreinerstraBe 70, A-4550 Kremsmunster Telefon (0 75 83) 72 51-0*
Telex 2337111
JOHAN L0MŠEK
9141 Št. Lipš — tel.: (0 42 27) 22 46
•	Oficialna Steyer-delavnica
•	traktorji in poljedelski stroji
•	električna in kuhinjska oprema
•	mopedi, kolesa, šivalni stroji
•	servis in vsi nadomestni deli
STRAN -i -« ČETRTEK, ________I I 17. januarja 1985
Modestov dom
HECHENLEITNER & CIE.
GEGA0NDET
1910
Zentralheizungen
Anlagen
Gesundheitstechnische Apparatebau
Sudring 236, Klagenfurt/Celovec,
Tel.: 21 6 21 — Fernschr. 42-313
Dollhopfgasse 1—3, Villach/Beljak, Tel.: 24 2 42 — Fernschr. 045-535
Fliesen Nowak
Fachgeschaft
fUr Wand- und Bodenbelage Kachelofen, Kamine
9020 Klagenfurt, Pfarrplatz 2 Telefon (0 42 22) 54 3 72 9020 Klagenfurt, Priesterhausgasse 4 Telefon (0 42 22) 54 0 77
Durchfuhrung der gesamten Fliesen- und Klinkerarbeiten
Elektrotechnik
ANDREAS TSCHUDEN
Meisengasse 6, 9020 Klagenfurt/Celovec,
Telefon: (0 42 22) 35 4 42
Planung und Ausfuhrung von:
Licht-, Kraft- und Elektroheizungsanlagen, Schaltanlagen- und Verteilerbau, Elektro-Akustikanlagen, Alarmanlagen, Blitzschutzbau, Antennenbau
Wer zum Telephon greift, greifi zu Kapsch.
Nachrichfenfechnik
von m KAPSCH
Fa. VVUNTSCHEK
IHRTISCHLER X
243
MACHT’5 ^ PERSONLICH
Bau- und Mobelvverk
Ausfuhrung samtlicher Tischlerarbeiten. Erzeugung von Fenstern und Turen aller A rt.
Ledenitzen/Ledince 52, Tel. (04356) 2383
Gesellschaft m. b. H.
Teppiche — Stoffe — Tapeten
10.-Oktober-Stra6e 27,9020 Klagenfurt/Celovec Telefon: (0 42 22) 54 5 00 - 0
ERZEUGUNG VON FENSTERN UND TUREN
INNENAUSBAU
ALBIN SCHARF
9400 VVolfsberg Tel.: (0 43 52) 26 22
Ing. GERZABEK
Buro fiir Arhitektur und Raumgestaltung
MoritschstraBe 107 Villach/Beljak
Radio/televizija
STRAN -i r\ ČETRTEK,
I cL 17. januarja 1985
STRAN -«/) ČETRTEK, ________IO 17. januarja 1985
Radio/televizija
1. SPORED
Petek, 18. januarja:
9.00 Poročila — 9.05 Am, dam, des — 9.25 Nordijsko svetovno prvenstvo 1985 — Seefeld — 11.45 Argumenti — 13.15 Tebaj
—	13.20 Poročila — 13.20 Poročila — 13.25 Nordijsko svetovno prvenstvo 1985 — 16.30 Am, dam, des — 16.55 Mini-zib — 17.05 Pinocchio — 17.30 Veverica Puschel — 17.55 Za lahko noč — 18.00 Avstrija v sliki — 18.30 Mi — 19.00 Avstrija danes
—	19.30 Čas v sliki — 20.15 Der-rick — 21.20 To so še bili časi
—	22.10 Šport — 23.10 Poročila.
Sobota, 19. januarja
9.00 Poročila — 9.05 Raji živali
—	9.25 Nordijsko svetovno prvenstvo — Seefeld — 10.55 Smuk žensk — 11.25 Nordijsko svetovno prvenstvo — 12.45 Poročila — 12.50 Moški smuk — 14.25 Tom & Jerry — 14.35 Norci v snegu — 15.50 Jezusovo življenje — 16.00 Hallo Spencer
—	16.30 VVicki in močni možje
—	16.55 Mini-zib — 17.05 Jolly-box — 17.30 Fliper — 17.55 Za lahko noč — 18.00 Dvakrat sedem — 18.25 Heinz Conrads —
19.00	Avstrija danes — 19.30 Čas v sliki — 19.55 Šport —
20.15	Na zdaj začnemo — 22.00 Šport — 23.00 Solid zlato — 23.40 Poročila.
Nedelja, 20. januarja:
9.55 Slalom moških — 11.15 Ura tiska — 12.25 Slalom moških —
13.00	Super-G žensk — 13.25 Nordijsko svetovno prvenstvo —
15.30	Skakanje — 16.00 Florida springs — 16.30 Tobi in Tobija
—	17.00 Slikanica — 17.15 Aliče v čudežnem svetu — 17.40 Hel-mi — 17.45 Klub seniorjev —
18.30	Mi — 19.00 Avstrija v sliki
—	19.30 Čas v sliki — 19.45 Šport — 20.15 Vse iz ljubezni —
21.15	Konferenca v VVannseeju
—	22.40 Nočni studio — 23.45 Poročila.
