Množica predpisov nezaupanje delavcu
Družbeni pravobranilci samoupravljanja čutijo določeno nemoč pri svojem delu. Zavzemati se morajo za spoštova-nje ustavnosti in zakonitosti, v bistvu pa se s tem zavze-majo za nerealnost. Te besede je bilo slišati na seji pred-sedstva občinskega komiteja ZKS, ki je 8. marca razprav-Ijalo o poročilu družbenega pravobranilca samoupravlja-nja za preteklo leto. Kritika je tekla na račun pretiranega normativizma in številnih vrzeli v sistemu, ki vse bolj krčijo manevrski prostor za samoupravno odločanje.
V preteklem letu so družbe-ni pravobranilci samouprav-ljanja ugotavljali več nedisci-pline in več neodgovornosti, kot   v   prejšnjem   obdobju.
Slabše je bilo varovanje ustavne ureditve, premalo je bil upoštevana zakonitost, več je bilo kršitev na tem po-dročju. Ob že ugotovljenem dejstvu, da je vsaka podrob-nost urejena z določenim predpisom in da se z drobni-mi zadevami ukvarja celo ustava, je bilo slišati mnenje, da je to v bistvu nezaupanje do delavca. Organizacije zdru-ženega dela imajo zelo malo možnosti za ekonomično po-slovanje in v poplavi različnih in večkrat celo nasprotujočih si navodil prihaja med dru-gim do dveh pojavov: tako imenovane »koristne« mal-verzacije   in   delitev   OD   še
predno je bil ustvarjen pri-hodek.
Ob vsem tem se je družbeni pravobranilec samoupravlja-nja odločil predvsem za pre-ventivno delovanje. Spodbu-jati samoupravo, kar jo je sploh še ostalo. Takšna opre-delitev družbenega pravobra-nilca samoupravljanja je lo-gična posledica položaja, v katerem smo se znašli. Ob tem naj omenimo še ugotovi-tev, da vse manj delavcev išče pomoč pri družbenem pravo-branilcu. Kot smo slišati na seji, gre to pripisati maloduš-ju in nezaupanju v oblast, ki ga opredeljuje krilatica - nič se ne da spremeniti. Sicer pa je bilo v preteklem letu največ pritožb s področja stanovanj-ske problematike, delitve osebnih dohodkov in razpore-janja delavcev na druga de-lovna mesta.
Delavci izražajo svojo ne-moč med drugim tudi tako, da so tiho. Zanimivo je, da mnogi delavci kljub udeležbi na zborih sploh niso glasovali o zaključnem računu, ker so bili premalo seznanjeni z njim.
Samoupravna delavska kontrola ne opravlja v redu svoje naloge. Mnogi njeni čla-ni sploh ne poznajo svoje vlo-ge. Sicer pa zadeva sploh ni preprosta. Delavec je zaščiten dokler je član samoupravne delavske kontrole. Brž ko mu poteče mandat, pa se ga v de-lovni organizaciji lotijo za vse zamere, ki si jih je nakopal, če je pri svojem delu stopil ko-mu na prste.
V večini delovnih organiza-cij so zelo nejevoljni, če se kdo vtakne v njihove po-manjkljivosti, slabosti in na-pake. Namesto da bi uporabili kritiko kot opozorilo za od-pravljanje napak in urejeva-nje razmer, porabijo kar devet desetin časa za ugotavljanje, kdo je bil član kolektiva, ki je o napaki govoril zunaj delov-ne organizacije.                   N.  I..