283. številka.
Trst, v četrtek 13. decembra 1900.
Tečaj XXV
,,Edinost ,,
eha js enkrat na dan. razun nedelj in ra Enilrov. ob 6. uri zvečer.
Naročnina znaša :
za celo leto........24 kron
Za pol leta.........12 -
za četrt leta........ 6 _
en mesec........ 2 kroni
Naročnino 'e plačevati naprej. Na rsa-ročbe brez priložene naročnin«1 se oprava oe ozira.	_
Po tobakarnah v Trstu »,• 'prodajajo posamezne Številke po 6 mljtink (3 nvč.): izven Truta pa po 8 stotin t (4 nvč.)
Telefon it*. S741.
iklin C s t
Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko.
V edinosti je moč!
O glas t
ae računajo po vrstah v petitu. Za več* kratno naročilo s primernim popustom Poslana, .osmrtnice in iavne zahvale domaČi oeiasi itd. se računajo po pogodb
Vsi dopisi naj se pošiljajo urediilStvu. Nefrankovani dopisi se ne sprejemajo. Rokonisi se ne vračajo.
Naročnino, reklamacije in oglase sprejema upravniStvo. Naročnino in oglase je plačevati loco Trst.
Uredništvo in tiskarna se nahajata v ulici Carintia štv. 12. I pruvniStvo, ln sprejemanje inseratov v ulici Molio piccolo štv. 3, II. uadstr.
Izdajatelj in odgovorni urednik Fran Godni k.
Lastnik konsorcij lista „Edinost".
Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trstu
Kje pa ostaja narod?
Upoštevaje razmere, ki vladajo na Kranjskem, smo bili sklenili, da se ne bomoutikali v volilno borbo med sovražnimi si brati v naši osrednji pokrajini. Tega sklepa smo se tudi držali, kakor je razvidno iz našega lista. N»kdo se ne more torej pritožiti, da smo mu delali kako nadlego ali mu križali račune — tudi g. dr. Šušteršič ne.
Mnogokrat nas je sicer silila nevolja, da bi se oglasili s protestom baš na adreso tega gospoda. Kajli, kakor je gosp. dr. Susteršič na vseh krajih, kjer je nastopal, razlagal naloge bodočega poslanca V. kurije za krono-vino Kranjsko, to osrednjo pakrajino Slovenije, je pričalo le prejasno, da mož, ako bo izvoljen, hoče ostati le zastopnik V. kurije na Kranjskem in zaupnik svoje kranjske stranke, in da se nimalo ne misli povzdigniti na višino naloge zastopnika naroda slovenskega!
Mnogokrat so nas srbeli prsti, ali premagovali smo se, zvesti storjenemu sklepu. Danes pa je bitka za V. kurijo na Kranjskem izvojevana in nas glede dr. Susteršiča ne veže več naš lastni sklep.
Da utemeljimo svojo trditev, hočemo poseči le po govoru, ki ga je imel dr. Ivan Susteršič na volilnem shodu v Idriji. Saj je ta govor tipičen: slično je govoril povsodi, č:m se je spustil na polje politike in je razpravljal o taktiki, kateri misli slediti kakor državni poslanec.
Mi smo povdarjali že o drugih prilikah, da se z drom. Šusteršičem strinjamo v marsičem ozirom na gospodarska in socijalna vprašanja. Glede zahteve po splošni in direktni volitvi pa smo celo brezpogojno na njegovi strani. Ali program slovenskega poslanca mora segati še dalje : preko dela za zboljšanje mezd delavcu, preko skrbi za duševno in telesno blaginjo «ljudstva» ; preko skrbi, da se država preosnuje «v zmislu praktičnega krščanstva*. Program slovenskega poslanca mora biti konce piran tudi s posebnim ozirom napoloženje vseskupnega naroda, na pogoje njegovemu razvoju, na njegove cilje in njegovo bodo č n o s t. Gospod dr. Susteršič pa je ostentativno eliminiral pojm «naroda» iz svojih kandidatnih govorov.
V onem delu svojega govora v Idriji, v katerem je govoril o taktičnem delovanju v
i I
državnem zboru, je rekel dr. Susteršič, daje proti vsaki obstrukciji, da bo skrbel po svojih mečeh, da bo deloval v prid svoji h volilcev in v prid države, da bo kakor poslanec vsikdar zvesto služil »ljudstvu* in «državi», da bo dajal vsakemu, kar mu gre : delavcu, uradniku, kmetu, obrtniku, «ljudstvu», cesarju, «državi» in Bogu!
Vsem, vsem hoče služiti dr.. Susteršič, samo na narod slovenski je menda popolnoma po abil, kakor se sploh zdi, da je pojm «na-rod* popolnoma eleminiral iz svojega političnega slovarja. Besedi «ljudstvo* in «država» stu mu vedno v ustih — besede « narod* pa se izogiblje kakor da se boji zamere pri .... »drža vi» !
Mala je~ četica zastopnikov naroda slovenskega v parlamentu na Dunaju in nevarnost je eminentna, da postane — še manja ! Nevarnost je velika, da sirote koroški Slovenci in Tržačani ostanejo brez vsacega z a-stopstva in da se zastopstvo izmučenega naroda v Istri skrči na jedno osebo. Kdo naj potem zastopa koristi teh sirot, katere koristi se vendar integral en del skupnih koristi narodne skupnosti ? Gospod dr. Susteršič molči o tem kakor riba.
Ali naj bi ob taki žalostni perspektivi slovenski poslanci posnemali dra. Šusteršiča in mislili le na svoje «ljudstvo», na svoje «vo-lilce* in pa na — « državo*? Sploh se zdi, da je dr. Susteršič sedaj jako preokupiran po skrbi za «državo*. Odkrito in naravnost mu povemo, da se nam stvar že sumljiva zdi. Kaj je «država* ?! Država je le lupina brez vsebine. Prebivalci jej še le dajejo vsebino in v naši poliglotni državi so ti prebivalci posamični narodi. Kdor skrbi za pov-zdigo narodov, ta skrbi tudi za blaginjo države. Slovenski poslanec je že storil svojo dolžnost nasproti državi, ako je boritelj za prava svojega naroda, za dosego pogojev, za njega materijalni in kulturelni razvoj. Vsota zadovoljnjih, zadoščenih narodov — to bo država avstrijska. Čemu tisto večino klanjanje pred «državo» ? Mi smo že rekli, da se nam to klanjanje pred «državo» jako sumljivo zdi, ker ne moremo odbiti od sebe misli, da vsi tisti, ki po sejmarski prisegajo na javnem trgu, da hočejo skrbeti za «državo», mislijo le na — upravo države in delajo poklone nje upraviteljem. Hinc illae lacrumae. Uprava države pa je lahko dobra inje lahko slaba. Najbolji prijatelj države je lahko v naj-huji opoziciji proti nje upravi.
Da-li je uprava avstrijske države dobra ali slaba, da-li daje onim, ki pojmu «država» dajejo vsebino, vse ono, kar jim je dolžna dajati — o tem nočemo razpravljati tu, ampak poživljamo dra. Susteršiča, naj nam reče, ako si upa, da ista vrši svojo dolžnost nasproti avstrijskim narodom! No, saj nam je že dal ta odgovor v svojem govoru v Idriji, ko je na razsežno grajal našo državno upravo.
Tisto vedno povdarjanje «države* je pa pri nas posebno nevarno, ko je toli močna baš tista struja, ki hoče, da je «država» sinonimna z gotovo stranko in služečo jej birokracijo. Tisto vedno povdarjanje, da hočemo služiti «državi», ne koristi državi prav čisto nič, škodi pa narodu, ker prihaja na dobro le onim, ki nočejo dati ničesar tistemu činitelju, ki daje pojmu država še le vsebino — avstrijskim narodom. S prisegami dra. Šusteršiča, da hoče služiti »državi*, more biti zadovoljen gospod — Korber . . . . ! Da-li pa program naroda slovenskega res ne sega dalje preko — zadovoljnosti vsakodobnega roinister-skega predsednika ?!
To je že res, da vsaki poslanec je prejel mandat od gotove skupine ljudij in da je dolžan skrbeti za to skupino. Ali, kdor meni, da se poslanec nima brigati dalje, nego za to skupino, ta ne pozna duha ustave ! Načelo ustavnega življenja je, da je sleherni člen zakonodajnega zastopa zastopnik skupnosti ! ! Tem nujneja dolžnost je slovenskemu poslancu — z ozirom na maloštevilnost naše delegacije — da se Čuti zastopnika vse naše narodne skupnosti. Iz kandidatnih govorov gospoda dra. Šusteršiča pa ne vidimo nikjer, da bi si hotel prisvajati to lastnost. On je ni imel besede za to, kako hoče pomagati tlačenim in proganjanim bratom ob periferiji ; ni imel besede za to, kako bo klical upravo države na odgovor radi krivic, ki jih trpe rojaki, kako hoče celiti rano, iz katere krvavi ukupnost slovenstva ! On je govoril, kako hoče delati »državi« v prid, obljubil je tudi, da bo pobijal obstrukcijo, a je preziral dejstvo, da je uprava iste države največ kriva, da je prišlo do češke obstrukcije.