Ponedeljek, 21. januarja:
9.00	Poročila — 9.05 Am, dam, des — 9.25 Mark Tvvains Ameri-
ca — 9.55 Veleslalom žensk —
10.55	Nordijsko svetovno prvenstvo — 12.00 Iz parlamenta —-
9.55	Veleslalom žensk — 10.55 Nordisko svetovno prvenstvo —
12.00	Jz parlamenta — 13.00 Tedaj — 13.05 Poročila — 13.10 Veleslalom žensk — 16.30 Am, dam, des — 16.55 Mini-zib — 17.05 VVicki in močni možje —
17.30	George — 17.55 Za lahko noč — 18.00 Avstrija v sliki —
18.30	Mi — 19.00 Avstrija danes — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Šport — 21.15 Magnum — 22.00 Tedaj — 22.05 Poti h človeku — 22.50 Poročila.
Torek, 22. januarja:
9.00	Poročila — 9.05 Steklo — 9.20 Šport — 13.20 Poročila — 13.25 Nordijsko svetovno prvenstvo — 16.00 Veselje ob glasbi — 16.30 Am, dam, des —
16.55	Mini-zib — 17.05 Nils Hol-gersson — 17.30 Tudi šala mora biti — 17.55 Za lahko noč —
19.30	Čas v sliki — 20.15 Report iz inozemstva — 21.15 Bogato in revno — 22.05 Panorama —
22.55	Tedaj — 23.00 Galerija —
23.30	Poročila.
2. SPORED
Petek, 18. januarja:
16.20 Tedaj — 16.25 Vrtnice iz Dublina — 17.25 Družina compu-terjev 18.00 Pan-optikum —
18.30	Šport —- 19.00 Tom & Jer-ry — 19.15 Kdo nudi več? —
19.30	Čas v sliki — 20.15 Zgodovina civilizacije — 21.15 Cas v sliki in politika v petek — 22.05 Rocky — 0.00 Poročila.
Sobota, 19. januarja:
14.00	Don Pasguale — 16.00 Iz parlamenta — 17.00 Ljuba družina — 17.45 Kdo me hoče? —
18.00	Tedenski pregled — 18.30 Šport — 19.00 Trailer — 19.30 Čas v sliki — 19.55 Znanje aktualno — 20.15 Amarcord — 22.15 Tedaj — 22.20 Poročila — 22.25 Vprašanje kristjanov —
22.30	Modra dalija — 0.50 Poročila.
Nedelja, 20. januarja:
9.00	Ludvvig van Beethoven —
9.30	Les Gaspards — 11.00 ORF stereo koncert — 12.05 Orientacija — 12.35 Tedaj — 14.50 New York, New York — 17.00 Matere
—	17.45 Velikih 10 — 18.30 Okay — 19.30 Čas v sliki — 19.45 Primer za ljudskega odvetnika? — 20.15 Električni jezdec
—	22.10 Poročila — 22.15 Dyna-'sty — 23.00 Šport — 23.20 Johann Sebastian Bach.
Ponedeljek, 21. januarja:
17.05 Tedaj — 17.10 Svet živali — 17.35 Doba Reagena — 18.30 Šport — 19.00 Tom & Jerry — 19.15 Kdo nudi več? — 19.30 Čas v sliki — 20.14 Soncu nasproti — 21.15 Čas v sliki — 21.45 Šiling — 22.05 Življenje znotraj — 23.34 Poročila.
lili

Zgodovina
Torek, 22. januarja:
16.55 Tedaj — 17.00 Adalbert Stifter — 17.30 Orientacija —
18.00	Skrivni projekt Doombolt
—	18.30 Šport — 19.00 Tom & Jerry — 19.15 Kdo nudi več? — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Kaj sem? — 21.15 Čas v sliki — 21.45 Club 2 in poročila.
Sreda, 23. januarja:
16.15	Iz parlamenta — 17.30 Dežela in ljudje — 18.00 Policijska inšpekcija I — 18.30 Šport —
19.00	Tom & Jerry — 19.15 Kdo nudi več? — 19.30 Čas v sliki —
20.15	Freud — 21.15 Čas v sliki
—	21.45 Kulturni žurnal — 22.30 Carmenova tragedija — 23.55 Poročila.
Četrtek, 24. januarja:
16.00	Iz parlametna — 17.15 Svet železnice — 18.00 Prosim k mizi — 18.30 Šport — 19.00 Tom & Jerry — 19.15 Kdo nudi več?
—	19.30 Čas v sliki — 20.15 Prednost — 21.15 Čas v sliki — 21.50 Club 2 in poročila.
