SfCV. 17.
V LJubljani, v soboto, dne 21. januarja 1911.
Leto XXXIX.
s Velja po pošti: =
Za oelo leto naprej . K 2b -it pol leta „ . „ 13— za četrt leta „ . „ 6-50 za en meseo „ . „ 2*30 za Nemčijo oeloletno „ 29'— za ostalo Inozemstvo „ 35*—
V	Ljubljani na dom:
Za celo leto naprej . K 24'— za pol leta „ . „ 12'— za četrt leta „ . „ 6'— 7,i en meseo „ . „ 2'—
V	upravi prejemali mesefiio K 1'SO
Inserati:
Enostolpna petitvrsta (72 mm): za enkrat . . . . po 15 v
za dvakrat...... 13 „
za trikrat . . . . „ 10 „ ■> večkrat primeren popust.
Poslano in reki. notice:
enostolpna petltvrsta (72 mm) 30 vinarjev.
i Izhaja:;
vsak dan, lzvzemšl nedelje in praznike, ob 5. uri popoldne.
IfcS* Uredništvo |e v Kopitarjevi aliol štev. 6/UL Rokopisi se ne vračajo; nefrankirana pisma se ne = sprejemajo. — Uredniškega telefona štev. 74. =
Političen list za slovenski narod.
Upravnlštvo |e v Kopitarjevi ullol štev. B. T£jj Avstr. postne bran. račun št. 24.797. Ogrske poštne hran. račun št. 26.511. — Upravnlškegatelelonašt. 188.
Današnja številka obsega 14 strani.
Dr. Jlndrel Karlin - Skoi irftMperski.
Staroslavna stolica svetega Justa ni več vdovela. Veselo vest nam je naznanil brzojav: Stolni kanonik ljubljanskega kapitelja dr. Andrej Karlin je imenovan za višjega pastirja trža-ško-koprske škofije! Z največjo radostjo pozdravlja to vest vsakdo, ki mu je pri srcu prospeh katoliške zavesti in probuja katoliškega življenja. Veseli se, krasna obala sinje Adrije, veseli sc kršna. skala kremenitega Krasa, veseli se, dobri narod, ki si želel moža, kateri umeva skrivnosti tvojega srca, veseli se, veliko, od hrupa in vrvenja svetovnega prometa in boja odmevajoče. mesto, veseli se vsakdo, kateri jezik govoriš in kakršne boje biješ na tej vroči zemlji, kajti on, ki prihaja, pride v ljubezni in v miru, napolnjen z edino željo, da bi pripomogel do veljave resnici in pravici v blagor izročenega mu ljudstva in duhovništva!
Mi poznamo novega tržaškega kota, in zato s polnim prepričanjem pišemo tc vrstice. Dr. Karlin bo>mož na •vojem mestu v težavnih razmerah, ki ra čakajo.
Mož visoke izobrazbe! Že v dobi svojih strokovnih študij si je razširil jbzorje in se vglobil v sveto vedo. Plod ijegovega znanstvenega dela so učne tnjige, ki jih je spisal in članki, ki jih e objavljal po naših listih. Ločiti je nal resnico od zmote in ubral je pravo lot. Kar je napisal, je skrbno opiljeno n premišljeno. A ni se omejil na zna-lost, tudi leposlovje in poljudna ljud-ka literatura ga štejeta med svoje. i'zel jc v roke tudi potni les ter z od-)rtim očesom gledal v svet in v božjo irirodo, veseleč se vsega, kar je lepega n veličastnega. In kar je videl, je rad >odal v spisu svojim rojakom, izobra-enstvu in priprostemu ljudstvu. Jasna lescda, ljubezniv nasmeh in odkrit go-ror zveni iz njegovih spisov.
Dr. Karlin ni nikjer silil v ospredje, povsod je sodeloval, koder se je kaj loristnega delalo. Sodeloval je pri vseh lašili najboljših listih in pri večini inih naših zavodov, ki so si postavili a nalogo izobrazbo in gmotni prospeh rnšega ljudstva.
Delal je za mladino. Mnogoletni eroučitelj na gimnaziji je spoznal
našo srednješolsko mladino in ji jc bil ljubezniv in dobrohoten vzgojitelj. Nc le v šoli, tudi na domu, ki nadomostuje dijaku rodbinsko življenje, v knezo-
stolico. Hvaležnemu spominu so pridružujeta radost in ponos.
Ljubljanska škofija jc hvaležna ilr. Karlinu za njegovo delo na glasbe-
■ - .....'
■ • ''"S
: A,.' •;■"


Dr, Andrej Karlin,
škof tržaško-koperski.
škofijskem Alojzi jevlšču je h1'! srednješolski mladini dober prijatelj in blag vodnik. Njegovi bivši učenci danes s srčnimi vošili spremljajo svojega profesorja in prefekta, ko zaseda škofijsko
nem polju. Sam izobražen glasbenik jc stal zadnja leta na čelu društvu, ki skrbi za lepoto bogoslužja in za umetno, dostojno cerkveno petje. Kot urednik cerkveno-glasbencga lista je
vodil to gibanje, kot društveni predsednik jo vodil tudi glasbeno šolo, ki je izobrazila že veliko število naših mla-deničev. Brez hrupa, brez reklame, na tihem so dela, in uspehi tega dela sc poznajo po vseh naših župnijah.
Tudi širšega društvenega delo« vanja se je udeleževal dr. Karlin. Vidimo ga kot predsednika nekdanje katoliške družbe, ki jc v Ljubljani svoj čas zbirala katoliško misleče može. Kot ljubezniv družabnik jc marsikoga pridobil. Kajti vesela in prikupna ljubeznivost njegova, spojena s prirojenim taktom in z eleganco izobraženega duhovnika, je vsako družbo oživila.
Dr. Karlin umeva naloge sedanjega časa. Težke borbe, ki jih bije dandanes katoliška Cerkev, se ni strašil. Dal.j časa ga vidimo na čelu Obrambenemu društvu, ki zavrača neutemeljene in zlobne napade na može katoliškega prepričanja. Zaupanje članov ga je izvolilo v odbore važnih narodnogospodarskih zavodov. Ljudska posojilnica, Vzajemno podporno društvo. Vzajemna zavarovalnica ga štejejo med svoje odbornike. Tako je dr. Karlin dobil vpogled tudi v narodno-gospodarsko stran našega delovanja, v njeno važnost, v njene težave in v njene uspehe. Dandanes je pač neobhodno potrebno, da imajo višji cerkveni kropi smisel in srce za to delovanje, tako ozko spojeno s splošnim duševnim razvojem vsakega naroda. Sodeloval je tudi v delavskih društvih in v krščansko-socialni orga. nizaciji.
Karitativna društva so bila dr. Kar« linu vedno pri srcu. Med prijatelji osirotele mladine si ga vedno našel, podpiral je vse naprave, ki lajšajo telesno gorje, da zdravijo dušne rane.
In slednjič, da ne pozabimo: Dr. Karlin je ves naš kot mož prepričanja, dejanja in peresa! Kot izobražen mož in delaven duhovnik zna ceniti važnost katoliškega tiska. Peščica nesebičnih mož je ustanovila tiskovno društvo, ki je po umnem delu zrastlo v veliko tiskarsko organizacijo. Iz malega začetka so zrastli veliki zavodi, ki danes pošiljajo v mnogotisočerih izvodih v svet liste in knjige. In tudi pri tej naši tiskarski organizaciji sodeluje dr. Karlin.
To so stvari, ki o njih širni svet, no; ve mnogo. Uspehi se pač vidijo, a delo je tiho in delavci so skromni. In danes, ko ga svet, ki gleda le na zunanjost, časti kot novoimenovanega škofa, mu mi v največjo čast in slavo Ste-
LISTEK.
Srečni ribic.
(Povest iz Bretanje.}
Resnično, ni bilo srečnejšega člo-eka pod božjim solnccm, kakor je bil oan Ruis. Tako smo rekli vsi. Prevzel
0	od svojega očeta bogat ribji lov in ?p modro-belo pobarvan čoln, ki ga b sukal po valovih strokovnjaško ka-or malokdo. Bil je vesel, čvrst človek,
1	mu je vsakdo z veseljem pogledal jasne oči. Pred kakim pol letom je oročil Yvonne. Bila jc to najlepša dele v vasi in mogoče tudi v celem kraju. Ni bila tako močnih kosti in ilava, kakor druge ribiške hčere; ni-akor ne. Bila je nežna, in rahla ka-or kaka. princezinja. Obrazek njen je 11 sladak, lase je imela rjavkasto rdeti in bujno, oči pa velike, ki so zrle iko tuje in sveto ko one svete Dcvice vaški cerkvi. Vsakdo v vasi jo je lju-il in vendar je ni nihče zavidal Jeanu, a je bil srečen človek, ki si jo je pri-obil. Hej, to vam je bila lepa svatba! fpo je bilo videti nevesto, oči vseh so ur visele na njej, in ko jo dejala svo-nm Jeanu »da« ter ga pogledala lju-eznjivo od strani, so je komaj zdržal.
je ni objel pred vsemi ljudmi.
Bila sta poročena pol h.ta in Jeanu se je dozdevalo, da je vsak dan bolj srečen in bogat. Kar jc videl v očeh svoje mlade nežne ženo, vse ji je naredil. In njegovo občevanje ž njo jc bilo vsak dan bolj spoštljivo in bolj prisrčno, kajti Yvonna je pridno šivala otroške srajce, plenico in vse one ljubke majhne stvarce za otroka, svojega otroka, na katerega jo vedno mislila s pričakovanja polnimi sanjami.
Da, brez dvoma je bil Jean Ruis izmed najsrečnejših ljudi in vendar — nekaj ga je težilo že dalje časa, neka skrivna skrb. Bilo je solnčnega pomladanskega. dne v aprilu, ko je zalotil svojo Yvonno, kako je vzdihnila. In ko jo je skrbno vprašal, kaj ima na srcu, jc rekla: »Veš li, ti veliki Jcan, kaj bi si rada želela, ako bi bila bogata? Šivalni stroj. S tem bi š!«-. hiti o iznn ' rok šivanje srajčk in blazin! Ti še niti ne veš, kaj je prav za prav tak stroj? V vasi ima županova hči Juliette tak šivalni stroj. Ej, kako jo je veselo gledati, ko stojia z nogami gor in dol ter zgoraj kolo brenči »rrrr« in skače igla hitro dol in gor ter naredi vsakokrat nov šiv v blago. Naenkrat jc bilo delo končano. In ker mi je tako zelo ugajalo, mi je Juliette celo dovolila, da sem sedla k stroju ter ž njim sama šivala, Spočetka mi je v resnici burno bilo srce. toda potem mi je šlo jrladko
izpod rok in ne moreš si niti predstavljati, kakor sem bila vesela, cla sem tako hitro šivala.«
Ta dogodek je dal Jeanu mnogo misliti. To jc bilo vendar nemogoče, da bi imela njegova Yvonna tako veliko željo, ki bi se ji niti ne izpolnila. Par dni mu jc stvar v nedoločnih obrisih šumela po glavi, potem pa je začela dobivati gotove oblike.
»Koliko velja taka stvar, šivalni stroj mislim, o kateri si zadnjič pripovedovala?«
Yvonne sc jc smehljala: »Ti dobri Jean, to ni za nas. Juliette je kupila stroj star v mestu in vendar jc veljal 50 frankov.«
»Mnogo,« rekel je Jcan ter molčal.
Drugi dan pa je bil načrt gotov. 12. junija, na rojstni dan Yvonnc, mora imeti šivalni stroj. Gledal bo, da bo dobil kak star šivalni stroj na obroke in treba bo na vsak način preostali denar od svojega zaslužka prihraniti. Lahka se mu vsa stvar ni zdela, mislil je veliko in prevdarjal. Stroški so veliki, večji ko zasluži v dolgem času, toda Yvonna hoče šivalni stroj in mora ga dobiti.
Nekega dne je oblekel svojo najboljšo obleko in ko ga je Yvonna vprašaje pogledala, bil je nekoliko v zadregi. Govoril )r i ribjih kupcih v mestu, o opravki! . laatko in malo, moral
je v mesto, poljubil je ženo ter odšel.
Vsa zadeva se je sijajno posrečila. Pri nekem kramarju je našel tak stroj. Ogledava! ga je nezaupno od vaeh strani, ker se je zavedal, da se malo razume na take stvari. Prodajalec se je moral vsesti pred stroj in krepko goniti z nogami. To je ropotalo in šumelo popolnoma prav in igla jc skakala kakor jc povedala Yvonne, gor in dol. Potem sta se končno zmenila za prodajno ceno, in sicer 45 frankov. Do 12. junija. plača 20 frankov ter pride potem po stroj, za ostanek 25 frankov pa sta obrokih. Sedaj je bil Jcan zopet srečen. Njegova mala Yvonne jo bila sicer vsaJt dan bolj prozorna in slabotnejša. Ni tožila, vendar pa so okoli nežnih ust nastale gube trpljenja in velike oči so zrle tako žalostno in proseče. Toda kaj je razumel Tenn o vsem tem. Mislil je, da mora biti tako in da bo zopet vse dobro. Jeanu je postajalo kar nekako tesno, ako jc mislil na svoje očetovsko dostojanstvo. In prišel jc 12. junij. Zgodaj zjutraj je Jcan vstal ter so pripravljal, da odide v mesto.
Yvonne jc ležala trudna in bleda v postelji ter je rekla: »Prosim tc, Jean. ostani vendar danes raje pri meni.«
Jean je mislil, da želi to zaradi svojega rojstnega dne, četudi mu je težko delo, ko se jc delal, kakor bi ničesar ne vedel o tem. .Vzel je srečno
jemo to, da je delal s temi tihimi in skromnimi delavci na polju našega verskega in narodnega probujenja.
Z veseljem smo pozdravili njegovo imenovanje za stolnega kanonika. Sedaj zastopa škofijstvo v c. kr. mestnem šolskem svetu ljubljanskem, in je nadzornik verouka. Vestno izpolnjuje to svojo nalogo, natančen sam in vestnost zahtevajoč od drugih. Sam učitelj in prijatelj učiteljstva, in organizacija katoliških slovenskih učiteljev ga šteje med svoje.