Slovenski poslanec lahko z mirno vestjo prepušča skrb za <državo* drugim poklicanim faktorjem, sam pa naj dela za blaginjo in idejale naroda in gotov naj bo, da mu ne bo nikdar očitala vest, da ni ničesar storil za blaginjo države ! In svoje stališče kakor nasprot-
nik obstrukcije — načelno povsem opravičeno stališče — bi gospod dr. Susteršič varoval najbolje s tem, ako bi obljubil, da bo silil, da uprava države bodi urejena tako, da narodi ne bodo Čutili potrebe za obstrukcijo !
Mi ne moremo torej g. dru. Šusteršiča prihraniti očitanja, da toliko preveč misli na «državo», kolikor premalo na narod slovenski!
Politični pregled.
V TRSTU, dne 13. decembra 1900. K položaju je govoril minoli torek v Karlinu pri Pragi mož, čegar beseda nekaj tehta : bivši finančni minister dr. K a i z 1. Njegova beseda pridobiva na važnosti še vedno tudi po dejstvu, da priznava sam, in je pov-darjal to tudi na shodu, da ni navdušen za ob-I strukcijo in da je proti vsakemu radikalizmu.
Tembolj mora torej zanimati, kar je rekel o vzrokih, o postanku češke obstrukcije. Čehi so — je rekel — vedeli sami, da z obstrukcijo ne dosežejo tega, da bi se odprava jezikovnih naredeb razveljavila. Ali ta o b-s t r u k c i j a je bila vendar — neizogibna, ker je trebalo dokazati v večen spomin, da je, kar se tiče moči za obstrukcijo, češka stranka povsem enakoveljavna kakor nemška in da tudi češka stran more zaustaviti parlamentarni aparat. Ta dokaz se je sijajno posrečil. Vendar se ni zgodilo ničesar, da bi se jezikovni boj zaustavil. Nemci so, mesto da bi po zmagi, ki so jo že izvo-jevali z odpravo jezikovnih naredeb, podali roko v pravično spravo, jeli više in više napenjati svoje zahteve in zahtevajo sedaj, naj se nemško nadvladje uzakoni. Ali če že Nemci niso znali držati mere, pa bi bil na vladi moral zmagati duh pravičnosti, da bi bila potegnila žrelo iz rane. Ali po postopanju vlade se usiljuje misel, da ona ne želi, da se obstrukcija neha, ampak da želi nasprotno.
Sploh se dobiva utis, da v neumljivi zaslepljenosti ne le stranke nemške levice, ampak da vsa javna moč v Avstriji gre za tem, da bi češki narod vrgla ob tla. Dr. Kaizl pa je uverjen, da država ne bo mogla vstrajati v tej bojni poziciji proti narodu češkemu, kajti morrfla najnovejše zgodovine Avstrije uči, da v Avstriji ni možno vladati proti Nemcem, ali tudi ne proti Celioml
Govornik je dokazoval na to, daje med Nemci tudi takih, katerim so bile jezikovne naredbe le pretveza, pravi namen pa ta, da bi oni politično oblast dobili v svoje roke. Dr. Kaizl vidi celd v teh »zmernih« strankah glavni vir vsemu zlu in zato oporeka menenju, da bi bile pregreške na češki strani zakrivile sedanjo situvacijo. On je uverjen, da je ne bo večine v parlamentu, ki bi dopustila, da se Avstrija prelevi v drugo nemško državo. V bodoče tem manje, čim de-mokratičneji postane volilno pravo. Z ozirom na vprašanje bodoče taktike je menil govornik, da se bodo češki zastopniki na vso moč upirali sovražnemu razvoju. Kakšen naj bo odpor, to ni nikako načelno vprašanje: dežnik se odpira, če je dež, ne pa„ če je burja.
Iz teh besed iz avtoritativnih ust smo čuli torej, da se Cehi nikakor še niso odločili in da obstrukcija nikakor še ni sklenjena stvar. Naš gospod dr. Šušteršič pa nima miru, če je vsaj po 10-krat na dan ne pobija.
Dr. Kaizl meni, da na rešenje jezikovnega vprašanja ni misliti, dokler se Nemci ne streznijo iz svoje zmagepijanosti. Z dr-žavnimjezikom ni za Čehe nika-cega pogajanja. Entuzijazern za državni jezik mora notihniti. I »rez državneera iezika na ne
PODLISTEK. 3
Smola praktikanta Franceljna.
(Spisal Jaka.)
Osoda je hotela, da je moral zapustiti svoj rojstni kraj ter se preseliti v oddaljen kraj, daleč od — »nje«. Obiskovati je ni mogel vsako nedeljo. In to iz dveh vzrokov. Prvi je bil ta, da ni imel toliko slobodnega časa ; in drugi, glavni, ker mu je mošnjiček večkrat odrekal udanost.
Bil je še praktikant pri neki banki ter je potegoval vsacega prvega po par deseta-kov. Ker se je rad hvalil, je večkrat pripovedoval, da dobiva od doma vsaj toliko še, kolikor znaša njegova plača. Ni kdo pa ni vedel za gotovo, da-li mu oče res pošilja vsaki mesec po eno nakaznico se številko petdeset, pač pa se je dobro znalo, da tisti presneti nakazuičar ni nikoli vedel za njegovo stanovanje, in da ga ni mogel nikoli najti, dočim mu je pismonoša vročal vsaki teden po tri do štiri pisma. Ali čudno je bilo to. da mož z nakaznicami ni nikoli vračal nakaznic očetu, da-si ni našel sina in da se pri vsem tem ni pritoževal sin in ni reklamiral oče.
No, približna resnica je bila ta, da je Franceij od vseh skupaj — od službe, od očeta, od strica, od tete — dobival po kakih petdeset goldinarjev.
»Po novem letu dobim večo plačo«, se je večkrat pobahal Franceij v kavarni. V kotu sedeči hudomušnik je pa pripomnil nekoč :
»Najbrže boš z novim letom mesto po petdeset goldinarjev dobival po sto kron na mesec.«
Ker so sedeli Še trije drugi pri mra-mornati mizi, sta se dva njih zakrohotala na to opazko, tretji pa je napihnil lice. Franceij se je grozno razjezil in nekaj mrmral.
Kako daleč se v Trstu prihaja z mesečnim petdesetakom goldinarjev, ali sedaj : sfc sto kronami, posebno o pustnem času in odkar nas preplavja povodenj tistih preklicanih razglednic, ve le oni, ki sam skuša.
Oh, razglednice — vrag naj bi ga po-črnil, kdor se jih je izmislil! In sedaj še pošta — hop za eno stotinko nanje ! Mar bi bili povišali časniški kolek in razglednice oslobodili poštnine ! Saj razglednice so vendar večega pomena, nego časniki. One se lepo hranijo in v albume pokladajo, a časniki ? !
V časnike zavijamo k večemu kakov sir, klobaso, morda cel6 par starih ali novih čevljev ! In potem, ko je časnik opravil tako svojo dolžnost, mora revež, ves zmečkan, za-beljen in raztrgan frčati pod mizo, na cesto, v smetišče itd. in včasih ima še druga pota.
Ubogemu Franceijnu je bilo tolikokrat silno težko pritiskati znamko na razglednico: včasih je niti ni mogel, pa ne zbok jeze, ampak, ker je — ni imel.
Večkrat je pisal, da bi že prišel domov, pa da ne dobi »dopusta«. . Nekega dne je dobil pismo, s katerim ga je vabila sestra na svojo poroko. Naznanila mu je tudi, da pride na svatbo tudi gospica Milica, ki je bila ob enem njegova ljubica.
Kako se je Franceij razveselil tega pisma, tega ni moči povedati. Pa kaj bi ne : z Milico biti na svatbi, z ono Milico, po kateri je vedno utripala njegova leva stran !
Veselje in žalost ob enem ! Kaj ga je žalostilo ? Žalostila ga je mrtva stvar : Mošnjiček ! Ti grdi, raztrgani mošnjiček! S čem sem se ti tako zameril? Le čakaj, ti nehvaležna stvar, te že umorim !«
»Pumf! Pumf!« je odmevalo v njegovem srcu.
(Zvršetek pride.)
bo težko rešiti to vprašanje, in govornik je uverjen še sedaj, tla med prepiraj očima se strankama je le tenka stena iz papirja. Cehi nočejo puščati svojega jezika v sprednji sobi, dočim naj bi nemščina vladala v salonu. Naše geslo je popolna jednakoprnvnost, katerega jedina odgovarja zgodovini in zgodovinskemu poklicu Avstrije.
Poslušalci so prirejali burne ovacije dru. Kaizlu: pred govorom, med govorom in po govoru. Simptomatično vrednost teh ovacij povišuje še posebno dejstvo, da so so jih v nekaljeni zlogi udeležili Mlado- in Staročehi.