Sreda, 23. januarja:
9.00	Poročila — 9.05 Tudi šala mora biti — 9.30 Raji živali —
9.55	Nordijsko svetovno prvenstvo — 11.15 Podjetje Pettycoat
—	12.55 Tedaj — 13.00 Poročila
—	16.30 Zvezda, ki je izginila —
16.55	Mini-zib 17.05 Pinocchio — 17.30 Čebelica Maja —
17.55	Za lahko noč — 18.00 Avstrija v sliki — 18.30 Mi — 19.00 Avstrija danes — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Dva bandita —
22.00	Tedaj — 22.05 Gospa Else
Četrtek, 24. januarja
9.00	Poročila — 9.05 Am, dam, des — 9.30 Včasih in zdaj — 9.45 Tedaj — 9.50 Nordijsko svetovno ‘prvenstvo — 12.15 Klub seniorjev — 13.00 Poročila — 13.05 Seceret sguirrel — 13.25 Šport — 16.00 Zveneče strune
—	16.30 Am, dam, des — 16.55 Mini-zib — 17.05 Nils Holgers-son — 17.30 Perrine — 17.55 Za lahko noč — 18.00 Avstrija v sliki — 18.30 Mi — 19.00 Avstrija danes — 19.30 Mi — Čas v sliki
—	20.15 Dalli, dalli — 21.50 Žena, ki dela z levo roko.
1. SPORED
Nedelja, 20. januarja:
8.20 Poročila — 8.25 Živ žav — 9.15 Grizzlys Adams — 9.55 Svetovni pokal v smučanju — 11.25 Naša leta — 12.25 Svetovni pokal v smučanju — 13.05 625 — 13.25 Smučarski skoki — 16.05 Mostovi — 16.35 Neukročen — 17.55 TV-kviz — 18.55 Knjiga — 19.30 TVD — 20.00 Inšpektor Vinko — 21.10 Športni pregled — 21.40 Portret — 22.10 Poročila
Ponedeljek, 21. januarja:
9.00 Zverinice iz Rezije — 9.20 Japonske pravljice — 9.35 Živali
—	moje prijateljice —- 10.10 Muce —- 10.30 Tri skladbe za kitaro
—	10.40 Pred izbiro poklica — 11.10 Deček in deklica — 16.55 Poročila — 17.00 SP v smučarskih tekih — 17.40 Otroška televizija — 18.10 Domišlija je povsod doma — 18.25 Podravski obzornik — 18.45 Zdravo mladi
— 19.30 TVD — 20.00 Sestrična Rahela — 21.00 Spoznano neznano — 21.40 Simfonija Orienta — 22.20 TVD II
Torek, 22. januarja:
9.00 Zverinice iz Rezije — 9.20 Japonske pravljice — 9.35 Ritem — 10.10 Pomladna suita — 10.30 Rdeča kapica — 10.40 Pred izbiro poklica — 11.05 Petrov otrok — 13.25 Smučarski skoki — 17.00 Poročila — 17.05 SP v smučarskih tekih — 17.45 Tro Kotar — 18.10 Miti in legende — 18.25 Koročki obzornik — 18.40 Sivi volk — 19.05 Podobe iz narave — 19.30 TVD — 20.00 Jožef in Marija — 21.20 Omizje — 23.20 Poročila
Sreda, 23. januarja:
9.00 Zverinice iz Rezije — 9.20 Japonske pravljice — 9.30 Kam — 10.05 Pajkova pojedina — 10.25 Pojmo s ptički — 10.40 Pred izbiro poklica — 11.10 Petrov otrok — 17.05 Poročila — 17.10 SP v smučarskih tekih —
17.40 Udarna brigada — 17.55 Androkles in lev — 18.25 Pomurski obzornik — 18.40 Računalništvo — 19.30 TVD — 20.00 Dokumentarec meseca — 20.35 Film tedna: Policaj — 22.10 TVD
Četrtek, 24. januarja:
9.00 Zverinice iz Rezije — 9.20 Japonske pravljice —	9.35
Ogenj — 10.10 Fičfirič — 10.25 Brundo na gugalnici — 10.45 Volja je pot — 11.15 Petrov otrok — 16.50 Poročila — 16.55 SP v smučarskih tekih — 17.40 Deček z zelenimi prsti — 17.55 Portret slikarke Ivanke Kobilce
—	18.10 Vrček se razbije —■ 18.20 Ples v akvariju — 18.25 Posavski obzornik — 18.40 Mozaik kratkega filma — 19.30 TVD
—	20.05 Tednik — 21.10 Ludvvig
—	22.00 TVD II
Petek, 25. januarja:
9.00 Zverinice iz Rezije — 9.20 Japonske pravljice — 9.30 Delo — 10.05 Kresniček —- 10.40 To-
bak — naslada in pokora — 11.10 Petrov otrok — 16.20 Poročila —_ 16.25 Mali nogomet —
17.40	Šola za junake — 17.55 Grizzly Adams — 18.25 Obzornik ljubljanskega območja — 18.40 Otroške nalezljive bolezni — 19.30 TVD — 20.00 Poslednja oaza — 20.30 Ne prezrite —
20.40	Bes angelov — 21.35 TVD — 21.50 Povratek
Sobota, 26. januarja:
8.00	Poročila — 8.05 Deček z zelenimi prsti — 8.20 Domišlija je povsod doma — 8.35 Sivi volk — 9.00 Miti in legende — 9.15 Otroška televizija — 9.55 SP v smučarskih tekih — 11.50 Svetovni pokal v smučanju — 13.00 Poročila — 13.25 Smučarski posebni skoki — 15.50 Poročila — 15.55 Spoznamo neznano —
17.00	P J v košarki — 18.30 Obiskujemo slovenske muzeje in galerije — 19.30 TVD — 20.00 Naše 35 srečanje — 21.35 Zrcalo tedna — 21.55 California Kid 23.05 Poročila
• Bilčovs
Slovenska prosvetna zveza in Krščanska kulturna zveza sporočata, da je nadaljevalni tečaj za zborovodje v soboto, 19. januarja, ob 15.30 uri v društveni sobi v Bilčovsu (nad Posojilnico).