Tak je mož, ki \a je volja cesarjeva in beseda papeževa določila za škofa tržaškega. Vemo, da bo sovražna zloba tudi proti njemu dvignila koščeno roko in ga sprejela s sikanjem, predno ga bo spoznala. A priznati mora vendar vsakdo, da jc dr. Karlin danes bolj kot vsak drugi, nc le po svojem značaju, ampak tudi po raznih zunanjih okolnostih sposoben in primeren za tržaškega škofa. Slovenci, Hrvatje in Italijani imajo v njem škofa, ki ne govori le njihovega jezika, ampak ki pozna tudi njihove težnje in ki bo skušal po možnosti na temelju pravice zadostiti njihovim željam.
Ali ga hočete napadati zaradi katoliškega prepričanja?
Katoliški škof more biti pač le mož preizkušenega in trdnega katoliškega prepričanja in delovanja. »Argue, ob-secra. inerepa . . .«
Ali ga hočete napadati, ker je rojen Slovenec? Tržaška škofija je že imela slovenske škofe, v čast so bili stolici svetega J usta sinovi slovenske kmečke hiše!
V čast jej jc tudi imenovanje dr. Karlina. Slovenec — tržaški škof! To je vesela vest za nas, ki ne more biti sovražna nikomur. Pravičen bo nam in nikomur krivičen. Dal bo vsakanau, kar mu gre, ne da bi komu kaj vzel. Krščanski delavec bo imel škofa, ki zna ceniti žulje na delavski roki. V isti ljubezni bo sprejemal vse, ki so blage volje, kakor se ga bodo tudi v zaupanju oklenili vsi, ki iščejo božjega kraljestva na zemlji.
Živel tržaško - koprski škof Andrej!
Na mnoga leta!
Bog s Tabo!
»Slovenska Slraža."
V imenu zatiranih obmejnih bratov moramo ponovno prositi vse naše denarne zavode, zadruge in gospodarska društva, hranilnice in posojilnice,
da se sedaj spomnijo z darovi »Slovenske Straže«. V spomin vam kličemo na-silstva na Kočevskem, zatiranje Slovencev pri ljudskem štetju povsod v obmejnih krajih, da še celo v slovenski prestolici Ljubljani. Nikjer pa ni vse raznarodovalno delo tako nasilno, kakor na Koroškem. In vsa ta nasilja kažejo, kako smo še slabi. Vse je proti nam, sami stojimo v tem boju za pravico do življenja, navezani na svojo lastno silo in pravico. Malo nas je, zato je treba mnogo dela in mnogo žrtev. Mej ne bomo utrdili brez denarja. Ljudski denar za ljudstvo! Slovenski denarni zavodi naj sedaj pri sklepanju računov pokažejo, da jim je bodočnost naroda res na srcu. »Slovenska Straža« sprejme vsak najmanjši dar hvaležnega srca in radostno, ker vsak vinar je prinašalec blagoslova in novega
prihranjenih 20 frankov ter ji dejal, naj ga pričakuje okoli opoldne in odšel veselo v mesto, ne da bi slutil, da se uboga žena doma zvija v bolečinah.
Stroj je bil velik in težak, toda kaj je bilo to za Jeanovo ljubezen in požrtvovalnost. Kak obraz bo pač naredila Yvonne, ko bo videla stroj. Kako srečo polno sc ji bodo zasvetile oči. Kako vesela se bo zahvalila Jeanu, ko bo rekla: »Ti moj ljubi, dobri, veliki Jean, kako te imam rada.« Srce mu jo kav začelo hitreje hiti, ko je mislil na to. Solncc jc pripekalo vedno hujše in stroj je postajal vedno težji in težji. Parkrat je moral obstati, da je počival, toda ni si privoščil mnogo časa — vedno naprej, domov, k svoji Yvonni.
Končno je zagledal dobro znane hišice domače vasi in med njimi svoj
ljubljeni, prijazni dom.--- Kaj
neki imajo ljudje? Izogibajo se mu s neki imajo ludje? Izogibajo sc mu s pota ter ga tako čudno pogledavajo. Da, to bodo govorili! Že jc stal pred domačimi vratmi; odprla so se, in iz hiše je stopil sivolasi župnik.
Prestrašil sc je, ko jc zagledal nenadoma Jeana pred seboj. Potem je položil roke na njegove močne rame ter zrl poln sočutja v strahu polno široko odprte Jeanove oči. Jean je čul kakor v sanjah, ko mu jo dejal stari gospod:
»Bodi pogumen, ubogi moj Jean;
poguma v njenem delu. Slovenske hranilnice ln posojilnice, zadruge, gospodarska društva, podprite »Slovensko Stražo«!
Podružnice in vsi naši prijatelji!
Sedaj je čas, ko imajo izobraževalna, bralna, pevska društva, Orli, Marijine družbe, Bogomile, dekliške zveze, mla-deniške zveze, hranilnice in posojilnice, zadruge in gospodarska društva svoje občne zbore. Na vsakem takem občnem zboru naj vstane eden in predlaga, da dotično društvo pristopi not redni član k »Slovenski Straži«. Udni-na zanje je 10 K letno. Premislite! Pridobite vsa naša društva in druge organizacije po vsem Slovenskem za redne člane »Slovensko Straže« in — »Slovenska Straža« ima najmanj 15.000 K več stalnih letnih dohodkov. Upamo, da ga ni v domovini naši človeka, ki bi z živo besedo ne agitiral za 15.000 K za »Slovensko Stražo«! Katoliške organizacije slovenske! V vas leži moč slovenskega naroda iu ve morate biti tudi temelj »Slovenske Straže«!
Slomškov dar čez 20 K:
Šentvidčani po g. V. Zabretu, župniku v Št. Vidu nad Ljubljano, 40 K.
Slomškov dar po 20 K:
Županstvo v Boh. Bistrici 20 K.
Nadalje se je nabralo kot Slomškov dar:
Občina Križka vas pri proračunu 10 K. — Na Miklavžev večer nabrano pri Kraljici v Višnji gori -4 K. —• Taro-kisti v Višnji gori 1 K 42 h. — Po g. G. Koller, župniku Podraga, iz dveh nabiralnikov 3 K 30 h. — Karol Jaklič, župnik, Prežganje pri Liliji, 5 K. — Mesto novoletnih voščil darovali »Slovenski Straži«: Marenčič Rajko, trgovec v Kranju, 10 K. --- Koblar Anton, dekan v Kranju, 3 Iv. —• Po 2 K: Aljan-čič Valentin, župnik v pokoju, Kranj; Sitar Valentin, kaplan, Kranj; Rakovec Engelbert, kaplan, Kranj; dr. Pernc Franc, c. kr. profesor, Kranj; dr. Edv. Globočnik, zobozdravnik, Kranj; Peterim Anton, župnik v pokoju, Kranj; Holzhacker Franz, zobotehnik, Kranj; Likozar J., trgovec, Kranj; šavnik J., trgovec, Kranj; Rebolj L., gostilničar, Kranj; Rabič Ivanka, Kranj; Hafner J., Kranj; — po 1 K: Anton Dokler, c. kr. prof., Kranj; Ant. Dctela, c. kr. prof., Kranj; dr. Karol• Cepuder, Kranj; Fr. Kummer, dekan v pok., Kranj; Ivan Kumer, Kranj; Pavla Bambič, Kranj; P. Bidovec, Kranj; Mar. Šumi, Kranj; L. Wendbing, Kranj. — J. Trink, mizar, Ljubljana, 80 h. — Ivan Jelšnik, kaplan, Čadram, 3 K. — Josip Bambič, kaplan, Polhovgradec, 3 K. — Nabrali prijatelji pri treh črkah 6 K 30 h. — Miro Volčič, župnik, Brezno, Štaj., 4 K 44 h. — Nabrano pri volitvi okrajnega šolskega sveta v Višnji gori 11 K 20 h. — Josip Erjavec, fotograf, Višnjagora, dobiček pri igri, 82 h. — Nabrano na gostiji Antona Pele in Marije Jerebič v Ivanjkovcih pri Ormožu 16 K. — Neimenovan v Kotu 10 K. — Antonija Kumer, voditeljica c. kr. čipkarskega tečaja, nabrala pri prosti zabavi v Vel. Dolu pri Komnu, 5 K.
Sklad Mohorjanov 1910:
200. Mohorjani Sv. Martin pri Vur-hergu, po g. Antonu Lajnšič, župniku, 1 K. — 201. Mohorjani Loka pri Zidanem mostu 2 K. — 202. Mohorjani v Podbrdu 3 K 42 h. — 203. Mohorjani
tvoja žena je bila predobra za ta svet; vzel jo je tebi med svoje angelje.«
Jean je zakričal grozno, zaškripal z zobmi, da jo oblivala vse okoli stoječe zona. in potem je zagnal stroj ob tla ter planil v hišo. Tu je ležalo njegovo vse, njegovo najljubše, vse njegovo upa.nje in življenje — mrtvo.
Bel ko kreda je bil obraz in mehka ustna so bila mrzla. Jean jc stokal, hotelo ga je zadušiti, grabil sc je za glavo, ko jc videl izgubljeno srečo. — »Jezus, Bog pomagaj mu!« so šepetale okolu stoječe ženske ter odšle polagoma in potihoma, da niso gledale nesreče. Jean Ruis pa je ostal sam s svojo ljubljeno, sedaj mrtvo ženo.
Nekaj časa pozneje so pripovedovali ljudje Jeanu, da se je udrla ženi kri, komaj ko je odšel z doma in da so jo našle sosede umirajočo. V svoji smrtni stiski jc neprenehoma klicala Jeana, svojega velikega Jeana, ki bi ji edino mogel pomagati. Prosila je sosede, naj ga gredo iskat, saj jo tako zelo ljubi. In potem jc z njegovim imenom na onemoglih ustnih umrla tako težko, težko---
Jeana Puis, nekdaj tako srečnega ribiča, od tedaj nihče ni videl, da bi se smejal. Tiho in temno živi v zapuščeni koči, no mara nobenega, človeka poleg sobo ter čaka, da reši smrt tudi njega, | ubogega, nesrečnega Jeana.
Sv. Duh v Ločah, po župnijskem uradu, 1-5 K. — 204. Mohorjani Studcnice, po g. Josipu Cede, župniku, 20 K. — 205. Mohorjani Mošnje, po g. Ivanu Trpin, župniku, 5 Iv. — 206. Mohorjani Rajhenburg, po g. Josipu Tratnik, kaplanu, 10 K. — 207. Mohorjani Hajdin pri Ptuju, po g. J. Šketu, kaplanu, 19 K.
IZKAZ
za »Slovensko Stražo« darovanih rabljenih poštnih znamk.
Od 5. do 20. t. m. so poslali rabljene znamke sledeči cenj. nabiralci: J. Jaklič, poslanec, Dobrepolje, 960. — Rodbina Podržaj, Ljubljana, 11.100. — Marija Štokelj, Trst, 200. — Franica Za-laznik, Polhovgradec, 500. — Jos. Turk, Zobec Jakob, dijaka, Novo mesto, 115.
—	Gera Jelene, Tršče, 4440. — Antonija Ručigaj, Mengeš, 2046. — Ivanka in Mimi Gorjanc, Kranj, 665. — Ivanka Cestar, Mozirje, 440. — Josipina Mi-kuž, Črni vrh nad Idrijo, 220. — Ivati Završnik, Gomilsko, 612. — Rezika Škcta, Braslovče, 2458. —- Krista Ropo-va, Bršna pri Gor. Gradu, 2000. — Mal-či Piki, Griže, štajersko, 3063. -- Marija Štokelj, Trst, 1000. — Minka Bre-gant, Ljubljana, 2000. — Francka in Mirni Rihar, Polhovgradec, 520. — Katra Kavčič, Ljubljana, 1233. — Franc Lapajne, c. kr. rud. pisar, Idrija, 30.189.
—	Ivan Frlan, krojač, Poljane pri Šk. Loki, 1128. — Marija Klinar, Ljubljana, 300. — G. Tušek, Ljubljana, 350.
—	Martin Zaje, Vrbovec, Štajersko, 299. — Milka Strojanšek, Nazaret, št., 1000. — Skupaj 1,036.970.
Dosežen je prvi milijon. Dobitek, razpisan na milijonsko znamko, jc dosegla torej rodoljubkinja gdč. Marija Štokelj v Trstu. Kakor čujemo, je že izbran drugi dobitek, in sicer za prihodnjega pol milijona. Torej stvar nikakor ni šc končana, temveč sc prosi vse cenjene rodoljube, da tudi v naprej prav marljivo nabirajo v korist »Slovenski Straži« vsakovrstne rabljene pisemske znamke in šokoladni papir ter pošiljajte vse na naslov: Leopold P u li a r, Spodnja Šiška 88 pri Ljubljani.
Vsaka zavedna gospodinja zahteva povsod le drože (kvas) iz drožarne Josipa Košmerl, Ljubljana, Frančiškanska ulica št. 8., katere se prodajajo v Jcorist »Slovenske Straže«. Obmejni Slovenci so hvaležni tem drožam. Drože so izborne in tudi v ceni tekmujejo vsakterim izdelkom. Trgovci in peka-rije, naročajte jih! Zavedne gospodinje so Vaše odjemalke.
Idrijske novice.
i Javni ljudski Jiod liberalne »Jednakopravnosti« in socialdemokra-škega »Napreja« se je zvršil v nedeljo 15. januarja — v znamenju zabavljanja in hujskanja. Veliki lepaki so z debelimi črkami naznanjali, da se bodo obravnavale »rudarske razmere«, da bi privabili čim več delavcev. Sklicatelji pa so imeli namen, z resolucijami svojega shoda vplivati le na oblasti, da dosežejo pri občinskem gospodarstvu svoje namene. Zato so na lepakih pred daleč vidnim napisom »rudarske razmere« drobno naznanili, da bo prva točka dnevnega reda »klerikalno nasilje proti idrijski občini in posameznim naprednim občanom«. Vedeli smo že naprej, da bo to tudi
Tacga špasa pa še pokol, kokor sm ga duživu zadna nedela na plač, mej-čkn preh, predn sa začel leberalei pr »Zlat rib« tiste, ko hodja ub nedeloh ke na golaš, farbat in iz soja mudrostja voda delat in se bahat.