Volilno gibanje. Istra. Včeraj so nadaljevale volitve na PuljšČini. V mestu Puljskem sti volili 3. in 4. sekcija. V 3. sekciji je trajala volitev do 11. ure zvečer in so zmagali socijalisti s 412 glasovi proti 368, katere je dobila italijanska stranka. V četrti sekciji je zmagala italijanska stranka.;
—	V Šišani so zmagali Italijani v obeh ku-rijah, v Alturi pa Hrvatje v obeh kurijah. »Piccolo«, ki je-bil tako gotov zmage Ben-natijeve, je danes nekoliko v strahu in roti svojce na PuljŠčini, naj napnejo vse moči, sicer da bi mogla priti presenečenja, katera da treba preprečiti radi »časti in interesa pokrajine«. No, no.
O ožji volitvi v Škofijah nam piše naš zaupnik :
Osar tutto! Uporabi vsa sredstva, dovoljena in nedovoljena, samo da dosežeš, kar hočeš ! S praktičnim izvrševanjem tega načela je »zmagala« lahonska signoria na ožji volitvi v Škofiji. Kaka zmaga, kaka — sramota ! Ali sramota ne pada le na one, ki eo »zmagali« na tak način, ampak tudi na one, ki bi morali in mogli prcprečati take škandale. Nezakonitosti, ki so se godile v Škofiji, presezajo že vse meje. Stvari, katere sem moral gledati, so me ogorčile tako, da se mi še sedaj, ko pišem te vrstice, tresejo roke same jeze.
Ob 11. uri iD pol smo bili mi za celih oO glasov v večini, a ob 2. uri popoludne je pa klika imela 15 glasov večine ! Naši zaupni možje, ki so bili v volilni dvorani, so vestno šteli in zapisovali vse glasove — naše in protivne, in so našteli nam en glas večine ! Kako je prišlo do 15 glasov večine na la-honski strani, nam ne bi morda vedel povedati niti gosp. volilni komisar Gas-ser, ki se je tudi to pot med volilnim Činom lepo sprehajal po dvorani. O poludne so privlekli iz Kopra cele tolpo fakinov, kar je provzroČilo mej našimi volilci grozno ogorčenje. Iz nad 300 grl je zaorilo : »Nazaj v Koper, tu nimajo fakini iz Kopra ničesar iskati!« Prvega Ko-perčana je naše razburjeno ljudstvo pograbilo, ko je stopil na stopnice, hotč iti v volilno dvorano. Mož je letel kakih pet metrov nazaj! Sreča za njega, da je bilo tam 12 orožnikov, drugače bi bilo po njem in po ostalih prodan čili. Ljudstvo je apeliralo na orožnike, naj ne dovoie Koperčanom vstopa v volilno dvorano. Vodja orožniške moči, okrajni oro-žniški načelnik, je izjavil, da on ne more storiti tega, ker nima on odločevati, kedo ima pravico voliti, ampak da je za to volilna komisija. Mož je pa sicer postopal po zakonu, kakor so postopali sploh vsi njemu podrejeni organi, zato jim izrekamo na tem mestu odkrito priznanje. Bog ne daj, da bi ne bilo v Škofiji tako poštenih varuhov javnega reda
—	kri bi bila tekla na potoke!
Kakor hvalimo Boga, da je šlo vse mirno in v redu izven volilne dvorane, tako moramo najodločnejše protestovati proti postopanju volilne komisije in volilnega komisarja !
Ako je g. Schaffenhauer res mislil na vršenje zakonov, ne bi bil poslal na volišče komisarja, ki je pokazal že na prvi volitvi, da ne ume nadzorovati volilnega čina tako, da bi bila zajamčena zakonita volitev in proti kateremu je bilo že na tem mestu navedenih več konkretnih pritožeb!
Težko nam je, ako moramo napadati osebo, ali v tem slučaju moramo govoriti jasno in določno, ter povedati, da volilni komisar ne bi smel — kakor je delal gosp. Gasser — hoditi od mize, ne da bi za isti čas prekinil volilni čin. Naravnost neodpustno i pa je, ako se volilna lista jednostavno pre-; pušča kakemu — Bruttiju.
Mi ne krivimo g. komisarja, da je on direktno zakrivil nerede, ne, mi pravimo samo, da je to omogočilo nerede, ker ni pazil na volilni čin !
Evo dokazov :
Pohlen Ivan, pok. Andreja je na prvi volitvi volil za V. kurijo. Na ožji voiitvi pa
ga niso več našli v listi I Mokor Ivan, pok. Ivana iz Srednje Škofije: isto ! Furlanič Ivan, pok. Antona, Srednje Škofije : isto ! Mokor Josip, pok. Ivana iz Srednje Škofije : isto ! Furlanič Josip, pok. Ivana : Isto! Cač Josip, pok. Josipa, p. d. Kaliger, iz Božičev — isto! ! Furlanič Peter od Josipa, iz Spodnje Škofije (mladoleten) je volil za Milok Antona pok. Josipa ! Furlanič Lazar od Josipa ni mogel voliti, ker je mesto njega volil Furlanič Lazar pok. Matija iz Spodnje Škofije!!! Božič Anton od Mihe iz Spodnje Škofije je volil dvakrat! Koren Anton iz Spodnje Škofije je volil dvakrat! Zupin Josip, pok. Josipa, p. d. »Cešpa«, je volil dvakrat! Zupin Anton, od Ivana je volil, da-si spada pod sekcijo Plavje! Camaruzzi Anton iz Spodnje Škofije je volil dvakrat! Muzlovič Anton, pok. Jakoba, iz Srednje Škofije je volil na prvi volitvi, na ožji pa ga ni bilo V listi! Prosel Matija iz vasi Sodniki je prišel na volišče z dvema sinoma. Oče je VOlil, sinova nista smela. In %'este kakov razlog so naveli? Daje v listi pisano, da jima je OČe — umrl! Niti to ni pomagalo, da je šel oče z sinoma vred v dvorano in se predstavil komisiji !! Ako dostavite še, da je tolpa gori omenjenih koperskih fakinov sodelovala na volitvi — imate skupno sliko o zakonitosti volitve v Škofiji!! Podrobne sličice bodo sledile. — Utok se je uložil takoj.
Angležka barbarstva v južni Afriki. Capsko ženstvo je priredilo dne 13. , novembra shod, da izrazi svoje meuenje, ki je goji v očigled angleškemu nasilstvu in barbarstvu v vojni z Buri. Zbralo se je nad 1500 žen in deklet, ki so soglasno pi^otesti-rale proti Angleški. Roos, ki je otvorila kongres, je rekla mej drugim: »Me smo nedvomno lojalne, a me ne moremo pustiti veljati, da bi barbarske izgrede krščanskega naroda sprejele tiho in molče. Pravi in trajni mir je možen le tako, da se razveljavi izvršena aneksija obeh republik, dosedanja kruta taktika materni deželi ne bo nikdar k blagoslovu«. Mlada Angleškinja Green pa je rekla : »Raje bi bila mrtev, v rudeč pesek zagreben Bur, nego-li bi živela v palačah s tistimi, ki so zasnovali to krivično vojno«. Zena exministra Sauerja je rekla : »Naš motto za bodočnost bodi : Afrika za Afrikance !« In dalje: »Ne pozabimo, da je boljši del Velike Britanske stal na naši strani, ne vladni avtomati, ker ti nimajo ni srca ni časti. Pride dan, ko se Anglija zdrami iz svoje od krvi napolnjene pijanosti in se bodo nje sinovi sramovali nje del«.
Povdarjamo pa, da je ta miss Green An-gležkinja in kakor taka je zaklicala svojemu narodu : Do tu, predaleč i rt ne dalje! Umorstvo, izvršeno na mladem narodu, je istotako zločin, kakor umorstvo na sočloveku.
I
Tržaške vesti.
Shodi političnega društva »Edinost«.
V soboto zvečer bo shod v konsumnem društvu pri sv. Jakobu, v nedeljo pa v Rojanu in pri sv. Ivanu in ne v Skednju. Do te spremembe je prišlo na željo Škedenjcev, ker dotični lokal za nedeljo ni na razpolago.
Volitve t zavarovalnico za slučaj nezgod. Opozarjamo volilne upravičence v ta zavod, da bodo dopolnilne volitve že dne 18. t. m. Prosimo jih torej, naj svoje pravilno podpisane glasovnice dopošljejo nemudoma, ali vsaj do 17. t. m. zvečer in sicer političnemu društvu »Edinost* v Trstu.
Imena kandidatov objavimo jutri. Vendar pa opozarjamo — da ne bo zamude —, 'da se glasovnice lahko dopošljejo neizpolnjene, samo da so podpisane. Razume pa se, da to velja le za tiste glasovnice, ki se dopošljejo našemu poličnemu društvu.