• Globasnica
12. PODJUNSKI PLES Prireditelj: SKD v Globasnici čas: sobota, 19. 1., ob 20. uri Kraj: pri Šoštarju v Globasnici Za ples igra ansambel „FANTJE IZ PODJUNE"
©
RADIOCELOVEC
Petek: 18. 1. 85
Začetek dveh novih oddaj: dr. Reginald Vospernik: Koroška lika — prof. Janko Messner: Slovensko pravorečje
Sobota: 19. 1. 85
Duhovna misel in voščila
Nedelja: 20. 1. 85
Vinko Zaletel
Ponedeljek: 21. 1. 85
Po lovskih stezah — lovska oddaja
Torek: 22. 1. 85
Ženski spored: Dojenje je spet moderno
Sreda: 23. 1. 85
Pojm Srednje Evrope: Skupna zgodovina odprta za bodočnost.
Ob 20.05 do 22.00 Javna odda-ia — prenos tudi v Sloveniji: Mladi Korotan
Četrtek: 24. 1. 85
Rož-Podjuna-Zila
Vesti iz južnih predelov dežele
Petek: 25. 1. 85
Domača imena v Ločah
Oddaje so vsak dan od 18.10 do 19.00 ure.
2. SPORED
Nedelja, 20. januarja:
9.00 Oddaje za JLA — 15.05 Nedeljsko popoldne — 17.15 Močvirje — 18.55 Smrkci — 19.30 TVD — 20.00 Moja domovina —
20.45	Včeraj danes jutri — 21.05 TV-kinoteka: Maroko
Ponedeljek, 21. januarja:
17.30	Beograjski TV-program — 18.55 Premor — 19.00 Indirekt
—	19.30 TVD — 20.00 Znanost in mi — 20.50 Včeraj, danes, jutri — 21.10 Dinastija — 22.00 Dobre vibracije
Torek, 22. januarja:
17.25 TVD — 17.45 Kdor hoče, ta zmore — 18.15 Knjige in misli
—	18.45 Želeli ste — poglejte —
19.30	TVD — 20.00 Večer ob „malih zgodbah" — 20.45 Žrebanje lota — 20.50 Včeraj, danes, jutri — 21.05 S kamero v partizanski zasedi — 21.20 Pisec monografije — 21.50 Zgodovinska pripoved
Sreda, 23. januarja:
17.25 TVD — 17.45 Merlin — 18.15 Družinski magazin —
18.45	Mešam ’84: Folk top — 19.30 TVD — 20.00 Glasbena dogajanja — 20.50 Včeraj, danes,
jutri — 21.05 Televizijska Amerika —- 22.00 Šesti zagrebški sejem Jazza
Četrtek, 24. januarja:
15.05 Smučajmo vsi — 16.10 SP v smučarskih tekih —- 17.25 TVD
—	17.45 Jeleček — 18.15 Znanost — 18.45 Mali veliki svet — 19.30 TVD — 20.00 Šest čevljev zemlje — 21.00 Umetniški večer
—	22.30 Včeraj, danes, jutri
Petek, 25. januarjad:
17.25 TVD — 17.45 Majske igre
—	18.15 Vrnitev k starim lepotam — 18.45 Moj prijatelj Derek
—	19.30 TVD — 20.00 Iz koncertnih dvoran — 22.05 Nočni kino
Sobota, 26. januarja:
13.20 Učitelj — 15.10 Otroška predstava — 16.10 Čedomir Ilič
—	17.00 Filmovnica — 19.00 Ansambel Franca Korbarja — 19.30 TVD — 20.00 Galerija opernih značajev — 20.30 Fejton
—	21.15 Poročila — 21.20 Športna sobota — 21.45 Slavni zdravniki bolnišnice Charite — 22.45 Poezija
• Bilčovs
Posojilnica Bilčovs sporoča, da je razstava Valentina Omana odprta šo do 31. januarja 1985.
Prireditve
PRIREDITVE
Strokovna kmetijsko gospodinjska šola s pravico javnosti
zavoda šolskih sester v Št. Rupertu pri Velikovcu sporoča staršem in dekletom, ki se odločajo za na-daljne šolanje ali za 9. šolsko leto, da sprejema za šolsko leto 1985/86 učenke v
Strokovno šolo
NAMEN ŠOLE je, učenkam poglobiti splošno izobrazbo, in jim posredovati dobro podlago za poznejši uk v različnih poklicih. Usposablja dekleta pa tudi za samostojno vodstvo gospodinjstva, ker polaga posebno važnost na spretnost v kuhanju, šivanju, ročnostih in gospodinjstvu.
VZGOJNI CILJ — Pravilno oblikovanje telesnih in duševnih zmožnosti, samovzgoja in vzgoja v družini in družbi, poglobitev vere in verskega življenja.