Test grem dupoune tkula Ukul de-veteh pu plač, ke punavad grem tud rad na kašn fruštek in glih ta nedela sm tou zavit h »Zlat rib«. Kc sm sc pa spounu, do sta za ta nedela tud gespud placrešpehtar in gespud dohtar Taučar ; zase pr »Zlat rib« fruštek naročla, sm I s pa mislu: če greš d on s ko, te uja prec mol za lebornica in stol te uja kar za
edina točka shoda, v čemur se tudi t( pot nismo motili. Liberalec ima be sedo o kavarnah in čitalnicah ter kle rikalnih škodljivcih, socialdemokra pa kvasi o papežu in škofih, za delav ske razmere pa se oba brigata tolik* kakor za lanski sneg. Zato so tudi n* nedeljskem shodu mleli o »klerikal nem nasilju« dve uri, »rudarske raz mere« so bile odpravljene pa v petij minutah.
i Liberalci v zadregi. Na shod ji prišlo okoli 350 — največ do 400 ljudi Neki delavec pogleda zborovalce it opazi, je navzočih kaj malo posest nikov, ampak skoro sami rudarji, me< njimi mnogo iz Spodnje Idrije, kateril »klerikalno nasilje proti idrijski ob čini« nič ne zadeva. Zato predlaga, d; se naj najprej obravnavajo na shodi rudarske razmere, potem naj se pi idrijski purgarji med sabo skampljajo Predlog je zdražil liberalno-socialno dernokraško koalicijo v toliki meri, d; so želeli nasprotnike te koalicije izvei pivarne, kjer je bil shod. Navalili s< se zlasti na posestnika in rudarja Iva na Kavčiča ter ga hoteli vreči iz pi varne, dasi so ljudje »reda in mimi krvi«, kakor zmerja liberalne in so cialdemokraške zaveznike dopisnil »Slov. Naroda«. Kavčiču so ti ljudji »reda in mirne krvi« strgali suknjo eden pa ga jc z vso močjo sunil < pestjo v prsi, a iz pivarne pa ga nisc mogli vreči. Premembi dnevnega red* so možje reda in mirne krvi ugovar jali, češ, da se mora shod vršiti p< dnevnem redu, kakor je naznanjen po litični oblasti. Čc jim pa kaj ni vžeč se pa brez pomisleka upro oblastim.
i Težnje liberalno-socialdemokra ške koalicije so razlagali znani govor niki na takih taborih. Čutilo se je sko ro vsem združenim naprcdnjakom, di perejo bolj sebe; morali so jo kje za voziti, sedaj jih pa skrbi, kaj bo z njil žrtvami. Zato bi predvsem radi po iskali koga, da bi svojo krivdo nan zvalili. Na vrsti je bil seveda Oswald ki ga .Tulče, Tavzes in Kristan imaj< najrajši. Vsi drugi nasprotniki libe ralno socialdemokratične stranke s< le njegovi »podrepniki«. Tavzes je pre niljeval kar je že stokrat povedal »Slo venski Narod« in pojasnil »Slovenec« o občinskih zadevah, proračunu, kakoi tudi o verandi Alojzija Ivobala. Vmes je lagal, da dobiva Oswald od rudni škega ravnateljstva nagrade za svoji hujskanja. Anton Kristan je prišel ii Ljubljane zabavat poslušalce s svojim neslanostmi. Klerikalci so krivi vsegi zla, draginje v Ljubljani in Dunaju. Pi kaj če to? Klerikalec dobi od svojil hudobij odvezo z besedami: V imeni Boga Očeta, Sina in sv. Duha — poten gre in nadaljuje svoja lopovstva. ( Kobalu je bil mnenja naj pridno hod v cerkev in k spovedi, pa mu ne lx treba podirati nove stavbe. Se bo ž< Osvvald zanj potegnil. Naš Kavčič j< zadel pravo, ko je povedal v svoj en odgovoru, da Kristan ni vreden odgo vora, ker je le komedije uganjal, ii sicer najbolj med govorniki. Ta j nit Novak je še enkrat premleval Tavze sove besede. Višek bedarije je bila tr ditev, da klerikalci rekurirajo prot regulaciji Nikave zato, da ne bo trebi dati deželi prispevka. Kdo je neki re kuriral proti regulaciji Nikave? Am pak najprej zahtevamo dovoljenje, di smete regulirati, potem načrte in konč
eneli deset. Ke sm pa jest bi skromnf nature in b m na blu nč kej lebu, de i me štel za deset, sm soja namera spre vrgu in sm ja mislu raj h Kulouratari« ke je mir pred placrešpehtarjam it tud drugem rešpehtarjem, mahnt.
Kiuni pridem kc du ObernatuviCa pa zaslišem za saba en ružlajne, kok de. i) krigskasa u šajtrg za mana pelal »Kua pa pumen ta ružlajne iz gnar jam,« sm s mislu sam pr seb in sm si ubrnu. Kar zagledam kašneh pedese kuraku za mana gespuda placrešpeh tarja, ke je držu ruke u hlačneh var žeteh in ružlou iz gnarjam, kokr se j men zdel.
»Kua pa tu pumen, de gespu< placrešpehtar tku iz gnarjam žvenkla Sej negava navada ni, de b pršou tki iz farba na dan kar se gnarja am tiče On se raj mal putuhne, kedr se ud pla guvari in se dela, kokor de u zdej, zde ud sramašne konc uzou.
»Tula, more bt pa neki pusebngn, sm mislu. »Ta nar bi pametn bo, če P pučakam in ga prašam, če ni murd iblartska srečka zadeu, ke dela tak šun der u varžet.«
Ružlajne je prliaju čozdali bliži i že je biu tak špetakel, kokr de b ene deset raubarju ukleneneh pelal prek men in kar skus ušesa jc šlu, kc sc j prvalu gespud placrešpehtar du meni
»Kua pa pumen ta ružlajne p varžeteh, gespud placrešpehtar? A s
no proračun. Z 10.000 kronami ne boste regulirali Nikave, te kronice imajo že svojo pot naprej določeno, a v drugo N'ikavo. Četrti govornik jc bil Štravs. Ta se je posebno izkazal, koliko se razume na stvar. Očital je klerikalcem, cla si ugovarjajo in so nedosledni, češ, da je gerent dokladc zvišal, da bi občina čimpreje poplačala svoje dolgove, sedaj so pa za znižanje doklad, da občina ne bo mogla tako hitro dolgov plačati. Ta je posebno »kunštna«! Gospod direktor! Ali je kdo rekuriral le proti enemu vinarju, ki ga je županstvo namenilo za poplačan je dolgov? Ali ni vložen rekurz v prvi vrsti zato, ker jc v proračunu 16.000 K ostalo nepokritih, v drugi vrsti zato, ker županstvo ne samo ne namerava čimpreje poplačati stare dolgove, ampak jo nasprotno čimpreje zakopati v nove .lolgove za klavnico, čitalnico in podobna ne nujna podjetja? Če Štravs tega ne ume, žalostno za občino, da ima tudi svojo besedo pri njeni upravi.
i Odgovor Kavčičev ni bil koaliciji nič kaj všeč. Mož je pa tudi rezke povedal. Predvsem jc pokazal svoj ■strgani rokav in se zanj in za sunek v prsi zahvalil toliki omiki. Potem je javno povedal, da, če danes odideta iz Idrije Arko in Osvvald, bodo Kavčič in drugi še vedno vlagali rekurze, kadar jim ne bo kaj všeč, ker zakon to dovoljuje. Počakal bo pa razsodbe pristojne oblasti. Naprednjaki in ž njimi zvezani socialdemokrati vidijo danes le eno pošast — klerikalizem. Vse iz-kušajo nanj zvaliti, a resnica drugače kaže. Prvo pritožbo v zadevi čitalnice je rešil še prejšnji deželni odbor, v katerem so imeli liberalci večino. Tega liberalci ne povedo ljudem. S Koba-lovo verando nima klerikalizem nič opraviti. To jc spor med sosedi. Kdor hoče kaj zidati, naj se pogovori najprej l njimi. Kobal tega ni storil, zato je prišel v nesrečo. Isto je s proračunom. Komur kaj ni všeč, sme rekurirati, nc samo klerikalec. Kristan in Tavzes, Novak in Štravs vprašujejo, kje da je človekoljubje, čc kdo ugovarja, da bi samo za ene vrste reveže šlo 3000 kron, drugim pa nič. Kavčič pravi: Kdor hoče veljati za človekoljuba, naj vzame iz svoje denarnice in daruje, ne pa najprej pošlje meni v hišo ekseku-torja, potem moj denar deli, zraven sc pa veličujc, kakšen človekoljub da je. Čc pravijo nam, končal je Kavčič, da smo Osvvaldovi »podrepniki«, mi ni nič zato. Priznam, da mi je vedno tako svetoval, kadar sem ga vprašal za kak svet ne kakor liberalni juristi, — da mi niso nikdar hlač prodajali.
i Resolucij so sprejeli sedem. V prvi odobravajo proračun za leto 1911. v polnem obsegu. Kdo bo pokril primanjkljaj, o tem niso sklepali. Druga pravi, cla jc rekurz proti proračunu neutemeljen. V tretji obžalujejo, da itna pri deželnem odboru več veljave Os-ivaldova volja nego idrijskega prebivalstva. Za četrto bo posebno hvaležen Alojzij Kobal, ker pravi, da mu jc deželni oclbor lc iz strankarskega fanatizma razveljavil stavbno dovoljenje. Ali jc tudi župan Šepetavcc iz strankarskega fanatizma ob neki povodnji rekel eni prizadetih strank: Vi boste že dobili, ampak soseda nc? Iz strankarskega fanatizma, kaj ne, je morala pričeto zgradbo podreti tucli prejšnja poseslnica. Kobal jc žrtev, čegava, ve-
zadel iblanska srečka, a se jm jc dala ud ta nemške neveste dota naprej na roka?« srn prašu punižn in s iz prstem ušesa zamašu.
»Ud kar jema argentinsk mesu, pa sma s tulkla pršparal,« sa sc udrezal gespud placrešpehtar in še bi pu var-žet.eh puružlal. »Tle nej sc špeglaja kle-rekalci, ke sa tku čez argentinsk mesu zabaulal! Tu la nej poslušaja« — in puružlou je še bi. Al nasreča nckol na pučiva, pranja star ldc, in prou maja. Glih, ke je ta nar leuš žvenklal u gespud placrešpehtarjuvem varžet, se varžet menile strga in ena cela kepca lanskeh pasjeh mark se usuje iz gespud placrcšpehtarjuvc hlačncc na flajšter, na tist mudern flajštcr pred itužam.
.Test sm mislu, de um ud smeha po-ču, ke sm gledu vs placrešpehtarju prufit, ke ga je narodu udkar jc argentinsk mesu, tku lepu raztresenga med flajšterkuglam na tleh in kar naenkat se jc nabral pouhn ferbčneh Idi ukul kupa pasjeh mark. Al gespud placrešpehtar ni mou več časa ugled vat s teh iblanskch fcrbcu, ampak ja je ubrau, kulker sa ga tiste negave kum-pet nesle čez plač in je smuknu u Ribja ulca, za nim pa jc padla še sm pa ko. kašna pasja marka na tla.
Lile sa tišal u mene in me sprašval, kua puinenja te stare pasje marke na tleh in zakaj ja jc gespud placrešpehtar
ste pa sami prav dobro, ie primite sc za nos. Pred kratkim ste pisali, da ima Oswald le eno žrtev na vesti, in ta se je drugače pisala nego Kobal. Pela. resolucija kliče vlado na pomoč proti deželnemu odboru, šesta zahteva, da se naj obleče v prisilni jopič Osvvalda, da nc bo mogel izvrševati svojih zlobnih dejanj, sedma naroča Ganglu, naj se zavzame, da bode dobil od ravnokar •ozmerjanih klerikalcev v deželnem zboru zadosten delež 10 milj. meliorač. posojila tudi Idriji, naprednjakoni in socialdemokratom v zahvalo, da so podu šil i vse idrijske klerikalce razven sedmih, ki šc žive. Prav bi prišlo. V prihodnjem občinskem zboru bo namreč trideset odbornikov, in vsi bodo naprednjaki in socialdemokrati. Do-zclaj jih je bilo 24, pa ni bilo denarja dosti, v bodoče jih bo 30, bo torej pomanjkanje šc večje.
ftlavii zbor.
Dunaj, 20. prosinca.
Čehi in Jugoslovani.
Resni in odločni nastop »Slovenskega kluba« je vzbudil v vseli parlamentarnih krogih največjo pozornost, med češkimi poslanci pa naravnost senzacijo. Bil je pač že skrajni čas, da se takozvana slovanska solidarnost vsaj z jugoslovanskega stališča označi kot taka, kakršna je v istini od Bade-nijevih časov. Živo je še v spominu, ko je pokojni voditelj »Poljskega kluba«, zviti Javvorski, nenadoma razbil tedanjo desnico in zvihrajočo zastavo usko-čil v levičarski tabor. Od tedaj so slovenski posl. lojalno in nesebično podpirali češke tovariše v njihovem boju proti jezikovnim liaredbam, večkrat v škodo svojih koristi. Kedar pa jo prišel tre-notek, da bi poleg Čehov tudi Slovenci bili razmerno deležni ugodnosti vladajočih strank, so sc jih otresli na lep način. Isto taktiko so nekateri uprizorili tudi ob zadnji ministrski krizi. Seveda jc ta taktika več škodila Čehom, nego jugoslovanskim zaveznikom. In zato je nevolja med slovenskimi poslanci privrela do vrha in oplazila kot vroč krop po obrazih one, ki so igrali dvojno vlogo. To jc treščilo v živo, in parlamentarna komisija skupnega Češkega kluba je hitro izjavila, da želi z Jugoslovani obnoviti prijateljsko zvezo ter obnoviti »Slovansko Enoto«. Slovenski poslanci pa bodo brez najmanjšega dvoma previdni, da ne pojdejo na led brez obestranske obveze. Clara pacta et boni amici.