C. kr. Italijani. O nečuvenih dogodkih o državnozborskih volitvah leta 1897. se je posebno proslavil znani orožniški stražmoj-ster Zanmarchi. Mera nasprotnosti tega moža do Slovencev je bila prekipela tako, da so ga poslali v prezaslužem* pokoj in — dobil je službo na magistratu.
Na velikem glasu po vsej Istri je bil tudi pokojni okrajni glavar vitez Elluschegg. Vse njegovo delovanje je bilo tako, da je — stopivši v pokoj — postal občinski tajnik v glasovitem Poreču.
Signoria že ve, zakaj nagraja take c. k. Italijane.
Danes moremo zabeležiti nov slučaj, ki dokazuje, kakov duh pre veja velik del naše primorske birokracije. Slučaj je klasičen zato, ker nam ga daje bivši vrhni načelnik politične uprave na Primorskem, ekscelenca vitez Rinnldini.
Pred par dnevi je menil list »A van ti«, da bi bil Rinaldini, zbok svoje spretnosti in poznavanja razmer, najbolji zastopnik trgovinske zbornice tržaške v parlamentu na Dunaju. Njegova ekscelenca pa je hitro včeraj priobčil v »Piccolu« izjavo, s katero odločno odklanja kandidaturo od take strani, a hkratu daje razumeti istotako j asno — tako jasno, da lahko potiplješ s prstom — da bi prav rad vsprsjel kandidaturo iz — progressov-skih rok- Pa tudi glasili irredente, »Piccolo« in »Indipendente«, ne moreti zatajiti svojih simpatij do njegove ekscelence in mu pojeti hvalo iz vseh mehov.
Nam Slovanom pa ti hvalospevi kriče na uho, o duhu, ki preveva velik del naše birokracije.
Liberalizem tramvajskega ravnatelja. V včerajšnjem »Avanti« smo čitali vest, k1 se nam zdi tako gorostasna, da j e skoraj ne moremo verjeti.
»Avanti« poroča namreč, da je tudi Slovencem dobro znani ravnatelj tržaškega tramvaja, g. C. Vignv, dal nabiti v remizah sledeči ukaz: »Z ozirom na vedenje časopisa »Avanti« proti moji osebi naznanjam jaz podpisani C. Vignv svojemu osobju, da bodo odpuščeni iz službe vsi oni, ki so v dotiki z Rihardom Camberjem«.
Trst, dne 6. decembra 1900.
C. Vignv, 1. r.«
Mi nismo poklicani, da bi branili gosp. j Camberja, reči pa moramo, da je predrzni ukaz g. Vigny-a iznenadil tudi nas, ki ven-' dar že poznamo vročo kri tega tramvajskega samodržca.
Naši čitatelji se gotovo še spominjajo, da je g. Vignv tisti, ki je zapodil iz službe sprevodnika Z., ker se je »predrznil« na tramvajskem vagonu čitati — (prekrižajte se trikrat!) — »Edinost«. Znano je tudi, da je ta človekoljubni g. ravnatelj istega Z., ko je šel prosit, naj ga obdrži v službi vsaj z ozirom na njegovo nedolžno družino, tako surovo sunil v prsa, da je revež padel in se občutno poškodoval.
Sedaj pa hoče ta oblastnež predpisati tramvajskim uslužbencem, s kom imajo, oziroma nimajo občevati v svojem slobodnem času, ter jim žuga z odpuščenjem iz službe.
In to e je predrznil storiti tujec (gosp. Vignv je Belgijec) v »liberalnem«, za slobodo navdušenem (?) Trstu ! Videti je, da se je v zatiranju svojih podložnikov v kratkem času veliko naučil od svojih tesnih prijateljev na magistratu.
Pomagalo je. Pred nekoliko dnevi bila je na tem mestu objavljena pritožba, da voščila (biksa) v korist družbi sv. Cirila in Metoda v Trstu ne prodaja nobeden trgovec in da istega sploh ni mogoče vkapiti. Danes smo pa izvedeli, da tako voščilo prodajajo že mnogi narodni trgovci. Od nas je sedaj odvisno, da vkupujemo in zahtevamo vedno le voščilo te vrste ter pomagamo tudi na ta način prekoristni družbi. Kdo in kje se prodaja tako voščilo razvidno je iz današnjega oglasa na Četrti strani.
Predavanje o vinogradništvu na Prošeku. Pišejo nam od tam dne 8. t. m. : Danes je predaval tu g. Štrekelj o vinogradništvu. Žal, da je bila udeležba pičl<*. Temu je krivo starokopitniatvo nekaterih ljudij, ki uče svoje sinove : Kaj se boš po tem ravnal, : kar je pisanega in kar te uči »gospoda« ? Potem se ravnaj, kar sam skusiš! Ako si ne j boš mogel pomagati več z ničim, pa še napadaj iste, ki so te hoteli odvrniti od nevednosti in poučiti!
Tako prihajajo ljudje na nič, postajajo I verski indiferentni, narodni mlačneži — ciko- i rija ! Zavistno gledajo na druge, ki so bili pametneji od njih, in postajajo tujci med , svojci.
Onim pa, ki so dobre volje in zdravega razuma, kličemo: Bratje vinogradniki, ravnajmo se po naukih, ki nam jih je podal g. Štrekelj ! Temu gospodu pa bodi izrečena posebna zahvala za njegovo trndoljubivost!
Dovoljeno mi bodi tu izraziti željo, da bi vinogradniki vse okolice zaprosili c. kr. namestništvo, da bi se za naše mladeniče uvel zimski nedeljski kurz o vseh panogah kmetijstva, v prvi vrsti pa vinogradništva. V tem naj bi šla na roko naša kmetijska družba. Pa še nekaj bi le-tej položil na srce. Govori se, da se glasoviti capoville odpravijo. Nikdo ne bo jokal za njimi. Naša družba pa naj bi se potegnila za to, da bi se z denarjem, ki so ga dobivali capoville, najeli pošteni in dobri poljski čuvaji, voljeni od vaščanov. Tu naj bi visoko c. kr. namestništvo pokazalo svojo dobro voljo in zastavilo svojo avtoriteto !
Naša družba naj v tem zmislu pritsne na slavno oblast.
Iz sv. Ivana nam pišejo: »Miklavžev večer« je vspel najlepše. Dvorana bila je nabito polna, tako, da zadnji dosleci niso mogli do vrat. Občinstvo je nestrpno Čakalo. In res so točno začeli z igro »Stari Ilija«. Že scenerija v tej igri sama na sebi napravlja globok vtis. Ko se je dvignil zastor, vidimo glavni trg s cerkvijo. Maša je. Iz cerkve je čuti ubrano petje. V tem nastopi Koprivar, intrigant, zli duh v vsej igri. G. St»ka ga je pogodil izborno, saj je ta gospod kakor malokdo navdušen za dramatiško umetnost. Na to j prišepa od druge strani lovec Miha (gospod Nardin). Nesrečen človek, katerega preslepi Koprivar, tako, da ubije oskrbnika bližnje grajščine. Gospod Nardin je podal prav dobro karakteristiko tega navedenega nesrečnika. Tudi g. Nardin ima vso zmožnost in veselje j za oder. Ko sta se odstranila ta dva, prihajata iz cerkve po dovršeni maši oskrbnik (g. I. P.) elegantna prikazen. G. I. P. je pokazal že v družili vlogah, da mu gospodske vloge radi njegovega lahkega elastičnega kretanja, prav dobro pristojajo. l>a hi bil kdo drugi krčmar v kaki igri nego g. Čarga, si niti ne moremo misliti: tako smo se ga privadili. »Krčmari« nam že toliko let tako pošteno in vestno, da ga z lahko vestjo smemo priporočati tudi za nadalje. Iz cerkve prihaja Lucija. Ali jo poznate hčer starega Iliie, ono lepo sentimentalno dekle, okolo katere se vije pravi nimb poezije? Izvrstna Lucija je bila gospa A. G., kakor vedno na svojem mestu, uglob-ljena v svojo vlogo do pristnih solz, kakor prava igralka, ki predstavlja — življenje. Zdaj pa prihrumi na oder cel roj raladeničev in deklet, na čelu jim Gojžar, stari godec vinski bratec. Izvrstno ga je pogodil ^gospod Štular, ki se je tudi uglobil v svojo ulogo, da je igral tako dobro, da ga prav radi gledamo in poslušamo. Mej dekleti je tudi Mar-janiea. bogata hči Bogatetova. Da bi jo videli Marjanico (gč. Oarga), kako vam je znala biti vihrava, prevzetna gorenjska kra-sotica. Če je gč. Carga kedaj dobro pogodila katero vlogo, je to gotovo. Kaj pa Tone, njen ženin (g. Kuret.) Njegova igra je bila tako dobra, tako naravna, ganljiva, da mu res čestitamo. Tudi prvo dekle (g.č Šaina) in drugo dekle (g.č Poniž) sta se dobro držali. Enako tudi prvi fant (g. Bizj k) in drugi fant (g. Cink.)