POGOJ ZA SPREJEM je dovršena 8. šolska stopnja in vsaj delno znanje slovenskega jezika oziroma narečja.
V	primeru, da učenka 8. šolske stopnje ni dovršila, je v to šolo lahko sprejeta s sprejemnim izpitom.
V	DANIH POGOJIH DOBIJO UČENKE DRŽAVNO PODPORO ZA INTERNAT!
Ta šola velja tudi za 9. šolsko leto — politehnični letnik. Poučuje se v obeh deželnih jezikih.
OBVEZNI PREDMETI: Verouk, slovenščina, nemščina, računstvo, umevanje življenja, zdravstvo, petje, telovadba, zanstvo o perilu in oblačilih, gospodinjstvo, hranoslovje, vrtnarstvo, gospodarstvo, strojepis, kuhanje, šivanje, ročnosti.
Prijave so možne že sedaj vključno do konca februarja 1985 po telefonu 0 42 32 /38 96, pismene ali osebne.
Nadaljne informacije dobite pri vodstvu šole!
9100 Volkermarkt/Velikovec, KlosterstraBe 2.
•	Radiše
Ogled dia-slik „RADIŠE SPOMLADI IN POLETI"
Prireditelj: SPD „Radiše" na Radišah
Čas: sobota, 19. 1. 1985, ob 19.30 uri
Kraj: klubska soba kulturnega doma na Radišah Predavatelj: Marjan VVrulich
•	Romarsko in študijsko potovanje v Izrael
od 10. do 17. februarja 1985 Prireditelj: Koroška Caritas in župnija Marija na Zilji Cena: šil. 11.950,—, polet, omnibus, polpenzion Vodstvo: dekan Richard Kogler in mag. Hemma Ouendler Podrobnješe informacije dobite pri: Koroški Caritas, Sand-vvirtgasse 2, 9010 Celovec, tel.: 0 42 22 / 55 5 60-42.
•	Celovec
PODELITEV VI. TISCHLERJE-
VE NAGRADE
župniku Vinku ZALETELU
Prireditelj: Krščanska kulturna
zveza v Celovcu
Čas: torek, 22. januarja 1985,
ob 19. uri
Kraj: dvorana Slomškovega doma, 10,-Cktober-Str. 25 (1. nadstropje) v Celovcu Spored bo popestril MePZ „Jakob-Petelin Gallus" iz Celovca pod vodstvom Jožeta Ropitza.
Po sporedu sledi družabnost ob domači zakuski.
•	Celovec
PROSLAVA OB SLOVENSKEM KULTURNEM PRAZNIKU (Prešernova proslava)
posvečena spominu Foltija Hartmana
Prireditelj: Slovenska prosvetna zveza v Celovcu Čas: petek, 1. 2. 1985, ob 19.30 uri
Kraj: v novem (večnamenskem) prostoru mladinskega doma SŠD, Mikschallee 4, v Celovcu Sodelujejo:	Slovenski oktet,
MoPZ SPD „Edinost“ iz Pliberka, Recitatorji.
•	Rebrca
SEMINAR ZA DRUŽINE NA REBRCI
Prireditelj: Krščanska kulturna zveza v Celovcu Čas: od sobote, 9. do nedelje, 10. februarja 1985 Kraj: mladinski center na Rebrci
Voditelja: prof. Ida Vi rt in prof. Janez Bitenc
• Št. Jakob
„Oder mladje" Koroške dijaške zveze vabi na igro EVGEN (Tankred Dorst) Prireditelji: SPD „Rož“ v Št.'Jakobu v Rožu, SPD „Kočna" v Svečah in KD „Peter Markovič" v Rožeku
Čas: nedelja, 20. 1. 1985, ob 19.30 uri
Kraj: farna dvorana v Št. Jakobu v Rožu
Režija: Marjan Sticker Mentor: Franci Končan
Slovensko planinsko društvo Celovec obvešča, da je planinska postojanka koča nad Arihovo pečjo na planini Bleščeči pod Jepo odprta samo še ob nedeljah in praznikih. Koča ni oskrbovana. Med tednom, ko je koča zaprta, imajo člani društva možnost uporabe koče. Ključ se dobi pri upravniku koče Tomiju Miklnu v Svat-nah
• Sele-Kot
ZDRAVNIŠKO PREDAVANJE Prireditelj: SPD „Herman Velik" Sele-Kot
Čas: sobota, 19. 1. 1985, ob 19. uri
Kraj: ljudska šola na Kotu Predava: dr. Tomo HRIBERNIK
. PiLo^VETNo SRuiTVo -S ANToM LESKoVEc:	t
1bVA BREGOVA”
Čas: sobota, 26. 1. 1985, ob 19.30 uri
Kraj: farna dvorana v Železni Kapli
• Obirsko
STROKOVNO PREDAVANJE Prireditelj: Slovenska kmečka zveza
Čas: ponedeljek, 21. 1. 1985, ob 19. uri
Kraj: pri Kovaču na Obirskem Tematika predavanja: Z boljšo vzrejo, gojitvijo, oskrbo in krmljenjem goveda, do večjega zaslužka v hlevu.