Baron Bienerth je slovesno v zbornici obljubil Poljakom, da v kratkem predloži nov načrt zakona za gradnjo kanalov. Ako pa hoče vlada izpolniti to obljubo, mora skrbeti za potrebno večino. In tedaj, ako nc že preje, postane aktuelno vprašane, katere stranke pridejo v poštev. Tedaj dobe tudi Čehi priliko dokazati, ali ima slovanska vzajemnost realno vrednost ali je le prazna fraza.
Proračunska razprava.
Zbornica nadaljuje prvo branje državnega proračuna. Ob takih prilikah je zbornica navadno prazna. Govorniki narekavajo stenografom svoje naloge, drugi pa gredo po svojih opravkih ali kujejo načrte v klubih. Le če se oglasi kakov Malik, zabava občinstvo na gale-
rijah in poslance, ki nimajo boljšega opravila. Malik jc danes skoro štiri ure vezal otrobe. »Murburger Ztg.« dobi gradiva, za nekaj tednov. Kdor se hoče zabavati s temi rodomontadami, naj mu dobro tekuc.
Malik pa je vedno »srečen« tudi s svojimi medklici. Za njim je govoril štajerski nemško-konservativni poslanec Wagncr. Ker je preje trdil Malik, da so NVagnerjovi kmečki volivci praz-noverni, zavrne ga VVagncr: In vendar moji volivci niso tako bedasti, da bi volili Malika. V tem trenutku pa se oglasi Malik: Potem bi bili še bolj bedasti! Nepopisen krohot, da so se mnogi držali za trebuhe. Še kameniti mlinarji pod galerijo so se smejali.
Finančni minister.
Novi finančni minister dr. Meycr je danes posegel v razpravo. Mož je jako prikupljiv in skrajno skromen, preskromen. Večkrat je ponavljal, da je novinec v svoji sedanji službi in cla ga njegov neposredni prednikBilinski da-leko presega. V zvijačah in zbadljivem sarkazmu gotovo, v finančni upravi pa se jc Bilinski pokazal nerodnega, pi-skrovezca. Dve leti je krpal svoj finančni načrt, cla se mu jo sesul v drobne kosce. V toni oziru prisojamo že danes dr. Meyerju večjo sposobnost. Naloga njegova seveda ni lahka. Iskati mora nove vire državnih dohodkov ali pa omejiti izdatke. Oboje je neprijetna stvar. Polog tega pa je nujno potrebna pomoč deželnim financam. Varčnost je sicer lepa čednost, ki pa sc lahko priporoča, a težje izvršuje z ozi-rom na vedno rastoče potrebe. Pred vsem je potrebna reforma železniške in politične uprave. Pri prvi jc mogoče letne primanjkljaje znižati, pri clrugi izdatke omejiti. Toda vedno parlamentarne in vladne krize zadržujejo resno delo. In vendar trdijo merodajni krogi, cla moramo plavati v stari strugi daljo.
DRŽAVNOZBORSKI SPORED.
Prvo branje proračuna ho rešeno v sredo ali četrtek. V proračunskem odseku bi radi tudi bodoči teden rešili italijansko fakultetno vprašanje. Delegacijo prekinejo zbornično delovanje en teden. Dne 7. februarja ima zbornica. zopet »sejo, na dnevnem redu bo bančna predloga. V državnem zboruje zboroval včeraj tudi ministrski svet, ki sc je pečal s tekočimi zadevami.
PRORAČUN NAŠE MORNARICE.
>Zeit« poroča, cla sc jc odločila, vojna uprava omejiti svoje zahteve in cla jc znižala svoje zahteve tudi glede na zgradbo dreadnoughtov, rapidnili kri-žark in torpedovk. Kredit za zgradbo ladij je bil določen s 312,400.000 K, ki naj bi se pokril v petih letih. Mornariška. uprava je zdaj pritrdila, da so porazdeli kredit na šest let. Prvi naš dreadnought spuste v morje koncem junija, drugi pol leta pozneje.
OBRAMBA NAŠEGA OBMORSKEGA OBREŽJA.
Mnogokrat se čuje, da. se naše obrežje lahko brani, ker jc strmo. Ladje se zato lahko približajo obrežju. Skrivališča olajšujejo delo našega bro-dovja in otežujejo manevriranje sovražniku. Lajik, ki to čuje, seveda misli, da. jc res tako in misli, da mornariška uprava pretirava svoje zahteve. Tako je nastalo napačno mnenje.
da sc obrežje lahko samo brani. Strokovnjak pa trdi drugače, ker zna, da naše obrežje ni sposobno za. obrambo marveč naravnost nesposobno. Naše obrežje, zalivi in skrivališča so sovražniku ravno tako dobro znana, kakot nam in mu nudijo iste ugodnosti, kakor našemu brodovju. Zato Ima pa tudi našo vojno brodovjo večji1 in težav-uojšo nalogo, kakor sovražnikovo.
POMNOŽITEV ITALIJANSKE MORNARICE.
Proračun italijansko mornarice nameravajo povišati za tO do 50 milijonov.
PREOSNOVA SRBSKE ARTI-LJERIJE.
Srbski skupščini predloži vlada predlog, po katerem se v miru pomnoži srbska artiljorijn za tri divizije.
TURŠKI DREADNOUGHTI.
Turška vlada jo sklonila, da nabavi tri dreadnoughtc.
VSTAJA V ARABIJI.
»Turque« poroča, da se jo pričel 15. t. m. boj z arabskimi vstaši pri Ebbi, provinca Assir, ki IS), t. m. šc ui bil končan. Turki upajo, da zmagajo, ket vstaši nimajo topov. Vlada je že odposlala v Arabijo 20 bataljonov, a odpošljejo jih še 12 in vpokličojo k vajam rezerviste prvih petih armadnih zborov
Dimez, slraii Kranjske dežele,
Danes 21. januarja je poteklo iS let, kar je umrl znani Dimcž ali Sieherl. zadnji sloviti rokovnjač, v Raščinskem gozdu, blizu Trzina v Šunkarjcvi opekarni.
Bil jo v istini strah kranjske deželo. Ljudje so se kar križali pred njim tako jih jo znal strahovati. Šo danes žive ljudje v kamniškem okraju, v Mekinjah, Komendi in v Kranju, ki so ga osebno poznali in imeli tudi stike ž njim. V Železnikih je bil posestnik. Imel je hišo, katero jo kasneje, baje radi nekega dekleta, prodal za 500 fo rintov nekemu Schlosserju. - Pripovedujejo, cla jo bil lep človek in sila močan ter da ga ni nobeno želozje in zapah zadržal. Po neprevidnosti njegovih ljudi so ga enkrat biriči ujeli na sejmu v Kranju, ker ga je preje neki kmet iz cerkljanske farc izdal biričem. Tirali so ga v Mekinje, ker je bila tam sodnija in od tod v slami povezanega na vozu v Ljubljano. Med potoni je ušel in cerkljanski kmet je imel zvečer rdečega pc-, telina na strehi.
Maščevanje jo sledilo vsaki taki iz* daji. Na Poljanah pri Kamniku je plela neka ženska, približal so ji je Dimež. pograbil nje krila in zvezal nad glavo rekoč: »Sedaj pa šc enkrat izdajaj Dimeža!«
Doma jo bil v Bitnjah pri Kranju", hodil jc v Ljubljani v šolo; toda ni končal svojih študij, moral jc zapustiti sedmo gimnazijo vsled nekih ljubavnih razmer. Oče ga jc hotel vtakniti v vojaško suknjo in radi prepira ž njim in neke kraje, je postal skriva,č, bežal jc od doma ter sc skrival po Koroškem in Tolminskem, slednjič pa je postal glavar rokovnjaške čete.
Svojo četo jo imel dobro disciplinirano. Zveze s kmeti in gostilničarji po vseh krajih so mu omogočile, da, se je mogel uspešno skrivati pred zasledovalci in žanclarji, ki so mu bili vedno
tku hitr ubrau čez plač, kokr de b ga kdu iz kuprivam pudiu; pa jest ud smeha douh časa nism mogu pridet du sape. Ke sm se pa enkat mal uddchnou in s souze ubrisu, ke sa m pršle ud smeha u uči, in puvedu sm ldem, de s jc gespud placrešpehtar usc to pasje marke pršparu sam pr argentinskm uiese, sa ldc tak smeh zagnal ukul mene, de sm sc prou u resnic bavu za tist. balkon procl rotužam, ko s ga je gespud Hribar pustu przidat, do b z noga dol loži Iblančancm pridgu, kulk dobrga je za frakrje sturu in kulk misl še strit, čc — clež na u šou. Sred tega smeha pa se jc prrinu en mužakar du mene in me pucuku za rukau, de noj stopili mal z ni m u stran, ke b rad iz mana guvuru. Jest, ke b biu že u resnic veseu, do b so že na kašna viža zmazu iz tega šun-dra, sm mužakarja ubugu in stopu za nim. Mahlna sma ja naraunast h »Ku-louratari« u veža, in ko se jc lahternca pukazala pred mana na miz,,prašu me je mužakar bi na tihm:
»Pope, al ti na tegala plaercšpeh-tarja, ko iz starem pasjem markam flonc dela, kej držiš?«
»Jest? Ilolt, tulk, kulkr je najnga za držal,« sni udguvuru previiln, ke nism veclu iz kuni mam za upraut.
»No, dobr! Tu ni velik! Do pa še tulk na uš najnga držu, kulkr s ilržu du zilej, me pa pušluši, kua t um puvedu! Ta loj placrešpehtar ni štederu
nckol za placrcšpehtarja, ampak za žvinskoga clohtarja in tu na stroške, deželnga udbora, čez kerga zdej na usc kriplc zabaula. Kuku je izštecleru za žvinskoga. dolitarja, pukazal se jc pa prec, ke sa ga pustaul za. žvinskoga dolitarja pr kmetisk družb in mu jc skor du malga usak prešeč krepnu, kerga sc jc spravu čepet. Ko sa sprevidi pr kmetisk družb, do jo mužakar bi na-varn za prešiče, kokr pa prošičja kuga, in do b posebn svinsk mesu biu limal draži kot žefran, čc b on prešiče ontlu, sa naredi križ čez nogava živinazdrau-niška praska in sa ga punucal sam šo za učitela u Guspudinsk šul. Pa tud tle sa limal spuznal negave muči in talent in roki sa mu »fitigot Dolfi«.
Dolfi jo zdej sprevidu, do tku na u šlu naprej in do u mogu jt iz trebuham --■ čm rečt: iz jezi kani za kru liani, če u ton žiut tku, kokor nogava iiat.ura pu-gerva, in začeu je zabaulal usc naus-križ in iz tem prpravu naše loberalcc du prepričajna, do jm jo neubhodn pu-trebn in če mu hitr kašne mastno službce na skumondoraja, de ga znaja limal videt iz Arnošt Kamain u kazin domina spilaI.
Tku jo ratu gespud Dolfi Ribnikar iblansk placrešpehtar in s steni prdubu pravica mlek u kanale zlivat, žabo za krotc razglašvat, pumarančo iz belem peškam, ket nazdrou sadje, u Iblanca motat, ud sulioli čcšpl guvort
in tku naprej in sojga gespudarja ge-spuda Lašana in deželnga predsednica pu iblanskch pajzelneh pu zubeh nost in jli iz pajacam zmerjat. Scvede na iblanskm rotuž je zdej za uradnke taka svuboda, do nckol taega, del gre pa usc glili lepu spud rok; al de l> en uradnk žihr zabaulu čez sojga gespudarja, tacga. pa tud ncker. Učaseh pa ni biu tku! Ke je biu še gespud Ilribar žepan in je on uradnke kumenclcru in glcštu, jo spodu cnga iz službo že sam za tu, kc sc jo upu u kancli suh krli jest, kua b šele narodu ž nim, če b šunkn zravn joclu? Tu b ga šo zaprt pustu pu vrh, al pa iz suhem češplam martrat! Če b mu reku pa pajac kašn uradnk, kokor p,rau placrešpehtar gespude dcžclnmo pred-sednko, h ga pustu pa ta nar men na volk četrtek na Grade žagat.
Tku. zdej veš, kulk I je na placreš-pohtarja za držat. Zdej pa pcjd ko h »Zlat rib« pa ga uš šlišu. kuku u kulu-bcštrou in Idi u vornga devu in dohtar Taučar mu u pumagu, dokler na uta pršla spet tku naskriž, de u mogu sud-nik reč puglihvat. Uba pa mata zdej en čas pouhne usta medu, u varžoteh pa figo. Ampak, Pepe, nekar na misl, de tržaške!«
11 tem nima nubenga kumentarja za prstaut
Boltatu Pepc s Kudeluaa.
za petami. Posebno kamniški birič Stoje se je trudil na vso moč, da bi zaslužil razpisano nagrado. Zaprl ga je v neko gostilno in mu pri oknu zaklical: »Imel si ptička, pa ga nisi znal ujeti!«
Preoblačil se je vedno; nastopal je enkrat kot gospod v Kranju na stari pošti, se zabaval z ondotnimi gospodi in večerjal. Ko je natakarica pospravljala krožnike, našla je listič z napisom: »Dimež vas pozdravlja.« Drugikrat jo nastopal kot trgovec, mešctar, lovec ali kmet in celo ženskega krila se ni branil, ako mu je šlo za kožo.
Zaljubljen je pa tudi bil in marsikatero dekle je vodil za nos. Lepa črno-lasa Kovačeva Roza iz Selc je skočila v vodo radi nesrečne ljubezni, ko je do-znala, da Dimež ljubi drugo. — Na Šmarjetni gori pri Kranju so imeli kočo, v kateri so se včasih shajali. V Železnikih pa hišo, katere posestnik je bil Dimež. Tu je obhajal ecle orgije. Godci iz Tolmina so mu godli, ali pa neki slepi Matijče jo igral na orgljice. Povabil je tudi dekleta in druge kmete iz okolice; toda med najboljšo zabavo in plesom je izginil ter se šele proti jutru vrnil. Ljudje so rekli: »Ta človek mora biti z vragom v zvezi ali pa sam denar kuje.«
Na .Terperci pri Loki so pobili v 011-dotni cerkvi vola, ga razkosali, da so ga laglje odnesli. V Loki je imel svoje letišče v tretji hiši na trgu pod stopnji-carai. Kadar je bil v tem kraju v nevarnosti, je izginil, da nikdo ni vedel kam. Stopnjicc so se dvignile in spodaj je bila urejena soba.