Drugo dejanje nam kaže krčmo in prostor, kjer Jera in Završnica pripravljata mize Izvrstno moč imamo v J eri (g.č Odinal). Pokazala se je prav okretno simpatično krčrna-rico, ki se svojo lepo naravno igro, se svojim lepim vedenjem mora priljubiti svojim gostom. Završnica, ona samozavestna, a vendar dobrosrčna žena, bila je kakor nalašč za g. K. P. Tudi g. Rože, kakor žandar, jo je povsem primerno pogodil. A en, on, Ilija, je presegal samega sebe. Prikazen, glas, kretnje, vse je bilo vredno našega dičnega Negode-ta. Iz kratka, vsi in vsakdo je bil na svojem mestu. A skupni utisek bil je najboljši, tako, da se je človek kar uglobljal v prizore. Zato vsa čast vrlim diletantom našim! Uztrajajte, saj je vaš cilj plemenit, a ne plašite se kake neumestne kritike! Cuje se, da se ta prelepa itrra ponovi še enkrat v Škcdnji in enkrat v Barkovljah in sicer na korist družbe sv. Cirila in Metoda in »Dijaške kuhinje«. Le pogumno naprej ! Pohvaliti moramo hI. občinstvo, ki se je res uzorno vedlo pri igri in ne kvarilo učinka prizorov z neumestnim smehom.
Konečno moramo pohvaliti imeniten Miklavžev nastop, ki je se svojim lepim govorom navduševal in spodbujal verne Slovence. Na slobodni zabavi pa sta skrbela g. Jaka in simpatični g. Ferfolja, da je bila zabava res zanimiva. Prežili smo zopet nekaj lepih tre-notkov, pozabši za hip hudih volilnih hojev, ki jih obupno bijemo na vsej črti. A obupati ne smemo. Le trdno sklenimo svoje vrste in borimo se z vsemi silami.
In napadnik mora pasti.
Naš sveti dom pa vzrasti !
Izpred porotnega sodišča. Včeraj se je vršila na tukajšnjem porotnem sodišču končna razprava proti 23-letni, dosedaj nekaznovani služkinji Marijani Obed iz Cerkna. Bila je obtožena zločina poskušenega zavrat-nega umora, zločina tatvine, prestopka za-tajenja poroda in prestopka proti telesni varnosti.
Obtoženka je od 4. avgusta 1898. leta služila pri židovski družini Valmarin v ulici S. Giovanni št. 2, 4. nadstropje. Gospodarji so bili žnjo zelo zadovoljni. A v družini so
■morale biti čuclne razmere, kajti 13l/2-letni sin gospodarjev, Marko Valmarin, je n. pr. spal v isti sol) i, kjer služkinja; izposo jal si je od nje denar ter ga jej haje tudi jemal itd. Tega nadebudnega mladeniča je baje služkinja zapeljala ter imela žnjim otroka, katerega je dala neki neznani ženski v rejo. Dne 24. septembra t. 1. je mladi Valmarin ukazal služkinji, naj gre kupit neki list; ker ista tega ni hotela storiti, šel je fant v njeno sobo, da se prepriča, da-li je opravičen sum, da služkinja krade, ter je poklical svojo mater, da preiščeta deklin kovček. Obed da se je vsled tega tako prestrašila, da je dozorela v njej strašna nakana. Pozvala je gospodinjo k oknu ter jej rekla, da jo soprog z ulice kliče. Ko se je gospodinja nagnila čez okno, zgrabila jo je baje ter jo hotela pahniti na ulico. Sin Marco je rešil mater.
Marijana Obed je po deloma tajni razpravi bila oproščena obtožbe glede poskuše-nega zavratnega umora in prestopka proti telesni varnosti ter je bila obsojena le zaradi tatvine in za tajenja poroda v tri mesece težke ječe, poostrene vsaki mesec z enim postom.
Ta porotna razprava je «opet enkrat pokazala v bengalični luči žalostne moralne razmere našega požidovljenega mesta. Mari-jano Obed je sodišče spoznalo krivo; tistih pa, ki so gotovo sokrivi na njeni nesreči, ni obsodil in ne obsoja nikdo, ampak neki i tal. list jih še predstavlja kakor kake junake in mučenike. Seveda je to tudi židovski list !
Za vojaške rezervu ike. Vojaki rezerv-niki, domačini in drugih občin, ki stopijo z 31. decembrom 1900 v črno vojsko, naj pridejo tekom januvarja meseca 1901. po svoje vojaške liste na vojaški oddelek tukajšnjega magistrata v ulici Muda vecchia št. 2. III. nadstropje. — Kdor bi ne prišel bati, se mu je globe.
Ustanove za neveste. Iz ustanove Sca-raman gd so razpisane tri dote, 2 po 400 K in 1 po 450 K, za uboga poštena dekleta, katoliške vere, pristojna v Trst, za nabavo potrebne bale o možitvi. Prošnje s krstnim listom ženina in neveste, s potrdilom o pristojnosti in o lepem obnašanju in marljivosti obeh ter zdravniškim spričevalom je vložiti na tu k. mestni magistrat, ki podeli navedene dote dne 19. januvarja 1901, na dan smrti ustanovnika, dočim se bo denar štel po poroki. —
Kolnik na umu — zbežal. Včeraj po-poludne so izročili tuk. rešilni postaji mladega, eiegautno oblečenega moža, ki se je vedel, kakor da se mu meša. Rešilna postaja ga je hotela spraviti v bolnišnico, a na potu tje je neznanec v ulici Acquedotto zbežal ter ga niso mogli več najti.
Umrljivost v Trstu. Od 2. dec. do vštevši 8. dec. je umrlo 46 možkik in 43 ženskih, skupaj 88 oseb, proti 83 v isti dobi lanskega leta, in sicer 20 starih do 1 leta, 9 do 5 let, 5 do 20 let, 4 do 30 let, 5 do 40 lei., 5 do 60 let, 24 do 80 let in 5 nad 80 let. Povprečna umrljivost tega tedna znaša 27.0 od tisoč. Smrt je provzročila sušica v 15, bolezni v sopihih v 15, enteritis v 1, legar v 0 slučajih, škrlatica v 0, krup v 1 in hri-pavica v 0 slučajih.
Dražbe premičnin. V petek, dne 14. decembra ob 10. uri predpoludue se bodo vsled naredbe tuk. c. kr. okrajnega sodišča za civilne stvari vršile sledeče dražbe premičnin : v ulici Fontanone št. 15. in v ulici Giulia št. 5, hišna oprava ; na Vrdeli štev. 740 in Šalita Promontorio štev. 1, hišna oprava; v uli«i Acquedotto štev. 47, knjige in hišna oprava; v ulici Bastione št. 2. hišna oprava; javna skladišča, pritličje IV. oddel. št. 150 premog.
Vremenski vestnik. Včeraj: toplomer ob 7. uri zjutraj 7.8, ob 2. uri popoludn« 14 0 C°. — Tlakomer ob 7. uri zjutraj 769.3. — Danes plima ob 2.54 predp. in ob 2.24 pop.; oseka ob 9.48 predpoludne in ob 8.38 popoludne.
Zahvala. Možka podružnica družbe sv, Cirila in Metoda pri sv. Ivanu se zahvaljuje najiskreneje gg. diletantom za prekrasno uprizoritev igre »Stari Elija«. Enako se zahvaljuje tudi g. Ferfolji, ki je že v tem kratkem času svojega bivanja v Trstu pokazal, da se živo znanima za narodni napredek in drage volje pomaga povsod, kjer le more. NajsrČneja hvala »Slovanskemu pevskemu društvu« za prelepo petje pri igri. Najiskre-nejo hvalo »Miklavžu«, da se je potrudil iz nebes in prinesel toliko in tako krasnil daril. Končno še srčna hvala » Konsumnemu dru-
štvu pri sv. Ivanu«, ki prepušča vedno, bodisi za vaje ali za predstavo, dvorano p o-polnona brezplačno. Še enkrat srčna hvala vsem, ki so kakor bodi 'pripomogli k lepemu vspehu veselice
ODBOR
družbe sv. Cirila in Metoda
Vesti iz ostale Primorske.
X Imenovanje. Poštni oficijal in vodja poštnega urada v Kopru, Alfonz Schlechter, imenovan je poštnim oskrbnikom istotam.
X »Sior dottor Benatti« na voli šč u v Š kofij i. Na volišče v Škofijo je 1 prišel med mnogimi drugimi — dr. Derin, Longi, Brešani itd. — tudi dr. Benatti (vivo ' o morto !)
Dr. Benatti je agitiral na vse pretege za samega sebe! Prišel je na volišče, kjer ga je obstopila desetorica naših vrlih mož in mladeničev !
»Ali poznate gospoda dr. Benattija?« je vprašal naše može! Neki vrli mladenič od Korošcev mu je odgovoril: »Poznamo ga, po-i znamo, ali ko smo ga potrebovali, smo ga morali — slano plačati!!