Predava:	dipl. inž. GOLD
(Kmečka zbornica)
• Dom v Tinjah
v petek, 18. 1., ob 19. uri TEČAJ ZA REZBARSTVO ZA ZAČETNIKE, I. del
Uvodni včer s kiparjem Arnul-fom PICHLERJEM. Za nadaljevalne termine se boste zmenili pri tem prvem večeru.
v soboto, 19. 1., od 9. do 17. ure
TEČAJ ZA SPRETNE ROKE: SVILENE ROŽE Voditeljica: Margit KOLLMANN
v soboto, 19. 1., od 9. do 16.30 ure
BOŽJO SLUŽBO — PRAZNOVATI IN OBLIKOVATI Predavatelj: Dr. Rudolf SCHVVARZENBERGER, Dunaj Soprireditelja:	Dušnopastirski
urad in Seelsorgeamt — VVaaggasse
v soboto, 19. 1., ob 19.30 uri DIA-PREDAVNJE: KRETA
Predava: strok. učit. VValter ZAPONIG, Velikovec
v nedeljo, 20. 1. od 14.30 do 21. ure
SREČANJE LOVCEV Na sporedu: Najnovejši strokovni filmi; Beseda lovcem v premislek — lovski tovariš Kristo SRIENC. — „0 zaščiti lova in divjačine"; preds. lovske zveze dr. ANDERLUH. — Streljanje na tarče in pokale
—	lovski tovariš Franc BOŽIČ.
—	Tinjska lovska večerja in družabnostni program.
od ponedeljka, 21. 1., ob 18. uri do četrtka, 24. 1., ob 13: uri
DUHOVNE VAJE ZA ŽIVI ROŽNI VENEC IN ZA III. RED
„MOLITEV — VIR NAJVIŠJE SILE"
Voditelj: prošt Franc BRUM-NIK, Dobrla vas
od petka, 25. 1., ob 18. uri do nedelje, 27. 1., ob 15. uri
GOVORNIŠKO ŠOLANJE II. DEL
Vodenje diskusij:
Iz sporeda: tehnika diskutiranja, pritrdilni in odklonilni govor; pogovori v skupinah; pravila za skupinsko delo; priprava konferec ali seminarja Voditelj: VValter OBERLECH-NER. Dunaj
GALERIJA TINJE Razstave del Veselke Puc-Šorli
• Celovec
Premiera koncerta:
„GLASBENI VZLETI"
Čas: četrtek, 17. 1., ob 19. uri Kraj: mladinski dom SŠD, Mikschallee 4, v Celovcu Igra: Gabriel Lipuš & Band
Šport
ŠD Št. Janž v Rožu — bo sezona 84/85 še bolj uspešna?
Pred kratkim je izšlo letno poročilo ŠD Št. Janž v Rožu. Ko.t vsako leto je letno poročilo tudi letos pestro in zanimivo in zrcali delo društva v pretekli sezoni. Društvo je v lanski sezoni priredilo vrsto večjih in manjših prireditev, ki so se odvijale v zadovoljstvo vseh. To dejstvo priča o tem, da je društvo odlično organizirano in da je delo v najboljših rokah. Predsednik dr. Tomi Partl v svojem predgovoru sicer nekoliko kritizira športne uspehe društvenih tekačev, ki po njegovem mnenju niso nič napredovali v pretekli sezoni, toda naraščaj je gotovo pokazal talent na domačih prireditvah in na tujem. Čeprav uspehi
Erich Užnik je „srce“ društva. Tudi v novi sezoni bi brez njega verjetno ne šlo.
SK Aich/Dob dobil v nasprotnika
res niso bili senzacionalni, ni nobenega vzroka, da društveniki ne bi z optimizmom gledali v bodočnost.
Vodstvo kluba pod režijo Ericha Užnika, dr. Tomija Partla in Vilija Moschitza je za letošnjo sezono pripravilo vrsto prireditev, na katerih bo mogoče letos naraščaj le napredoval, saj je to na domačih tekmah nekoliko lažje.
Športne prireditve v sezoni 84/85
25. januarja:
I.	otroški veleslalom za ASKČ-pokal
1. februarja:
II.	otroški veleslalom za ASKČ-pokal
6. ali 13. februarja:
Okrajno šolarsko prvenstvo (veleslalom)
8. februarja:
III.	otroški veleslalom za ASKČ-pokal
15./16. februarja:
Veleslalom za deželno prvenstvo ASKČ
23.	februarja:
Društveno prvenstvo (veleslalom)
24.	februarja:
Srednješolsko prvenstvo (veleslalom)
Na vseh teh tekmovanjih bo letos društvo merilo čas z najnovejšo napravo, ki so jo nabavili s pomočjo ASKO, in društev REG Sveče in SC Rož.
pokalu najtežjega
Zdaj je potrebna pomoč navijačev
ATSC I — SK Aich/Dob 3:1 (10:15, 19:17, 15:12, 15:10)
Že v prvem kolu koroškega pokala odbojkarjev so dobili Doblja-ni izžrebanega najtežjega nasprotnika. Moštvo ATSC I iz Celovca velja v koroški ligi kot najboljše moštvo, tako so bile možnosti Dobljanov doseči drugo kolo le majhne. Na prvi tekmi v Celovcu so se naši odbojkarji odlično borili in dobili drugi set, kljub temu Pa so zgubili 3:1. Izidi posameznih setov so pokazali, da so Dob-Ijani zmožni dobiti drugo tekmo na domačih tleh, in se s tem povzpeti v drugo kolo. Na vsak način naloga je izredno težka, zaradi tega je tokrat pomoč navijačev izredno važna.