Nekoč si je na cesti izposodil kočijo župana Sporna iu v njej posetil mekinj-skega sodnika pl. Sponauerja.
Vsa dežela je bila pokonci, ko sc je zaznala vest, da jo Dimeža dohitela smrt. Zadušil se je v Šunkarjevi opekarni dne 21. januarja leta 1862, in kaplan Ignacij Tavčar ga je pokopal na svoje stroške. Zapustil je osemletnega sina, ki pa jc bil tudi v ljubljanskem »internatu«, in »Ljubljančanka« mu je lansko leto posvetila cel feuleton.
Vsi ti dogodki se čujejo kot bajke nekdanjih dni, in vendar jc minulo komaj par decenij od teli dogodkov. Človek se nehote zamisli v ono bajno romantiko rokovnjaštva.
V kratkem izide igra o »Dimežu« na podlagi virovln resničnih zgodovinskih dogodkov. Igra bo zelo primerna za odre naših izobraževalnih društev.
Izpred sodila.
KRIVOPRISEŽNIK PRED SODIŠČEM.
K uboju Vrhovčevega hlapca v šiški.
— Zadeva sr nadaljuje.
Včeraj popoldne se je pred ljubljanskim deželnim sodiščem vršila zanimiva kazenska razprava proti Jane-cu Podgoršku, delavcu iz Spod. Šiške, «aradi krive prisege. Podgoršek jc delal svoječasno tudi pri posestniku Vr-novcu v Šiški ter jc tudi videl, kako je dekla .Tora Šavs, ki je bila v jeseni pred poroto oproščena, udarila hlapca Mikliča s tokačem po glavi, da jo umrl. Podgoršek je zaradi te zadeve izpove-Jal pred preiskovalnim sodnikom ne-taptisežen, pred porotnim sodiščem pa pod prisego vodoma neresnico, namreč :la je potem, ko jo Jera Šavs udarila Mikliča, šel ta ž njim v klet, potem na cesto, nato pa je šel Miklič sam na ood in jo slišal, da jc p a. d e 1 na podu. Ko je Podgoršek pozneje šel na. pod gledat, je videl Mikliča mirno ležati na slami. Z ozirom na to izpovedbo pa je porotno sodišče oprostilo Jcro Šavs, Ki jc bila obtožena uboja. Obtožnica proti Podgoršku navaja., da so jc ta že pred porotno razpravo bahal, da nič ne ve in da mu jc vse eno, ako jo tudi šest mesecev zaprt. Podgoršek sc. jc zagovarjal pred preiskovalnim sodnikom, da je bil popolnoma zmešan, ker je vedno žganje pil. Videl jc, ko je Jera Šavs udarila Mikliča s tokačem po glavi, potem pa, ko je dobil izplačan zasluženi denar, jc šel takoj pit, ni pa pozneje več videl Mikliča. — Ko je predsednik senata, nadsvetnik Veder-njak, vprašal obtoženca, če je čul prebrano obtožnico, je dejal: »No prav, na eno uho slišim malo, da drugega pa prav nič.« — »No, pa na tistega poslušajte, na katerega slišite,« je odgovoril predsednik, vendar pa se je med razpravo pokazalo, da sliši Podgoršek prav dobro. V svoj zagovor pravi, da je bil zmotljon, pa ne ve, kaj je naredil. Če bi bil pri zdravi pameti, bi kaj takega ne rekel takrat pred poroto. — Priča Anton O j s t e r, občinski odbornik v Spodnji Šiški, izpove, da je nekoč, ko jc nadzoroval občinsko odvajanje fekalij pri Gogali, prišel Podgoršek zraven, ter se je bahal, da jo on iz-rezal Jcro Šavs prod poroto, pa noben drug ne. Ojster mu jc ugovarjal, češ, kaj boš ti. Podgoršek pa jc odgovoril: »Ja, ja, to vse to-le naredi!« ter uri
tem pomencal s prsti. Ojster mu je nato še rekel, naj se le pazi, če je pred sodiščem izpovedal napačno. Pijan Podgoršek takrat ni bil. Priča Anton Stopar je pomagal pri pumpanju gnojnice, in ve, da Podgoršek takrat ni bil pijan. Neko jutro sta se tudi pomenkovala o tej zadevi, ter je rekel Podgoršku: »Lo tiho bodi, boš zaprt!« Ta pa jo odgovoril: »Naj bom, sedaj ko je zima.« Priča Jagodic je Podgorška. povabil, naj pomaga gnojnico pumpati, češ, da mu bo dal za par »glažev«, ko jo suh. Ta pa je odvrnil: »Ne maram, imam sam dosti, kosem Š a v s o v o izreza 1.« Priča Jernej Stopar izpove, da je Podgorška, ko jc govoril, da jc prisegel ter da bo šest mesecev zaprt, videl, da ni bil pijan. — Priča Fran S t r 1 e , čevljarski mojster v Spodnji Šiški, je čul nekoč obtoženca še pred porotno razpravo, ko je rekel: »Saj je vse eno, bom pa šest mesecev zaprt čez zimo.« Nekoč je priča govoril s Franc Jasencem, ki je bil za hlapca pri posestniku Vrhov-cu, in ta mu je pravil, da je dobro videl, da Miklič na podu ni padci, da se je držal za oboje vrat, ko je stopil na pod in da sc jc vlegel na slamo. Proti priči Ani Slugi je obtoženec rekel po porotni razpravi: »Dobro sem govoril zanjo; rekel sem, da je padel.« Ko pa mu jo Sluga ugovarjala, češ, da bi moral resnico govoriti pred sodiščem, je rekel: »Saj jo vseeno, bom pa šest mesecev zaprt.« Ko je prišel takrat domov, je rekel: »Jera, dobro sem govoril, lahko mi daš frakcij šnopsa.« Jera pa se mu jo nasmejala in mu ga dala. — Jožef Cegnar, policijski stražnik v Spodnji Šiški, izpove, da je takrat, ko je bila porotna razprava in so stale priče zunaj na hodniku, prišel k njim Podgoršek ter rekel brez vsakega povoda: »Saj tako vem, da bom zaprt,« Ti so ga gledali debelo ter mu dejali, naj le pametno govori pred sodiščem, pa ne bo zaprt. Priča Jožef Iv o k e c izpove, da mu jc rekla nekoč po usodnem dogodku Jera: »Kje pa jo Jožo?« — »Pod Podutikom kamen tolče,« j^ odgovoril. — »Reci mu no, kadar ga boš videl, ali bo prisegel ali ne. da je padel,« rekla je še Jera takrat. V gostilni pri Ferjanu pa je Kokec dobil Jožeta ter ga vprašal, kar mu je Jera naročila. Podgoršek pa je odgovoril: »Bom prisegel, pa bom tudi zaprt.« — Priča Alojzij V r h o v e c , magistratni uradnik, izpove, da je prišla Ana Sluga k njemu ter mu tožila, češ, da bi jo vest pekla, ako bi morala molčati to, kar ji je povedal Podgoršek. Pozneje je srečal Ojstra ter se ž njim pogovarjal o celi zadevi in ta mu je tudi povedal. kaj je slišal od Podgorška. Priča je peljal na to Ano Slugo na sodišče, kjer sta pustila vse zapisati. — Priča Jakob S k o b e c. je bil pri Vrhovcu delavec ter je usodnega dne za Mikliča grabil pod podom. Podgorška takrat ni bilo na dvorišču. Miklič je prišel iz hiše, šel na stranišče, ko pa je prišel proti podu, je padel, a ni treščil z glavo na tla. Šol je na pod in se vlejfel na slamo. Nato sc prebero še izpovedhc priče Jase n c , ki radi bolezni ni mogel priti k razpravi. Jasene je dobro videl, kako jc šel Miklič za njim na pod ter se vlegel v slamo. Opozoril je nekoč Podgorška pri »Raci«, naj pazi, da ne bo po krivem prisegel, ta pa jc dejal: »Kar sem rekel, sem rekel; bom saj imel zastonj kvartir.« — Priča Fran Vrhove c, posestnik v Spod. šiški, je čul Podgorška, ko je rekel Podgoršek v hiši par dni pred porotno razpravo Jeri: »Jera, ti še en dan ne boš zaprta.« — Vrhovec ga je zavrnil: »Ti nimaš tukaj nič za govorit, boš že govoril pred sodnijo.« — Prebero se nato izpovedbo drugih prič; nekatere so čule praviti, da jo Šavs obljubila Podgoršku za njegovo krivo pričevanje dve obleki, druge zopet da 40 kron. Potem sc prebero še razna obvestila oblasti. — Zdravniški izvedenci so Podgorška v preiskovalnem zaporu preiskali, ter so izjavili, da je obtoženec duševno normalen človek, četudi nekoliko propal radi šnopsa. Dobro ve, kaj dela. Tako je izjavil tudi navzoči sodni zdravnik dr. Plečnik. — Bil jc že enkrat zaprt osem mesecev zaradi poboja in večkrat po kak teden radi tepeža. — Državni pravdnik dr. Trenz je povdarjal, da*jo bil Podgoršek v kazenski zadevi Jerc šavs najvažnejša priča, ker jc izjavil, da jo čul Mikliča, kako je padel, da je dalo »štimo od sobe«. Sodba porotnega sodišča jo bila odvisna od njegove izjave. Tega danes ne trdi več, a trdi, da je bil zmešan, kar pa ni res, kar jo razvidno iz izpovedi) zdravnikov in treh prič, ki so ga neposredno svarile pred porotno razpravo, naj govori resnico. Senat ga je nato obsodil zaradi krivega pričevanja 7. oktobra pred preiskovalnim sodnikom, 29. novembra pa pred porotnim sodiščem, z ozirom na to, da je bil
že poldrug mesec v preiskovalnem zaporu, na sedem mesecev ječe, poostrene z enim postom in enkratnim trdim ležiščem vsak mesec, v svarilo njemu in vsem, da se mora pred sodiščem govoriti resnico, kot je povdarjal predsednik senata g. Vedernjak. Obsojeni Podgoršek jc izjavil, da je z razsodbo zadovoljen ter da takoj nastopi kazen, vendar pa se je zaradi previsoke kazni pritožil. Zakon določuje za krivo prisego kazen od šest mesecev do pet let, Ni izključeno, da se z ozirom na to pričevanje porotna obravnava obnovi.
Gospodarstvo.
—	Kmetijski tečaj v škocjanu. Dež. odbor priredi 29. in 30. jan. 1911 v šolskem poslopju v Škocjanu kmetijski tečaj. Spored: V nedeljo, 29. jan. po prvi sveti maši: Pašništvo, prašičereja. Predava ravnatelj kmetijske šole na Grmu g. V. Rohrman. Isti dan po popoldanski službi božji: O kmečkih gospodarskih zadrugah: Predava deželni zadružni komisar dr. Lovro Pogačnik. V ponedeljek, 30. jan. od 9. ure dopoldne dalje: Sadjarstvo. Predava deželni sadjarski inštruktor Martin Humek. Isti dan popoldne od 2. ure dalje: Vinarstvo in kletarstvo. Predava c. kr. vinarski nadzornik Boh. Skalicky. Kmetovalci! Udeležite se v lastno korist tega tečaja.
—	V Komendi se jo ustanovila v nedeljo, dne 15. januarja, po občnem zboru kmetijske podružnice živinorejska zadruga za celo župnijo z načelnikom g. oskrbnikom križke graščine. Predaval je o tej zadevi gospod župnik Mrkun s Homca ter omenil tudi nove živinske nalezljive bolezni. Možje, lo pogumno in složno!
Književnost.
ZBIRKA LJUDSKIH IGER:
XII.	zvezek. Za moško vloge: »Izgubljeni sin«. — »V ječi.« — »Pastirci in kralji.« — Za ženske vloge: »Ljudmila,« »Planšarica,« 80 v.
XIII.	zvezek. Za ženske vloge: »Ve-stalka.« — »Smrt Marije Device.« — »Marijin otrok.« 80 v.
XIV.	zvezek. Za ženske .vloge: »Junaška deklica.« — »Devica Orleanska.« — Za moške vloge: »Sv. Boštjan.« — Za otroške vlogo: »Materin blagoslov.« 80 v.
XV.	zvezek. Za žensko vloge: »Fa-biola in Neža.« — Za moške vloge: »Turki pred Dunajem.« 80 v.
Zdaj ko krščansko življenje tako bogato proč vi ta, ne bo nobeno društvo moglo zbirke ljudskih iger pogrešati. Igre so vse tako v umetniškem, kakor v moralnem oziru dovršene in bodo veliko pripomogle k čim večji izobrazbi našega ljudstva. Dobe se v »Katoliški Bukvami«.
Zabukovec, Zaročencem in zakonskim. Vezano 1 Iv 40 vin., po pošti 20 v. več. Katoliška Bukvama. — Zabukov-čev pouk je postal vsej duhovščini, du-liovskim uradom in nič manj tudi vsem onim, ki hočejo v zakonski stan stopiti in v njem že žive, dragocen pouk za pripravo za ta sveti stan, kakor tudi za to, da v njem krščansko, zdravo in pošteno žive. Upošteva vse cerkvene in državne določbe glede zakona in je absolutno zanesljiv v vsakem oziru.
Haggard, Dekle z biseri. Povest iz Neronove dobe. (Ljudska knjižnica, 13. zvezek.) 2 K 20 vin., vezano 3 K 20 vin. Katoliška Bukvama. — Ta povest iz krščanske dobe je jako zanimiva, živa in vstanu priklicati spomine na junaško dobo življenja prvih spoznaval-cev krščanske vere, cla bo vsak naš človek, bodisi izobražen ali preprost, rad po njej segel, da si razširi dušno obzorje in oblaži srcc.
Alešovec, Izbrani spisi. Povest slovenskega trpina.