Dr. Benati je menil med drugim : » Kedo je ta Laginja ? Kedo ga pozna ? In vendar glasujete za njega ! Vi poslušate enega Kom-pareta (namreč dekana) et compagnia bella!« Naši so ga prav fino podajali in ker ni vedel drugače imponirati našincem, je dal po orožniku zapreti našega Josipa Cača, ker da mu je ta stopil na nogo!! — »Štirinajst dni zapora mora udobSti, za to bom jaz skrbel!« Tako je grozil revežu slavni lahonski kandidat dr. Benatti !
Ker se je pa dokazalo s pričami, da ni mož navlašč pomastil ozebkov dra. Benattija, ampak da je storil to vsled sunka orožnika, ki je delal prostor (!), je bil revni Oač zaprt le 2 uri v šolskem poslopju !
Takoj po omenjenem dogodku je prišel na vrata nek koperski fakin ! Naši so zavri-skali in neštevilo rok je bilo na njem ! Zletel je preč od volišča brez vsake poškodbe, za kar naj se zahvali — orožnikom!
Benatti je, vidč ta slučaj, začel zabavljati, ali naletel je slabo.
Naš norod mu je začel klicati : »Sramujte se in v prvi vrsti vi voditelj vsega tega!« Eden naših ga je celo — opljuval, kar je Benattija tako razgrelo, dajo je molče popihal z vsem »štabom« ! Kako so se počutili sleparji na volišču v Škofiji, je razvidno iz tega, da niso več kričali »ven s Hrvat'«, kakor prvikrat in pa, da so se vsi poskrili! Na volišču je ostal naš oslepar-jeni narod sam, med tem ko so se sleparji poskrili, dobro vedoči, kaj so storili !
Naš poročevalec je predvidel to sleparijo in ker noče nesreče, je zahteval podvojitev orožnikov, kar se je tudi vestno upoštevalo. Bog ne daj, da bi bili o ti zadnji slepariji sodelovali spodnješkofijski »občinski redarji«, Kakor je to bilo na prvi volitvi — bi!o bi gotove nesreče !
Nikdar več se ne bo dogajalo toliko sleparij, kakor dne 11. t. m., zato bomo : skrbeli mi vsi. Lahonom iz Kopra in pro-: dancera iz Spodnje Škofije pa tudi ne bi svetovali, naj pridejo še po takih poslih med naš narod.
X I2 Opatije. Glasom poslednjega imenika gostov z dne 8. t. m. je bilo v Opatiji od 1. septembra 2349 strank s 4042 oseb-bami. Dne o. t. m. je bilo v zdravilišču 64J oseb.
X Po volitvah pri sv. M i h e 1 u. Iz Pobegov smo prejeli : Gospod urednik, sprejmite te le vrstice iz-pred vrat glasovi-tega Kopra. Ko so se volilci iz Brtokov skupno s Pobežani podali po volitvi v Pobege — z godbo na čelu in z zastavo — smo ostale doma samo me ženske z otroci. V tem so prihrumeli neki Semedelci ter so začeli grozno preklinjati in zasramovati, kakor že znajo: porechi, veni fora, qua že tera nostra, viva Istria italiana itd. itd. Tako so tulili in rjoveli ubogim ženicam in otročičem! Ali so junaki to! Pa hvalijo naj Boga, da naši možje niso izvedeli o tem, kajti le-ti bi jim bili že pokazali, čegava zemlja je to, in pa, kako se plačuje divjakom, ki se znašajo nad slabotno žensko in jo sramote! Padalo bi bilo, padalo prar pošteno. Ali za prihodnje naj se čuvajo, kajti : kdor išče, ta najde.
BcjU»šanka.
Vesti iz Kranjske.
*	Opera »Nikola Šubic-Zrinj-ski se je slovenskemu narodu sila priljubila, kar priča, kako tesne so krvne vezi mej Hrvati in Slovenci. To opero bodo v Ljubljani peli zopet v nedeljo in sicer žc ob 3. uri po-polude, (z ozirom na neugodno železniško zvezo dolenjske postaje), da se tako omogoči Dolenjcem prisostvovanje.
*	Na sobotnem Ondricekovem koncertu v Ljubljani sodelovala bosta tudi pijanist z Dunaja g. Viljelm Klasen in Člen slovenske opere, tenorist g. Stanislav Orzelski.
Razne vesti.
Misterijozen umor v Parizu. Minole dni
so našli na dveh raznih krajih v Parizu zavitke, v katerih so se nahajali razrezani udje mladega moškega trupla. Obraz je bil popolnoma pokvarjen; ustnice pa so bile odrezane. Dosedaj se pariški policiji še ni posrečilo doznati kaj, bodisi glede osebe urnor-jenca, bodisi glede njegovih morilcev. Miuolo soboto je dobil šef redarstvenega urada, Co-chefert, pismo, čegar zavitek je bil okrvavljen, v katerem mu nekdo piše, da je ves trud v zasledenje morilcev razkosanega moža docela brezvspešen, istih da ne najdejo nikdar. To pismo je najbrže le slab dovtip kakega nesla neža.
Loterijske številke, izžrebane dne 12. t. m. :
Brno	24 35 80 85 9
Dobre, stare ease tako radi hvalijo in v marsikaterem oziru po pravici. Zlasti so se odlikovali prejšnji časi v tem, tla so bile živ-Ijenske potrebe bolj priprost« in živila bolj naravna. Kaj vse nam razburja zadnji čas naše živce! Vrhu tega vedno bolj razširjeno uživanje upijanljivih in druzih razburljivih pijač ! Da se temu pogubnemu uplivu kolikor mogoče zastavi pot, nujno priporočamo, naj se k bobovi kavi, ki je sama škodljiva in razburja živoe, primešava polovico Ka-threiner - Kneippove sladne kave, katera je zdravju koristna. Splošno je že znano, kako prijetna in okusna kava se dobi na ta način, in kako pomirja in krepi živce, dočim jih čista bobova kava razburja in slabi. Tega pomočka svojemu zdravju naj bi nihče ne opustil, zlasti pa bi se ne smela dolgo obotavljati nobena gospodinja, da upelje in porablja v blagor svoje družine zdravo domačo Kathreiner-Kneippovo sladno kavo v znanih izvirnih zavitkih.
Brzojavna poročila.
Iz deželnih zborov.
DUNAJ 12. (K. B.) Nižjeavstrijski deželni zbor je otvoril deželni maršal pl. Gu-denus s pozdravnim govorom. Med vlogami se nahaja mej drugim predlog posl. Lind-heima o zatiranju tuberkuloze in vprašanje posl. Hoferja na namestnika zaradi strahovanja učiteljev. Po izvolitvi štirih zapisnikarjev so zaključili sejo.
PRAGA 12. (K. B.) Po preči tanj u vlog, med katerimi je vladna predloga o dokladi na žganjarino, je deželni maršal odgovarjal na interpelacijo posl. Sckuckerja, stavljeno radi tega, ker je deželni odbor odklonil zahtevano višo subvencijo za nemško deželno gledališče. Rekel je, da je bil v deželnem odboru predlog za zvišanje subvencije stavljen še le potem, ko je bila doba za dokazovanje dodatuih kreditov že minila. Prepričan pa je, da zbornica na razpravi o proračunu dovoli subvencijo. Med predlogi, ki so jih prečitali, se nahaja predlog posl. D^ofaka v imenu mladočeškega kluba, kateremu predlogu so se pridružili vsi ostali češki poslanci, glede inartikuliranja zakona nadvojvode Frana Ferdinanda. Predlog se sklicuje na razna cesarska pisma, zlasti pa na pragmatično sankcijo in na decembersko ustavo iz leta 1867, glasom katere imajo deželni zbori pravico, določati prestolonasledstvo. Prihodnja seja bo v četrtek.
Spor med Portugalsko in Nizozemsko.
HAAG 12. (K. B.) Nizozemski poslanik v Lizboni, Wamveede, je prispel semkaj, ter ga je minister za vnauje stvari takoj sprejel Sobranje razpuščeno.
SREDEC 12. (K. B.) Danes predpo ludne so prišli vsi ministri v kneževo palačo, kjer se je vršil ministerski svet, kateremu je predsedoval knez. Popoludne je ministerski predsednik v sobranju preČital knežji dekret, s katerim se razpušča sobranje.
Zaroka v cesarski hiši.
DUNAJ 13. (K. B.) »Wiener Zeitungl objavlja : Nadvojvodinja Ana Marija Terezija, hči nadvojvode Ferdimnlt, vjli'^gi	t
Toskanskega, se je z dovoljenjem Njeg. Veličanstva cesarja zaročila s knezom Ivanom Hohenlohe- Bartensteinskim.
Državnozborske volitve.