Igrali so: M. Micheu, P. Tram-pusch, P. Trampusch, M. Mat-
schek, J. Trampusch, B. Golob, M. Trampusch, G. Kitzinger.
Že teden prej smo proti istemu moštvu zgubili prvenstveno tekmo 3:1, čeprav smo odlično igrali in imeli možnost za zmago.
marko
Koroški odbojkarski pokal
SK Aich/Dob — ATSC I
v soboto, 19. 1. 1985, ob 19. uri
v glavni šoli v Pliberku.
PRIDITE IN PODPRITE NAŠE MOŠTVO!
Koroško nogometno prvenstvo v dvorani
SAK razočaral — le tretji
Preteklo soboto je odigralo osem najboljših moštev finalno kolo koroškega nogometnega prvenstva v dvorani. SAK se je kot sofavorit brez težav kvalificiral med najboljšo osmerico, ker so ga ostala moštva smatrala med največje favorite za osvojitev prvega mesta.
SAK je igral v prvi skupini z Velikovcem, Admira Beljakom in Globasnico. Kot je bilo pričakovati, je zmagal proti Glo-bašanom in Admiro Beljak. Dokaj nepričakovan pa je bil poraz proti Velikovcu, ki se je izredno boril in napel proti SAK vse svoje sile. Globašani so tudi v finalnem kolu igrali senzacionalno in oddali obe točki le proti SAK. Kljub temu pa je zadostovalo v tej skupini le za tretje mesto. V drugi skupini je brez težav osvojil prvo mesto Atus Borovlje pred Radenthei-nom.
Izidi prve skupine: Velikovec
—	Globasnica 2:2; Admira Beljak — SAK 1:2; Velikovec — Admira Beljak 4:4; Globasnica
—	SAK 2:3; Velikovec — SAK 2:1; Globasnica — Admira Beljak 5:2
Uvrstitev: 1. Velikovec (6/8:7); 2. SAK (6/6:4); 3. Globasnica (4/9:7); 4. Admira (1/7:11).
Ker je SAK zasedel le tretjo mesto v svoji skupini, ni mogel več poseči za zmago. Po izredno napeti tekmi je v streljanju sedemmetrovk premagal Atus Borovlje Velikovčane. SAK je v tekmi za tretje in četrto mesto proti Radentheinu zopet pokazal kaj zna in zmagal 6:5.
Tekma za prvo mesto:
Borovlje — Velikovec 5:5 (Streljanje 7-metrovk 5:4) Tekma za tretje mesto:
SAK — Radenthein 6:5 Tekma za peto mesto:
Mostič (Brucki) — Globasnica 3:3 (streljanje 7-metrovk 4:3) Tekma za sedmo mesto:
Žrelec (trener R. Avdič) — Admira 3:0)
Končna uvrstitev:
1. Borovlje, 2. Velikovec, 3. SAK, 4. Radenthein, 5. Mostič, 6. Globasnica, 7. Žrelec, 8. Admira Beljak.
Stadler (Radenthein) skuša preigrati Petra Sterna (SAK, štev. 9) (iz tekme SAK — Radenthein 6:5)— Foto: Hofter
Marta Paulitsch, podpredsednik Alpskega kluba „OBIR“ Oto Struger, Inge Karničar z hčerko in zmagovalec obirskega pokala Dietmar Paulitsch (od leve na desno).
Šport
Trener avstrijskih skakalcev prof. Paul Ganzenhuber je pretekli četrtek postavil končno sedmerico, ki bo zastopala Avstrijo na svetovnem prvenstvu v Seefeldu. Medtem ko je bilo šest skakalcev že nekaj časa kvalificiranih, sta se za sedmo mesto borila Slovenec Franci VViegele iz Zahomca in Adi Hirner. Odločitev naj bi padla na turneji treh dežel pretekli konec tedna.
Na prvem tekmovanju v Planici je zasedel VViegele le 32. mesto, Adi Hirner pa se je uvrstil na 12. mestu. Zgledalo je že, da je Hirner dobil vozovnico za Seefeld, toda VViegele se je v ostalih dveh konkurencah ogromno zboljšal in po tretjem mestu v Trbižu in sedmem mestu v Beljaku končno le premagal svojega neposrednega nasprotnika. VViegele je že v Gortini pokazal, da je poškodbo že premostil in da njegova forma raste. Prof. Paul Ganzenhuber je potem pretekli četrtek vpoklical VViegele-
ta kot sedmega skakalca v avstrijsko reprezentanco. Franci VViegele se je po njegovem mnenju od tekmovanja do tekmovanja boljšal, zato od njega več pričakuje kot od Hirnerja. VViegele je z reprezentanco že odpotoval v Seefeld, kjer tečejo zadnje priprave.