I.	zvezek: Kako sem se jaz likal. I. del. (Doma. V šolo. Začne se nemščina. Klošterski muc. Z nemščino gre naprej.) 1 K 20 vin., vez 2 K.
II.	zvezek: Isto. II. del. (V Ljubljano. Ljubljanska šola. Vse se zasuče drugače. Prazne zmešnjave.) 1 K 20 v., vez. 2 K.
III.	zvezek: Isto. III. del. (Pravo likanje se prične. Bos pa vendar ne. Nova doba, Na razpotju. Nov zasukljaj. Dodatek.) 1 K 20 vin., vez. 2 K.
Ta Alešovčev roman spada med bisere slovenskega slovstva in je njegov pristni humor nedosežen. Vsak Slovenec ga bo štel mod svoje najbolj priljubljeno berivo. Katoliška Bukvama.
Zimski Spori.
— Sankališče na Bledu. Z Bleda poročajo: Nabavili smo si sankališče iz vrh Stražo proti jezeru, katero je čez pol kilometra dolgo in ima krasne
kurve in lepo strmino ter mirni izhod proti koncu proge. Iz proge je krasen razgled na jezero proti Julijskim al-pam in Karavankam ter po blejski okolici. To sankališče se jc otvorilo v nedeljo dne 15. januarja t. 1. in je bilo prav izvrstno obiskano. Mod raznimi domačini bili so tudi tujci iz Trsta, kateri so so izborno zabavali in izjavili, da je ta proga zelo lepa. Sankališče gre večinoma po svetu posestnice vile Rosenborg, gospe Roze Fock, soproge c. kr. notarja v Ljubljani, in katera nam je dovolila rade volje rabo te proge. Na tem mestu ji izrekamo prav prisrčno hvalo. — To sankališče bode urejevalo društvo za povzdigo prometa tujcev na Bledu, katero bode prav malo vstopnino računalo za uporabo sankališča tako domačim kakor tujcem. — Prav prijetna, posebno za vešče sankače, je v sredi proge kurva, pri kateri se nevešči v sankanju prav pridno prebračajo, seveda v zabavo tam stoječim gledalcem. Mlado in staro, domače in tuje, vse se zabava, in prepričani smo, da bo vsak obiskovalec tega sankališča zadovoljen in vesel, ki bo — blejsko sankališče obiskal. — Jezero jc že deloma zamrzneno, in ko bodo zanesljivi led pokrival jezersko gladino, potem mislimo napraviti veliko zimsko veselico z godbo na ledu, kakor smo jo priredili pred nekaj leti in katere se je čez 800 ljudi udeležilo. Imeli smo vojaško godbo in izvoščeki so tujce vozili na saneh po kakor steklo gladkem ledu. — Tudi letos sc misli to napraviti, seveda, ako nam bo vreme milostljivo.
— Ljubiteljem sankanja. Na notico v nekem listu z dne 18. t. m. št. 14 se ljubiteljem sankanja vljudno naznanja, da je sankanje na. stari cesti pod vasjo Lancovo iz varstvenih ozirov prepovedano. Ker pa imamo tukaj za sankanje dovelj enako pripravnih prostorov, se je v to svrho odredil prostor na prostem travniku (nasproti hiše Ivan Derniča), in sicer celo na treh krajih, ki so sankačem vsak dan na. razpolago. Upamo, da smo s tem svoje storili in kolikor nam jc mogoče bilo, ustregli, ter vabimo vse eenj. za-nimatelje omenjenega športa, cla se sankanja na novem prostoru v čim večjem številu udeležijo. Dobro nam došli! — Županstvo občine Lancovo.
Dnevne novice.
Slovensko - hrvaški katoliški mladinski shod. »Mladost« piše o tem: Program za veliko slovensko - hrvaško prireditev, ki se vrši to leto v Ljubljani, se jo v glavnih potezah takole določil: 3. avgusta: Zborovanje S. D. Z., nato pozdrav in večer, ki ga vodi član »Zarje«. I. avgusta dopoldne jc posvečeno lOlctnici »Zarje«, popoldne pa zborujejo dijaške sekcije. 5. avgusta dopoldne zborujejo različne organizacije mladine: Dijaška Zveza, Orli, mlad. Marijine družbe, Mladeniške Zveze itd. vsaka posebič, popoldne sc vrši več skupnih zborovanj, zvečer pa slavnostno zborovanje »Katoliške lige slovanskih akademikov«. 6. avgusta je dopoldne velika manifestacija: Skupna služba božja, nato ljudski tabor, popoldne javna telovadba Orlov, zvečer razne slavnostne gledališke predstave. Za Orle pride v poštev sobota in nedelja. Za priprave se je osnoval poseben odbor.
Heinova roka na Grafenauerje-vem domu. Koroški deželni predsednik Hein je poslal iskat knjig in pisem nazpuščenega političnega društva na dom gospoda, poslanca Grafen-auerja. Volksrat strašno žaluje, ker ni
Kalhreiner Kneippova sladna kava
	
j	je le ena, posnem- ; kov pa je več! Zato pozor! Zahtevajte in jemljite samo izvirne zavoje on z imenom ■■ Mathreiner
	
mogel vtakniti svojega nosu v zapiske politiCnega društva. Zato l)i mu rad llein na vsak način ustregel. Gospod poslanec Grafonaucr je pa ob preiskavi pri njem podal g. županu sledečo izjavo na uradni zapisnik: »Izvedel sem od svoje žene, cla tirja politična oblast od mene izročitev društvenih knjig in spisov. Jaz priznam, da sem kot funkcionar imenovanega društva zahtevano knjigo od tajnika tega društva zahteval in od njega tudi sprejel. Kje te knjige imam in zakaj ter kako dolgo jih rabim, odgovoril bom politični oblasti v državnem zboru. Glede premoženja raz-puščenega društva so mi z ozirom na S 12 društvenih pravil neminljivo zdi, zakaj da se politična oblast za društveno premoženje sploh zanima.« (Po § 12 pripade premoženje razpuščenega društva družbi sv. Cirila in Metoda.)
-j- Polom liberalne »Glavne posojilnice«. No čudimo sc, da jo ta polom liberalcem zolo neprijeten. A mi se toga poloma nismo veselili, ker jo spravil v nesrečo mnogo nedolžnih žrtev. Zato smo pokazali v tej zadevi — kakor tudi ob polomu »Agro-Morkur-ja« in ob stiskah še drugih liberalnih podjetij - največjo ozirljivost. Kon-štatovali smo javno in opotovano, kar je bilo treba konštatirati, cla je vsakdo vedel, za k a t e r o posojilnico sc gre in cla sc je javnost obvarovala nadalj-ne škodo. V ostalem pa smo le odbijali brezvestne napade neodgovornih elementov na našo organizacijo in šli. smo v svoji kulanci tako daleč, cla smo celo objavili »popravek« Mestne hranilnice ljubljanske, ki jc po svoji vsebini presegal okvir dejanskega popravka in imel značaj reklame. Sicer pa smo si naložili največjo reservo, kajti precl očmi smo imeli občni blagor in drugega nič. Prepuščali smo tudi mirno liberalcem, da delajo amerikan-sko reklamo za svoj) zavode in jih nismo v tem nikakor motili. A to naše samozatajevanje ni našlo nobenega priznanja na liberalni strani. Dan zs dnevom sc sumniči v liberalnih listih našo zadružno organizacijo, ki jc vseskozi trclna in solidna. Sedaj pa je »S 1 o v. N a r o d« napadel naravnost imenoma »G o s p o d a r s k o Zvez o«, in preti, da bo začel o njej govoriti »odkrito in brez ovinkov«. Mi temu. nasproti le mirno konstatujemo, cla je »Gospodarska Zveza« aktivno podjetje, popolnoma v redu in se nima bati nobene resnice. Če pa hočo^ liberalno časopisje pričeti vojsko s sumničenjem, neresnico in hujskanjem, bo dobilo primeren odgovor ne samo to časopisje, tc-muč — odgovor bo splošen!
+ Pravda proti prevzv. knezo-Skofu dr. Jegliču, katero je bil naperil bivši oskrbnik D i Centa za 140.000 kron, jc v prvi instanci končana. Te dni jc sprejel zastopnik prevzv. knezo-škofa, dr. Šusteršič, razsodbo. Deželno sodišče ljubljansko je Di Cen-iovo tožbo docela odbilo in ga obsodilo, da mora povrniti prevzv. knezoškofu vse stroške v znesku sedem tisoč kron.
+ Deželni predsednik za Koroško Robert baron pl. Hein se jo te dni mudil na Dunaju, kamor ga jo poklicala osrednja vlada, da ji poroča o svojih znanih činih pri ljudskem štetju. Pral se je na Dunaju cele štiri dni. Menda ne dobi zdaj še jiohvale? . . .
-+- »Zveza južnih Siovanov« se bo posvetovala o političnem položaju Šele 24. t. m. Plojovomu klubu se, kakor se vidi, nikamor ne mudi.
+ Glede dioklecijanskega odloka barona Heina v zadevi poučevanja krščanskega nauka v koroških ljudskih šolah pravi »Mir« jako dobro, cla se bo slovenska duhovščina ravnala, po tem: Fiat voluntas Christi, non autem Heini! — Zgodi naj se volja Kristusova, ne pa Heinova!
-f- Na debelo goljufajo seveda števni komisarji pri ljudskem štetju tudi na Mažarskcm. Grof Štefan Tisza je, kakor zna*no, svojčas izjavil, da jo bilo ljudsko štetje lota 1900. sleparsko, isto velja za letošnje tako na Ogrskem kakor na Avstrijskem.
+ Amerikanski »Glas Naroda«, znano glasilo Frank Sakscrja, jc v silni zadregi radi poloma »Glavne posojilnice«. In ni čudno — Frank Sakser jc sprejemal od »Glavne posojilnice« provizije, da ji je preskrbe) hranilne vloge iz Amerike. Hranilnih vlog iz Amerike je pri tej »posojilnici« nad 011 milijon! Sedaj pa farba ljudi po »Glasu Naroda«, da pri »Glavni« ni tako in hujska ter pisari neresnice o drugih denarnih zavodih. To jo višek nesramnosti. Naj bi raje p o i o ž i 1 r a č u u o provizijah. Amerikanski vložniki so opravičeni od Sakserja zahtevati odškodnino!
+ Nov duhovniški list. Neumorno apostolsko delavni škof krški dr. Anton Mahnič je začel izda jati lisi » S v o c e -u i č k a Z a j o d 11 i c a«, ki bo glasilo
hrvaško in slovenske duhovščine in kojega namen je negovati duhovne interese hrvaško-slovenskoga klora, gojili asketično življenje, kolegijalnost in hratovsko ljubezen ter bodriti duhovščino v delu za dušni blagor vernikov. Sodelovali bodo tudi slovenski duhovniki. Izhaja mesečno; prva številka jc že izšla. Stane na leto 3 krone.
-f Nemškutarenje v Zagrebu. O tem jo čutil potrebo pisati list naših mladinov in sc obregnil ob pravaše, češ, namesto cla zmerjate Srbe z Vlahi in Slovence z neumnimi Kranjci in planinskimi Hrvati, naj bi rajo malo manj podpirali nemško trgovino in malo manj nemškutarili na ulici. Seveda je to hitro ponatisnil tudi »Po-kret«. »Hrv. Pravo« pa trditve mladinov odločno zavrača kot naslovljene na čisto krivo adreso in pravi, da jo bil tisti, ki je Slovence na velikem prava-škem shodu v Zagrebu nazval za »planinsko Hrvate« — sani dr. Tavčar! Takrat Tavčar šo ni bil zvezan z Nemci.
-(- Tečaj za politične vede sc bo
0	tvoril 19. februarja v Pragi ob 10. uri dopoldne. Predavali bodo vsoučiliški profesorji, pravniki, poslanci 111 uredniki, in sicer v češkem jeziku, v slovenskem bo predaval clr Bogomil Voš-njak.
Nemška kultura. Celovški magistrat jc delavcem, ki snažijo in pometajo na kanalu led, prepovedal med seboj slovensko govoriti; kdor bi se pa po tem ne ravnal, bo odpuščen. Čc bi kaka slovenska občina kaj takega odredila, bi nemški milici tako razsajal, cla hI ves svet lotol skupaj.
—	Zopet slovenski župan na Koroškem umrl. V Žvaboku je umrl župan g. Steharnik, star 42 let, navdušen slovenski domoljub.
—	Pri drsanju ponesrečila sc je v Celovcu gdč. Škerl, odvetniška uradnica. Pri drsanju na ledu je padla in si zlomila desnico. Prepeljali so jo v dež. bolnico.
—	Iz Št. Vida nad Ljubljano. »Občinski tepček« jc naslov igri, katero priredi telovadni odsek Orel jutri popoldne ob pol 4. uri v telovadnici pri Cebavu. Prijatelji poštene zabave, •udeležite se! s
—	Boh. Bistrica. Naštelo so je 1048 moških in 1065 žensk; skupaj 2113 oseb. Leta 1900 je bilo skupaj 1667 oseb, tedaj več 453 oseb.
—	Vrhniške novice. Bedni o b č -n i zbor jo imelo »K. s. izobraževalno društvo« dne 15. t. m. Iz poročila tajni-kovega smo uvideli, cla je društvo krepko delovalo. Poročalo se jo tudi o obeh društvenih odsekih: Orlu in Bogomili. Prav posebno pohvalno moramo omeniti naše ženstvo; saj ne šteje, naša Bogo-
j mila nič manj nogo 300 članic, ki pa niso le članico po imenu temveč se udeležujejo z vso vnemo društvenega življenja. Z novim letom je dobila Bogomila krepak tamburaški zbor, ki je v rokah naših deklet. — Z a n i m i v o predavanje smo imeli na dan občnega zbora. Prod obilnim poslušalstvom je govoril vrlo zanimivo gospod kaplan Turšič o potrebi in lepoti snage pri kmečki hiši. — Dne 2 9. t. m. bo priredilo izobraževalno društvo javno predavanje. Predaval bo g. nadzornik Rado Legvart. Na obilno svidenje! — Ni se mu o h 11 c s 1 o. V »Slovcnc.u« smo že poročali, cla se je bil na Št. Janževo vtihotapil v gostilno »Sokof« prefrigan tat, ki pa jim je pete odnesel, dasi ga jo že imelo orožništvo v rokah. Kar naenkrat pa se prijavi sodniji eleganten mož trdeč, da je čul, da leti nanj sum, kot da bi bil 011 udri v imenovano gostilno. Delal so jo užaljenega. Pri sodišču pa niso hoteli prositi za odpuščanje »užaljenega« tujca, temveč so ga pridržali, češ, cla jo sum o njegovi tatvini lo preveč utemeljen. Preiskava pokaže tujčevo krivdo ali nedolžnost. — N a Svetnico priredi v »Društvenem Domu« veselico telovadni odsek Orel z zanimivim sporedom.