ČRtfOVICE 12. (K. B.) Na današnji državnozborski volitvi iz splošne kurije je hil v I. volilnem okraju izvoljen profesor Tihti-ljak (Malorus) in v II. volilnem okraju šolski svetnik Jsopescul (Romun).
Zdravje švedskega kralja. STOCKHOLM 13. (K. B.) Zdravje kraljevo se boljša od dne do dne ter je danes že tako dobro, da prevzame kralj bržkone že v bližnjih dneh zopet vlado. Nemčija in /jedinjene države. AVASHINGTON 12. (K. B.) Reuter javlja : Nemški poslauik pl. Holleben se je danes v nekem pogovoru izrazil, da smemo glavne točke kitajskega vprašanja smatrati za rešene. Ko se je pritrdilo zahtevi, tla je obvarovati integriteto Kitajske, preostalo je se le, da se zavaruje pravice posameznih sLrank. Nemčija zagovarja odprte luke. Obžalovati je menenje, ki ga gojijo nekateri krogi, da je Nemčija nasprotna napredovanju amerikanske trgovine. Obema deželama da je <'ilj i*ti, namreč varstvo domače industrije. Obeh koristi trčijo morda včasih druga ob drugo, a mednarodne simpatije med Zjedinjenimi državami in Nemčijo so utrjene po dogodkih na skrajnem vzhodu. Večkrat se je z emfazo opozarjalo na sorodne vezi med Anglijo in Zjedinjenimi državami, a te vezi so istotako močne med Nemčijo in Zjedinjenimi državami.
Ustaja na Kitajskem.
LONDON 12. (K. B.) Kakor javljajo večerni listi včeraj iz Shanghaia, so poslaniki sklenili, da ne priznajo pooblastil Lihung-Čanga. ker ista nimajo zasebnega pečata cesarjevega.
Vojna v južni Afriki.
CA PST A DT 11. (K. B.) »Reuter« javlja : Buri so dne 8. t. m. v bližini Barber-tona o meglenem vremenu napadli stražo pešcev- konjenikov. Trije vojaki so ostali mrtvi, pet jih je bilo ranjenih, 13 jih pogrešajo.
LONDON 12. {K. B.) Lord Kitchener javlja dnes iz Pretorije: General Knox neprestano nadleguje De\veta na njegovem prodiranju. Sovražnik se premika proti Reters-burgu, kjer stoji angležka kolona, da pomaga Knoxu.
Trgovinske vesti.
Budimpešta 12. Pšenica za oktober K. —.— do .— Pšenica za april 1901 K. 7.39 tlo 7.40 K. Rž za oktober K. 7.56 do 7-57 Rž za april K. 7.13 tlo 7.14 Oves za oktober K. .— .— Oves za april K. 5.60 do 5.61 Koruza za september .— do .- - Koruza za oktober .— tlo .— Koruza za maj 1901 K. 4.88 do 4.89
Pšenica : ponudbe zmerne, povpraševanje pičit), mlačno. Prodaja 12.000 m. st. deloma ceneje.
Hamburg —. Trg za kavo. Santos good average za december 3475, za m aro 35.50 za maj 35.75 za september 36.50 Denar.
Ha vre 12. Santos good average za november po 50 kg. Frcs. 40.—, za marc po 50 kg Frcs. 40.50
Dunajska borza dne 12. decembra.
.'feraj	danes
Državni dolg v papirju 98.35	98.50
„ v srebru 98.—	98.05
Avstrijska renta v zlatu 118.50	118.35
„ kronah 4°/0 98.60	98.45
Kreditne akcije . . . 671-25	671.50
London 10 Lsr. . . . '240.21%	240.25
20 mark..... 23.52	23.52
Napoleoni..... 19.16	19.16
100 italijanahih lir . . 90.60	90.65
Cikini 11.34	11.34
Velika zaloga
soMko pMStva in tapecaril
Viljelma Dalla Torre v Trstu
Trg San Oiovanni hšt. 5. (hiša Dlana)« Absolutno konkurenčne cene. Moje pohištvo doncae mročo.
OBUVALA!
PEPI KRAŠEVEC •
pri čemi st. Petra (Piana Kosarlo pod llilslo Sila)
priporoča svojo bogato zalogo raznovrstnega obuvala za gospode, gospe in otroke PoStne naročbe »e izvrše v tistem dneva. OdpoSiljatev je poStnine prosta.
Prevzema vsako delo na debelo in droba« ter izvršuje iste s največjo natanjčnoetjo ia točnostjo po konkurenčnih cenah.
Za mnogobrojne naročbe ee priporoča
Josip Stantid
devlj mojster
Dunajska filjalka
Hranilne vloge na knjižice 0 4%.
Menjalnica, borzno posredovanje, posojila na vrednostna papirje, menični eskompt, vinkuliranje in razvinkuliranje obligacij.
Zivnostenskd banka
na Dunaju, L, Herrengasse 12.
Glavnica v akcijah 20,000.006 K. Reservni zaklad nad 7,000.000 K.
Centrala v Pragi.
Podružnice v Brnu, Plznu, Budejevicah, Pardubicah, Taboru, Benešavi, (glavi, Moravski Ostravi.
xxxx>oooooooooooc
Pekarna
„Pri domači pekci z Grete"
se nahaja v
Trst. -- ulici Kibor^o št. 15 — Trst.
Priporoča svojim rojakom v mestu in sosebno svoj tu starim odjemnikom trikrat na dan svež kruh in razno drugo fino pecivo.
XXXX5000000CXXXXX
lOO do 300 goldinarjev
zamorejo si pridobiti osebe vsakega stanu v vsakem kraju gotovo in pošteno, brez kapitala in rizika z razpečavanjem za ko-nito lijenih državnih papirjev in srečk. Ponudbe pod naslovom Ludwig Oester-reicher v Budimpešti, VIII Deutshsgasse, 8.
Najboljši in najpopolnejši
gtasovirji (piani ni)
se vkupijo najceneje proti takojšnemu plačilu aii na mesečne obroke od lft kron više (tudi na deželo) neposredno pri tovarnarju
HENRIK BREMITZ-u
c. kr. dvornem založniku glasovirjev (pianinov) v TRSTU. Borzni trg it. 9.
Svetovna razstava v Parizu 1900 »Srebrna kolajna«, ki je najvišje odlikovanje Avstro-Ogerske za pianoforte.
NAJLEPŠE PRAZNIČNO DflRILOI
\J NOPENI 5L0VEN5KI HlSl 5E NE SMELE POGREVATI ooooooooooo
FOEZIJE
DOKTORJA PRANCET.fl ->®ssn PREŠERNA »sss^
UREDIL 5KRIPT. L. PINTflR
ILUSTRIRANA IZDAJA, StSlTA 5 K, U FLATNll UEZANA 6 '40 K, U USNJU UCZANA 9 K. NATISNILA IN ZALOŽILA IG. rt- KLeiNHATR &. rCO. BAHBERG U LJUBLJANI » - DOBIVAJO St PO U5CI1 KNJIGOTRŽNICAH ° •
Jabolka
1HF" najf i nejše vrste "^PE
lOO kg. 8 gfld.
nižje vrste 5 g*ld. nefrankovano, po povzetju pošilja
J. Razboršek
Šmartno pri Litiji (Kranjsko)
Nikdar več
v življenju!!
UP" 365 važnih komadov za samo 3 K 60 h.
1 krasna pozlačena ura z lepo verižico z jednoletno pismeno garancijo; G finih žepnih robcev, belih ali barvastih; ovratnica z orientalskimi biseri: najlepši ženski nakit; 1 lep moški prstan z imitiranim žlahtnim kamenom, tudi za dame: 1 garnitura manšctnih in srajčnih gumbov iz double-zlata, vsi s patentnim zaklopom ; 1 krasen smodkin nastavek z jantarjem; 1 iT. žepni nož; 1 komad dišečega toaletnega mila: 1 usnja t portmonć; 1 toaletno zrcalo z etuijem; 1 par boutonov z imit. briljantom, prav dobro ponarejemm ; 1 večna beležnica; predmetov za dopisne potrebe in še 265 raznih stvari, neobhodno potrebnih v hiši, gratis.
Vse skupaj z uro, ki je sama tega denarja vredna, velja le 3 K 60 h. Razpošilja proti povzetju
Nova krakovska razpošiljalna tvrdka
F. W INDISCH
Krakov No. IX/1 6. Za neugajajoče se vrne denar.
Slovenci!
Slovenke!
Voščilo
CBiks)
v korist družbi sv. Cirila in Metoda v Ljubljani je najboljši na celem svetu. Ta biks da brez truda in hitro najlepši blišč ter vzdrži usnje mehko. 0°o o°© oo
Zahtevajte to voščilo v vseh prodajalnicah! Glavno zalogo ima
Jvan T)ru|ovka, zaloga usnja in tovarna podplatov v Gorici.