Izid turneje treh dežel:
1. Per Olsrud (Nor), 2. Reed Zuhlke (ZDA), 3. R. Resch (A), 4. VVIadimir Brejtschef (Bul), 5. Tom Rauland (Nor), 6. M. Rigoni (lt),_7. Franci VViegele (A), 9. Matjaž Ža-ger (Jug), 10. Pavel Kajda (Cs).
Zahomčan Franci VViegele je po hudi poškodbi zopet v odlični formi. V Seefeldu bo zastopal avstrijske barve.
čeprav je predsednik Tirolske kolesarske zveze VVolfgang Stein-maier precej optimističen, ima Koroška odlične možnosti. Tirolska je namreč izvedla že vrsto svetovnih športnih prireditev, kot olimpijado 1964, 1976 in trenutno svetovno prvenstvo nordijskih v Seefeldu.
Koroška je pripravila pet variant, ki na vsak način ustrezajo določilom in pogojem svetovne kolesarske zveze. Prva varianta vodi okoli Vrbskega jezera, druga pa okoli Baškega jezera ter Beljaka.
Škocijan je pripravil kar tri možnosti, ki so dokaj selektivne in so gotovo enakovredne ostalima dvema.
VARIANTA 1:
Start in cilj Klopinj/Podgrad — Bukovje — Dobrla vas — Goselna vas — Malčape — Rikarja vas — Št. Primož — Spodnje Vinare — Klopinj (dolžina kroga 22,7 km, max. vzpon 17%, višinska razlika 109 m)
VARIANTA 2:
Start in cilj Klopinj/Spodnje Vinare — Št. Primož — Gluhi les — Dvor — Grabalja vas — Klopinj (dolžina kroga 15,4 km, max. vzpon 12%, višinska razlika 118 m)
VARIANTA 3:
Start in cilj Klopinj/Spodnje Vinare — Št. Primož — Gluhi les — Lanča vas — Žamanje — Podgrad — Klopinj (dolžina kroga 13,5 km, max. vzpon 12%, višinska razlika 85 m).
17. januarja bo Avstrijska kolesarska zveza na Dunaju odločila o izvedbi svetovnega prvenstva profesionalnih in amaterskih kolesarjev^ Za izvedbo se namreč poteguje poleg Koroške tudi Tirolska. Čeprav je Koroška ponudila kolesarski zvezi 2,5 milj. šilingov, še ni odločeno, v kateri deželi bo svetovno prvenstvo potem dejansko. V primeru, da bi dobila Koroška to svetovno znano prireditev, je Škocijan resen kandidat za izvedbo te prireditve.
Svetovno prvenstvo ni le velikega športnega pomena, ampak tudi ogromnega gospodarskega. Predvsem turizem bi znatno lahko pridobil, saj pridejo na to prireditev najboljši kolesarji sveta, ki jih drugače poznamo le iz televizije. Svetovno prvenstvo prenašajo skoraj vsi večji svetovni televizijski in radijski oddajniki, poleg tega prina-
šajo časopisi po vsem svetu dnevno vesti o tem športnem dogodku. To se pravi, da bi bil Škocijan za nekaj dni v celotni svetovni javnosti in bi na ta način lahko odlično delal reklamo in vabil za svoj kraj. Seveda bi bilo potrebno dograditi še tiskovni center in nekatere druge manjše infrastrukturalne potrebščine.
Dietmar Paulič obirski
sankaški prvak
V nedeljo, 13. 1. 1985, je spet bilo na vrsti obirsko sankaško prvenstvo. Kot prejšnja leta smo tudi letos tekmovali na Pistotnikovi progi. Kljub slabemu vremenu se je zbralo lepo število sankašev od blizu in daleč. Tekmovanje je bilo zelo napeto, zmagal pa je domačin Dietmar Paulič. Kot častnega gosta smo pozdravili občinskega odbornika EL Železna Kapla Lada Hajn-žiča. Društvo Alpski klub OBIR pa letos ne prireja samo obir-skega sankaškega prvenstva, temveč tudi koroško sankaško prvenstvo z ljudskimi sankami in sicer na Cimpaserjevi progi. Termin je 16. februar 1985.
Rezultati obirskega sankaškega prvenstva:
Športne sanke
1.	Joži Karničar — AK OBIR (1, 23,78)
2.	Flori Hribernik —- TV N Sele (1,23,91)
3.	Fridi Bolterle — AK OBIR (1,39,78)
Šolarji I
1.	Vili Hribar — AK OBIR (4,20,47)
2.	Konrad Hribar — AK OBIR (4,43,00)
3.	Marko Smrtnik — SPD OBIR
(5.10.27)
Dekleta
1.	Marta Paulič — AK OBIR (4,17,85)
2.	Marica Smrtnik — SPD OBIR (4,54,93)
3.	Ani Kogoj — SPD Zarja (5,07,71)
Ženske
1.	Inge Karničar — AK OBIR (3,28,34)
2.	Cita Smrtnik — SPD QBIR
(3.44.27)
3.	Veronika Lučovnik — AK OBIR (3,48,74)
Franc VViegele sedmi član avstr. reprezentance v Seefeldu