—	Um se je omračil včeraj trgovcu v Sp. Šiški g. Mih. Deu. Odpeljali so ga z rešilnim vozom na opazovalni oddelek dež. bolnicc.
—	Liceju ubogih šolskih sestra de Notre Dame v Gorici jo naučno ministrstvo dovolilo pravico javnosti za šolsko leto 1910/11.
—	Kava v kavarnah so jo na Dunaju podražila za 4 vinarje pri čašici.
—	Bosna in Hercegovina štejeta po najnovejšem ljudskem štetju 1,893.683 oseb. Število prebivalcev je narastlo za. 325.591 oseb.
—	Rimsko vilo so našli v Pulju pri izkopavanju nekoga zemljišča v ulici Castropolo. Mozaiki na tleli so prekrasni, figure in ornamenti so črni. Tudi stenske slike so ohranjene. Izvedeno so mnogobarvno in v pompejskem slogu.
»Slovenski Narod« je prod kratkim prinesel notico, da Kostanjevičani
1	110 marajo več nazaj gospoda notarju
Hafnerja. Vorojotno jo, da si ga ne želi Bučcrjeva družba, ker se ga boji, ljudstvo bi ga bilo pa zelo veselo. Toliko javnosti v pojasnilo.
—	Vič - Glince. V tukajšnjem Kat. slov. izobraž. društvu je predaval dno 1. januarja 1911 g. dr. Lovro Pogačnik o ustroju občine in o novem občinskem voli vnem redu za deželo.
—	Pravemu junaku čast! Poroča se nam, da slavnih kočevskih junakov pri znani demonstraciji ni fotografiral g. Cokan, ampak je to delo, ki bo še poznim rodovom pričalo o omejenosti kočevskih nemških nacijonalcev, izvršil fotograf Verclcrber. Mož zasluži nagrado ocl državnega pravilnika, ker je sodniji delo jako olajšal. Kočevarji pa bodo sloveli kot junaki, ki svoje oslarije sami fotografirajo.
—	Carinski učni iečaj fca nastav-ljence finančne straže sc vrši v Trstu vsled odredbe finančnega ministrstva od leta 1911. v času od 1. oktobra do 30. novembra. Ti tečaji so vrše v svrlio nižjih carinskih izpitov nastavljencev finančne stražo.
—	Iz Kranjske gore. Danoš ponoči jo pogorela šole letos novo zidana hiša G r e g o r i j a Ude r 111 a 11, ki stoji nekoliko oddaljena od vasi oh državni cesti. Kako jc ogenj nastal, šc ni znano. Kranjskogorska občina šteje letos 1463 prebivalcev, 65 manj kot lota 1900. Vzrok je izseljevanje v Ameriko in pa prevelika ljubezen do koroških Nemcev, kamor gre mnogo mladine učil so nemščine — in pa verske in nravne propalosti.
—	Zlato poroko sta praznovala v Št. Rupertu pri Včlikovcu 11. t. mes. rodoljubni kmet. in cerkveni ključar Jernej Čikulnik in njegova žena Klara.
—	Strelne vaje na srednjih šolah bodo vodili: v Kranju domobranski nadporočnik Lovro Šusteršič, v Novem Mestu nadporočnik 27. pešpolka Adolf Arko, v Kočevju nadporočnik 27. pešpolka Evgen Walland, v Idriji domobranski nadporočnik Jožef Rus. Povsod boelo pomagali tudi podčastniki.
—	»Jahrbiichlein fttr deutsche Ju-gend« razpošiljajo nemški nacionalci med slovensko šolsko deco. Ta pa je ponekod žc tako zavedna, da meče te bukve na — smeti ali pa jih vrže v poč. Koroška mladina ima lepih slovenskih knjig dovolj.
—	Slovanska čitalnica v Trstu je praznovala 19. t. m. petdesetletnico svojega obstanka.
—	Bosna in Hercegovina šteje po novem štetju 1,893.683, torej skoro dva milijona prebivalcev. Prirastek ocl leta 1895 znaša 20 odstotkov.
—	Umrl je v Samoboru knjigovez in knjigarnar Josip Kompare.
—	Gospa Borštnik v Osjeku jako uspešno nastopa ne samo kot igralka, marveč tudi kot režiserka. Listi hvalijo njeno veliko spretnost in usposobljenost, zagrebški listi pa očitajo zagrebški gledališki upravi, cla ni znala ohraniti tako izvrstne moči.
Novica iz 'Egipta. V župni cerkvi Sv. Jožefa v Kahiri sta bila prvič iz slovenske naselbine 7. januarja t. 1. poročena Ernest Lasič in Marija Pahor iz Renč.
—	Novice iz Goriškega. Iz goriških listov posnemamo tc-le novice: 200 Iv n a g r a d e je clobil posestnik Forna-zarič iz Bil j ocl goriškega deželnega odbora za svoj vzoren hlev. — Silno o k u žc 11 a jc živina v Velikih Zabijali na Goriškem. Okuženih je žo 23 hlevov z 90 glavami živine. Socialni demokrat naj si pride zdaj sem ogledat, kako kmet »odira«. — Za župan a v Lokovcu na Goriškem je izvoljen g. Martin Leban, vrl somišljenik S. L. S. Pravtako odborniki. Živeli! — Sv. r a z p e 1 a noče podružnica Slovenskega planinskega društva na Porez-nu. Gospodje so tako svobodomiselni, da sc križa bojo. — Tilnik si j c z 1 o mi 1 in umrl v Dornbergu na Goriškem Ivan Vodopivcc, stric kanalskega kaplana. — T r o j č k e je povila v Lokovcu na Goriškem Marija Šuli-goj. A po vrsti, kakor so prišli na svet, so vsi pomrli.
—	Napad na kaplana. V Mačko-ljah pri Dolini, kjer se je 8. januarja vršil lop shod izobraževalnih društev iz Mačkolj, Doline, Boljunca in Ospa, je nekdo napadel gosp. kaplana iz Doline, Magdiča. To je sad hujskanja »Edinosti« in njenih pristašev. »Edinost« je nedavno izkuhala hudobno obrekovanje, da je dolinski kaplan preklinjal tiste, ki čila jo »Edinost«.
—	Novi predsednik statistične centralne komisije. »Narodni Listy« poročajo z Dunaja, cla se je včeraj razširila v parlamentu vest, da bo za, naslednika finančnemu ministru dr. Mcy-erju imenovan kot predsednik statistične centralne komisije graški profesor dr. Miscliler.
—	Ni ga skoro dneva, cla bi se nam uc ponujalo kako blago, bodisi v re-
klamah v časopisju, bodisi po raznih potovalnih agentih. Prodno pa kako blago kupimo, jo treba prevdariti marsikaj: prvič kakšno jo ponujano blago, potem, kako je drago in poleg toga, koga z nakupovanjem onega blaga podpiramo. In vsak pameten človek bo stavljal na blago, ki ga namerava kupiti predvsem sledečo zahteve: prvič, da jo blago dobre kakovosti, drugič, da je cena primerna in tretjič, cla z nakupovanjem blaga ne podpira svojih ne-prijateljev, čo mogoče, na da podpira svoje lastne interese. Vsem tem zahtevam odgovarja v polni mori Kolinska kavina primes v korist obmejnim Slovencem. Ta kavina primes je najboljša, kar jih sploh poznamo, in obenem prav nič dražja od drugih izdelkov lc vrste in slednjič podpiramo z nakupovanjem te kavino primesi delo »Slovenske Straže« za obmejne Slovence. Torej vzrokov dovolj, da dajemo tej kavini primesi prednost precl vsemi drugimi. Paziti moramo lc, cla ima vsaka škatljica napis: »Kolinska kavina primes v korist obmejnim Slovencem« in pečat »Slovenske Straže«. Zalitevajmo povsod to, vsako drugo pa kot nepravo, odločno odklanjajmo!
—	Iz Mekinj. Dne 22. I. m. ob 3. uri popoldne priredi tukajšnje izobraževalno društvo v »Društvenem domu« shod, na katerem bosta predavala clr. Krek in svetnik Gustav Pire. Želimo, cla se pomembnega shoda udeleži obilno ljudstva.
—	Ispreniemba poštnih okrajev.
Vasi Cvetež, Sveta gora, Breznik, Bav-110, Razpotje in pa Zabava, ki so pripadale doslej c. kr. poštnima uradoma Sava oz. Medija - Izlake, spadajo odsih-mal k c. kr. poštnemu uradu Vače pri Litiji.
—	Umrla je v Škoclnju Antonija Sancin, po domače Kotel.
—	Posledice prepira. V neki mizarski delavnici v Solkanu sta se sprla radi malenkostnih stvari delavca Lu-kežič in Novak. Novak se jc bil končno tako razburil, cla jo udaril tovariša s kladivom po glavi. Na Lukežiču so zdravniki konstatirali, da mu je pri udarcu počila lobanja in jo njegovo stanje opasno.
Mmm Mske Qost!lniCorsKe zveze,
Deželna zveza gostilničarskih zadrug na Kranjskem je zborovala danes dopoldne. Zborovanje otvori načelnik Zveze, Ogorevec, konstatira sklepčnost in pozdravi zastopnika zadružne obla1 sli, magistralnega svetnika Šoška. Prečita in odobri se zapisnik ustanovnega shoda Zveze. Načelnik Ogorcvec sc spominja rajnega načelnika Zvezo in ustanovitelja Toslija. Zborovalci v znak so-žalja vstanejo. Iz poslovnega poročila povzamemo: Premalo jo bila podpirana clozdaj gostilničarska obrt. Naglaša, da sme gostilničarju vsak konkurirati, stroške in davke mora pa nositi lo gostilničar sam. Lo z združenimi močmi se odpomoro po gostilničarskih zadrugah v celi deželi, ki. naj bodo organizirane v Zvezi, ki je mandatovica več tisoč obrtnikov, zastopanih po Zvezi. Prvi načelnik Zveze je bil g. Tosli, njegov namestnik pa g. Ogorcvec. Izdala jc Zveza normalna zadružna pravila, vložila obširno spomenico na vlado, naj bi se določila policijska ura ob 12. uri za gostilne, ob 2. uri pa po kavarnah. V zadevi lastnega glasila se sklepi niso mogli izvesti. Kuhinjske tečaje bo prevzela Zveza v svoj delokrog. Sodelovala je Zveza pri vseh ustanovah občinskih zadrug in sklicala shod kranjskih gostilničarjev. Resolucije in peticije tega shoda so sc poslalo oblastem in drugim zadrugam, vsem državnozborskim klubom in poslancem Hribarju, Ploju, dr. Žitniku in Jarcu. V Zvozi je včlanjenih 10 zadrug s 1500 člani, snujejo se še nove zadruge, ki bodo, kakor je upati, pristopile Zvezi. Uradnih spisov je rešila Zveza 84. Dohodkov jo bilo 461 K, stroškov 398 K 25 vin., prebitek je znašal 62 K 75 vin. Čimveč in tem delav-nejše bodo zadruge delovale, temveč koristnega se bo storilo za povzdigo go-stilničarstva kranjske dežele. Poročilo so vzame na znanje. Vname sc daljša razprava, ki so jo udeležita Kenda in C.oror iz Kamnika. Kenda želi in predlaga, naj se namesto umrlega Tostija izvoli en odbornik ljubljansko zadruge, Cerer pa naglaša, cla so itak voljeni namestniki in da ima Ljubljana tudi štiri odbornike dovolj. Paternost iz Postojne so zavzema za predlog Kende. Cerer naglaša, da je bila dežela vedno častno zastopana pri sejah načelstva, medtem ko so manjkali Ljubljančani. Po pojasnilih zastopnika obrtne oblasti se. mora mod namestniki izžrebati 011 odbornik. Medklici: »Izgubi Ljubljana enega odbornika!« Preko te točke se prestopi na dnevni red. Nato se razpravlja o pristopu k »Državni zvozi costilničariev«.
Kenda pojasnjuje, da še »Državna zveza« ni ustanovljena, a da se kmalu ustanovi. Gre se le za to, da se načeloma sklene pristopiti »Državni zvezi«, kadar bodo odboru pravila znana. Ena deželna zveza se ne posluša, pač pa bi poslušali »Državno zvezo«. Zdaj obstoječa »Državna zveza na Dunaju« je osnovana na društveni podlagi. Ken-dov predlog obvelja. Cerer iz Kamnika graja, ker se ni nič storilo, da se ustanovi Zvezino glasilo. Potrebna je pred vsem volja in pa, da če se list res ustanovi, ga tudi gostilničarji podpirajo. C'.e se izda »Gostilničarski vestnik«, naj izhaja vsaj do prvega občnega zbora. Kenda poroča, da se je ustanovil kon-sorcij, ki ima namen, da izda poljuden gostilničarski list, ki izide že i. februarja. Prosi, naj se list podpira z naročili in inserati. Predlaga: Zveza naj bi list proglasila za svoje oficielno glasilo. Zadružni načelniki naj v listu objavljajo tudi poročila o sejah in o drugih prireditvah. Predlog obvelja. Paternost predlaga v imenu odbora, naj se zniža članarina Zvezi od 50 na 30 vinarjev letno. Predlog obvelja. Korbar pred-predlaga: Zveza naj pozove slov. pivovarne, naj izstopijo iz kartela. Gerer naglaša, da 1 ji zopet na obnovitev kartela škodila gostilničarjem. Dodatno predlaga, naj se pozovejo pivovarne, da dajo običajno novoletno darilo. Naj se podpirajo slovenske pivovarne, če ne pristopijo kartelu. Predloga Paternosta in Cererja obveljata. Končno še priporoča Kenda »Gostilničarski vestnik«, ki ga bo urejal gospod Mencinger. List bo nepolitičen in bo zastopal zgolj strokovne koristi. Paternost naglaša, da je že storil svojo dolžnost. Naročil je da-carju, naj opozori vse gostilničarje, da se naročijo na list. Nato se zaključi občni zbor.