Na drobno ga prodajajo v Trsta sledeči gg. trgovci. M. Milonig, ulica Ghega 4; Zgur & Popatnik ul. Poste nnove 5; Hanibal Škerl ul. Pilone 4; Al. Plešničar ul. Giulia 25; Jak. BambiČ ul. Giulia 7 ; Josip Kranjc ul. Media 13 ; Andrej Urdih ul. Stadion 5 ; Ant. Godnik ul. Is uova; Jos. Kočjančič ul. Barriera 19 ; I. Prelog ul Boseo 2, I. Kramer Rojan pri cerkvi 1; Iv. Tomažič ul. Molln a vento 5.


K
Sftfi^
Kathreiner
je samo pravi v znanih
Kathreinerjevih zavojih!
Zatoraj nikoli v odprtih ali v drugih za prev^ ranje računajočih ponarejenih zavojih.
Kathreiner Kneippova sladna kava
je najukusnejša, kakor tudi edino zdrava in zraven tega najcenejša primes k bobovi kavi.
Kathreiner Kneippova sladna kava
bode z veseljem in z vedno raztočem učinkom v stotisoč družinah p o uži ta.
Kathreiner Kneippova sladna kava
je tam, kjer se zavoljo zdravja bobova kavfc prepove, najboljši nadomestek.

M. AITE
Trgovina 111 a ni fakturnega blaga Trst. — Via IIuova — Trst.
vogal Via S. Lazzaro št. 8.
Čast mi je javiti slavn. občinstvu in cenj. odjemalcem, da sem prejel bogat izbor raznovrstnega blaga za jesen in zimo in sicer: sukno za moške in ženske obieke. flanelo, barvan in bel barhent, piket za perilo, maje od volne in bombaža, odeje s podvleko ali volne itd. Bogata zaloga raznovrstnega perila na meter, nadalje srajce, ovratniki in ovratnice najnovejše mode, namizni beli in barvani prti; bela in barvana zagrinjala na meter ali izgotovijena.
Drobnarije za krojače, kitničarke in šivilje ter raznovrstni okraski za ženske obleke.
Naročbe za moške obleke po meri z največjo očnostjo in natančnostjo.
Velik izbor bla^ra za zastave in narodnih trakov za dri Štvene znake.
l Na najvišje povelje Njegovega c. in It. apostol. Veličanstva
XXI. g. kr. drž. loterija
za skupne vojaške dobrodelne namene.
Ta denarna loterija,
ki je jedina v Avstriji zakonito dovoljena, obsega 18.122 dobitkov v gotovini, v skupnem znesku 418.640 kron. Glavni dobitek znaša v gotovini:
200.000 kron
Za izplačilo dobitkov jamči c. kr. loterijski
dohodni urad. Žrebanje nepreklicno dne 13. decembra 190 0 Jedna srečka stane 4 krone.
Srečke se dobivajo pri oddelku za dr2avne loterije na Dunaju, 1. Riemergasse 7., v loterijskih kolekturah, j v tobakarnah, pri davčnih, poštnih, brzojavnih in železniških uradih, v menjalnicah itd.; igralni načrti tirsg;i za kupce srečk.
Srečke se dopošljejo poštnine prosto.
C. kr. loterijska direkcija, oddelek za državne loterije.
jjC Vse po najnižjih cenah. '•8
Nadejaje se tudi v prihodnje podpore cenj. odjemalcev in si. občinstva, beležim se najuljudneje
M. Aite.
Mala oznanila.
Pod to rubriko prinašamo oznanila po najnižjih renah. Za enkratno insercijo se plača po 1 nvč. za. besedo; za večkratno insercijo pa se cena piimeruo zniža. Oglasi za vse leto za enkrat na teden stanejo po 10 gld. ter se plačujejo v četrtletnih anticipatnih obrokih. Najmanja objava 30 nvč.
V Trstu.
Inženjer Živic
se priporoča svojim rojakom želeč, da ne bi našim nasprotnikom, kateri nas ho-
nosili dobičkov Čejo uničiti.
Prosi torej obrniti se za nakup strojev in tehničnih predmetov do njegove, stare, poštene, slovenske tvrdke.
Schivitz e Comp *
pri novem sv. Antonu.
Trst ulica Zonta št. 5.
Krojač,
krojač v ulici Tor rente štev 34, I n, se priporoča slavnemu slovenskemu občinstvo, posebno pa častitljivi duhovščini.
Anton Jerič,
Zaloga likerjev v sodčih in buteljkah.
Paphoiir* lol/nh ulica Acquedotto 8-
roi lldUU JdllUU Zaloga vsakovrstnih
vin in buteljk. Postrežba točna, cene zmerne.
Krčme.
Dnin n ni l/	ima gostilno v ulici Irenec-
rUlUltlllK ridll št. 2.,toči istrsko, dal-matinsko in belo vipavsko vino ter Steinfeldsko pivo vsaki čas mrzle jedi. Odprto vedno do polnoči.
Obuvala.
Roh^P Pp*fftl* ulica Riborgo št. 25. Velika. ■	zaloga in delavnica vsako-
vrstnega obuvala po naročbi.
Pekarne in sladčičariie.
HQi; L j _ I Piazzetta S. Giacomo št. 3 [Corso) • . OII lilo I filijalka ulica Riborgo 15. ima veliko pekarno in sladčičarno. Vedna zalogo vsakovrstnih tort, krokandov, konfetov, raznovrstnih sladčič v kosih in v škatljicah, finih biskotov, različnih likerjev in vin v buteljkah za poroke, birme, krste in druge slavnostne prilike. Vsakovrsten, vsak dan večkrat pečen fin in navaden kruh se razpošilja po pogodbi in naroČilu franko na dom in trgovcem v razprodajo.
MPprh^IlO Ulica Stadion št. 20, pe-
■ roiiiduu karna in 8ladC.tfarna>
svež kruh večkrat na dan, prodaja moke. Vsprejema tudi domači kruh v pecivo. Postrežba točna.
Neprejjorljire mrežice.
v Trstu, Piazza Negozianti št 1. w I lOfc 1J» priporoča slavnemu obČinstu svoje nepregorljive mrežice (rettine) .,Meteor" in vse druge priprave za plinovo luč „Auer."
Kavarne.
Anton Šorli ^ZUt.
ki sti shajališči Slovencev. Na razpolago so vsi slovenski in mnogi drugi časniki.
Otrije in drva.
MiiUn Incin v u''c' Torro štev. 12
p;ipoioča svojo dobro preskrbljeno zalogo oglja in raznega kuriva kakor premoga, koka, trdega lesa itd. Svoji k svojim !
Pohištvo.
Prva slovenska loga zaznovrstnega.
pohištva lastnega izdelka. Sprejemam naročbe po-načrtu. Delo fino in trpežno, cene brez konknrenoe Za mnogobrojne naročbe se toplo priporoča svojim rojakom v mestu in na deželi v smislu gesla ^svoji k svojim. ' Andrej Jug v Trstu ulica S. Lucia 12" (zadej c. kr. deželne sodnije.)
Slovenec
priporoča svojo veliko prodajlnico-in izdelovalnieo vsakovrstnega pohištva iu popravljenje istega po cenah ki zadovolje-gotovo vsakega gosta. Za obilne obiske se priporoča. Ivan Cink, ulica S. Daniele št. 2.
C. ti. privilteiraiii kroji
V Gorici. Civilni in vojaški krojač.
vsalcemn ko] razmnijiT krojiti
Martin Poveraj v Gorici na Travniku Št. 22 I. n.
ima izborno zalogo vsako vrste blaga za obleke iz inozemskih in avstrijskih tovarn in gotovih oblek, dežnikov in sobnih plaščev za vsako sezono. vse po najnovejši modi.
Voščene sveče.
svečar v Gorici ulica Sv. Antona št. 7 izdeluje sveče iz pristnega čebelnega voska. Za pristnost jamči s 2000 k. Za obilne naročbe se priporoča preča-stiti duhovščini, cerkvenim oskrbništvom ter slavnemu občinstvu.
J. Kopač
Novoporočenci pozor!
Velika zaloga
vsakovrstnega pohištva, mebljev, okvirjev, ogledali stolic za jedilne sobe, blazin z različnimi tapecarijam, in pohištvo za elegantne sobe. Sprejemanje vsakovrstnih naročil v vso to stroko spadajočih del Anton Breščak. (Joriea, Gosposke ulice štv. 1. Prodaja proti primerni varščini tudi na obroke. 4
Ljubljanska kreditna banka"
v Ljubljani Spitalike ulice It. 2.
Nakup in prodaja
vseh vrst rent, državnih papirjev, zastavnih pisem, srečk, novcev, valut itd. po najkulantnejšlh pogojih.
Posojila na vrednostne papirje proti ^ nizkim obrestim. M var o vanje proti kurznl Izgrubl. Fromeu k vsem žrebanjem.
Sprejemanje denarnih vlog na vložne knjižice, na tekoči račun in na grlrokonto s 4 V/o obrestovanjem od dne vloge do dne vzdiga. Eskompt menjlo najkulantneje. Borzna naročila.