Ljubljanske novice.
l j Občni zbor »Slovenske krščansko-
socialne zveze« se bo vršil prihodnjo nedeljo, "29. januarja v prostorih novega »Ljudskega doma« v Streliških bulicah ob 10. uri dopoldne. Članice in člani naj pridejo polnoštevilno!
l j Na današnjo predpustno zabavo v »Unionu« naj pride vsak, ki želi dobre in vesele družbe. Svira »Slovenska Filharmonija«. Začetek ob 8. uri zvečer, vstopnina l K. Vse prijatelje poštenega delavstva vabi na današnjo predpustno zabavo odbor podpornega društva delavcev in delavk c. kr. tobačne tovarne.
lj Javno predavanje S. K. S. Z. Prihodnji torek 24. t. m. bo govoril v S. K. S. Z. g. dr. J o s. M a 1 o vzrokih in pomenu dogodkov leta 1 8 48. Začetek točno ob pol osmi uri zvečer. K obilni udeležbi vabi odbor.
lj Gospodarsko in izobraževalno društvo za Trnovo in Krakovo. Opozarjamo vnovič somišljenicc in somišljenike v Trnovem in Krakovem na občni zbor tega društva, ki se vrši jutri, v nedeljo, ob 10. uri dopoldne v društvenih prostorih Konjušna ulica št. i.
lj Marijine družbe ljubljanske imajo na Svečnico skupen shod v veliki dvorani »Uniona«. Začetek ob ppl petih popoldne. Vabljeni vsi družabniki!
lj Društvo sv. Marte ima v nedeljo 29. januarja svoj občni zbor. Začetek ob petih.
lj Musica saera v stolnici. Jutri v nedeljo (god sv. Družine) pri veliki sv. maši ob desetih: Missa in hon. s. Jose-phi, zl. Pogačnik, Gradual »Unam petii«, zl. Foerster, ofertorij »Tulerunt«, zl. Goller.
lj Vrhunec nesramnosti. Če ima kdo v sedanjih časih povod, biti skromen in ponižen, so to naši liberalci, zlasti glede na polom pri »A g r o Merkur j u « in pri »Glavni posojilnici«. Toda tega mnenja ni mestni uradnik Ribnika r. Na zadnjem liberalnem shodu pri »Zlati ribi« je vpričo d r. T a v č a r j a, glasom poročila »Slovenskega Naroda«, tolkel po — »klerikalni zadružni organizaciji«, zlasti pa po »Gospodarski Zvezi«, ki ga silno jezi. ker je čila in zdrava, mejtem ko je od Ribnikarjevega prijatelja dr. Žerjava vojeni »Agro Merkur« šel ravno tako v bankerot, kakor »Glavna posojilnica«, ki so jo vodili in »nadzirali« Ribnikarjevi somišljeniki. — Ribnikar je debelo lagal o korakih »klerikalcev« pri liberalnih listih in o »tajnih okrožnicah klerikalcev na župne urade« — vse izmišljeno do zadnje pičiee. — Ne bi se sploh bavili s tem gospodom Rib-nikarjem, da ne bi bil slučajno m e s t -ni uradnik, ki ga plačujejo vsi mestni davkoplačevalci in cla se iz njegovega gnjusnega nastopa ne bi videlo, da mora izvirati iz liberalnega središča, kar kričijo razni liberalci po deželi: »Ker je liberalno zadružno organi-* zacijo vzel vrag, naj <rre na še klerikal-
na!« Ta pobožna želja se seveda ne bo izpolnila -— pač pa vprašamo vod-, s t v o lih e r a I ne s t r a n k e, li nima toliko moči, da spravi Ribnikarja na pot resnice in — pameti? Kajti naša potrpežljivost se bliža koncu ob toliki nesramnosti ob tistem času, ko lazijo liberalni veljaki okoli naših poslancev, naj ji m p o m a g a j o ! ! ! — Poslanci Slovenske Ljudske Stranke si morajo pač staviti resno vprašanje, ali jim je v takih razmerah sploh mogoče ganiti le mazi-ncc v prilog liberalcem. — Vprašati pa moramo tudi sedanjo mestno vlado, ali more mirno gledati tako početje mestnega uradnika ? —- Za danes to. —
lj Dr. Tavčarjev škorn v — Ljubljanici! Slovenska javnost dolgo časa ni vedela, kje se nahaja znameniti dr. Tavčarjev škorenj na k veder, ki je svoj čas vzbujal toliko nad v liberalni družbi, ko je z njim dr. Tavčar kakor kak Herkules grozil dunajski vladi. Nikoli več ni bilo od tedaj tega škornja na spregled in živ človek ni vedel, kje se nahaja ta znamenita posebnost stare liberalne orožarne. Na vol. shodu v JMestnem domu pa nam je dr. Tavčar sam odkril osodo, žalostno osoclo svojega škornja: pred petimi leti ga je v vodo zagnal — v Ljubljanici ga je pokopal, v tako umazani Ljubljanici, med starimi lonci, cunjami, mačkami itd., itd.! Dr. Tavčar je imel vsekako vso pravico, da jc s svojim škornjem napravil, kar je hotel, ampak do take zgodovinske posebnosti hi pa vendar moral imeti nekaj spoštovanja in jo spraviti nekoliko bolj čedno. Že iz praktičnih razlogov: saj človek nikoli ne ve, kaj vse še čez sedem let. prav ne pride. In res je dr. Tavčar potreboval svoj zavrženi škorenj še predno je minulo sedem let . . . Na stara leta še je še enkrat grozovito razjezil nad političnim nasprotnikom in prisegel je bridko maščevanje: še enkrat bo zbral vse svoje moči in se pokazal v vsej svoji sili — razmrcvaril, razcefral bo nasprotnika, da bo svet strmel in potem — bo legel v političen grob k večnemu počitku — ne kot mevža, ampak kakor Leoniclas pri Termopilah. Toda, ko je dr. Tavčar zbiral svoje moči in se pripravljal na boj ter brskal med svojim že davno obrabljenim in zarjavelim političnim orožjem, je kmalu žalosten u videl, kako malo bo vse to učinkovalo, kako malo škode more prizadeti s tem skrhanim orožjem svojemu nasprotniku. In tedaj se jc spomnil na nekaj, s čimer jc svoj čas tako imponiral liberalnemu svetu: spomnil se je na svoj škorenj na kveder. Toda ta že leta leži v Ljubljanici! V veliki stiski se je dr. Tavčar vendar odločil, ponižati se do svojega gnjijočega škornja in šel je ponj in ga izvlekel in privlekel na volivni shod v »Mestni Dom« . . . Sam je priznal in povdarjal, da ta škorn neznosno smrdi, ta »duh« ga je ves čas motil in ponovno jc po-vdaril, kako tako usnje smrdi. Kako bi ne! Dr. Tavčarja zagotavljamo, da se je ta s^irad čudovito »sveže« ohranil v vsem njegovem govoru in to celo v »Narodu«, tako, da človek ne more vstrajati do konca. Mi moramo reči, da smo dr. Tavčarju kot romanopiscu pripisavali sicer marsikaj, ampak cla bi kdaj mogel postati tako neokusen, da bi elegantne udarce svojega nasprotnika s — smradom odbijal, tega pa nismo nikdar mislili. Dr. Tavčar bi bil dosti bolje storil, da bi bil svoj škorenj pustil tam, kamor ga je vrgel: Saj se je pri vsem neliberalnem svetu bla-miral celo pred leti s svojim še čisto novim škornjem, sedaj, ko jc vihtel gnjilega in smradljivega, pa je vzbujal naravnost usmiljenje. Z gnjilim usnjem poditi nasprotnika — ne, to je le malo preveč!
lj Poročila sc je v Gradcu gelčna E 1 s a E 1 s n e r, hčerka predsednika dež. sodišča v Ljubljani, z gosp. dr. Teodorjem Luckmannom, avskultan-tom v Mariboru in sinom tukajšnjega zasebnika g. Teodorja Luckmanna.
lj I. kranjska tovarna mineralnih voda, sodavice itd., registr. zadruga v Ljubljani, je v pretočenem letu razprodala 434.450 steklenic raznih brezalkoholnih pijač. Leta 1909. so jo prodalo 339.710 steklenic, torej je zadruga v letu 1910. napredovala za 94.710 steklenic.
1 j Znanstveni odsek »Matice Slovenske«. Seje, ki bo v ponedeljek, dno 23. januarja, ob 6. uri zvečer, se udeleži tudi g. T. S m i č i k 1 a s , predsednik Jugoslovansko Akademijo znanosti in umetnosti v Zagrebu, in dr. Jos. š i I o -v i č , vseučiliški profesor in urednik pravniškega »Mesečnika«.
lj Veliko vajo je imela danes ljubljanska vojaška posadka.
lj Ljubljanskemu dekliškemu Iice-ju jo podelilo naučno ministrstvo pravico javnosti za šlosko loto 1!)I0 II.
lj Klub slovenskih amater-iotogra« Jov v Ljubljani. Odbor društva izjavlja, da si je v svoji prvi odborovi seji izvolil naslednje funkcijonarje: Predsednik: Vesel Fran; namestnik dr. Cork Josip; tajnik Čadež Karol; namestnik Tavčar Ivo; blagajnik Kramar Josip; društveni gospodar Kunaver Josip; odbornika Brinšek Bogomil in Badiura Rudolf. — Ustanovni občni zbor jc postavil letno članarino rednim članom 12 K. Odbor jo sklenil glede plačevanja članarine rednih članov, cla jo plačujejo ali celoletno, pol-, četrtletno ali pa lahko plačujejo tudi mesečno. V vseh slučajih se plačuje članarina v naprej ter se pošilja na naslov društva. Vpisnina znaša glasom društvenih pravil 1 K, ki jo plača član, ko jc sprejet v društvo. Sklenilo se jo tucli na ustanovnem občnem zboru, da vsak na novo pristopivši član prispeva poleg imenovane vpisnine prostovoljno s primernimi prispevki, da bodo društvo moglo uspešneje izvrševati svoj cilj in tucli čim preje nuditi vse udobnosti svojim članom. Odbor pričakuje, da člani in prijatelji novo ustanovljenega društva k njemu pristopijo ter delajo z vso vnemo v prid in korist društva. — Odbor.
lj Društvo slovenskih trgovskih sotrudnikov. Kakor že objavljeno, priredi Društvo slovenskih trgovskih sotrudnikov dne 11. februarja 1911 v veliki dvorani hotela »Union« svoj drugi veliki plesni venček. Tudi letos ho ta prireditev nekaj izvanrednega.
lj Ponarejene krone in goldinarji krožijo po Ljubljani. Taka falsifikata sta bila oddana pred kratkim v neki tukajšnji trgovini. Krona je ogrska, goldinar pa avstrijski. Torej pozor!
lj Ukradel je sinoči nekdo izpred neko trgovine na Starem trgu strojarskemu mojstru Tomažu Gonterju iz Št. Vida pri Zatični zavitek, v katerem je imel več raznega čevljarskega blaga.
lj Sama se je javila. Pred kratkim je služkinja Marija Klančarjeva iz Do-brunj izvabila prodajalki čevljev Mariji Kogojevi za 72 kron raznih obuval. Sedaj se je Klančar sama javila policiji in priznala, da je vso obutev razprodala. Obdržali so jo v zaporu in izročili sodišču.
lj Aretovala je mestna policija nekoga 17-letnega mesarskega pomočnika, kateri je zagrešil hudodelstvo proti nravnosti. Izročili so ga deželnemu sodišču.
l j Čigavo je kukalo? Te dni jc policija konfiseirala pri nekem prodajalcu pečenega kostanja še dobro ohranjeno kukalo z etuijem in jermenom. Lastnik naj se zglasi zanj pri policijskem uradu soba št. 5.
lj Umrli so v Ljubljani: Marija Ivristančič, zasebnica, 09 lot; Ana Bu-kovšek, pomožna usmiljenka, 33 let; Julija Stanjko, delavčeva hči, dve leti; Fran Setnikar, posestnik, 52 lot; Anton Smerajc, krojaški pomočnik, 23 let; Marija Pečnikar, delavčeva hči, 7 mesecev; Vladimir Kremžar, rejenec, 10 mesccev.
Štajerske novice.
š Žreče. Dne 20. avgusta 1892 smo tu ustanovili politično društvo z imenom »Straža«, ki bi naj stražilo interese naših občanov. Isto se lahko ponaša z dobrimi uspehi v javnem življenju. V tem obziru društvene namene najbolj podpira »Slovenski Gospodar«, list, ki na društveno ime prihaja v 59 odtisih vsaki teden. Da list dobivajo seveda tudi zasebni naslovniki, pač ni treba praviti. Minolo nedeljo sc jc vršil občni zbor s poročilom o delovanju v zadnjem društvenem letu. Pri tej priložnosti nas jc počastil gospod dr. Korošce, državni in deželni poslanec. On nam jo opisal razklopotanc razmere na Dunaju in v Gradcu s posebnim ozirom na kmetski stan. Poslušavci so v tozadevnih resolucijah odobrili ob-strukcijo naših zastopnikov, izrekli jim popolno zaupanje ter jih vzpodbujajo k vztrajnosti v borbi za pravico in blagor slovenskega ljudstva.
Š Maribor — Bazilika Matere milosti. Kakor vsako leto, tako se bode tucli letos slovesno praznoval spomin na prvo javno češčonjo čudodelno podobo Marijo »Matere milosti«. V ta namen bodo v mariborski frančiškanski cerkvi prihodnjo sredo, dne 25. prosinca trije slavnostni govori v slovenskem jeziku in sicer prvi ob sedmi, drugi ob pol deseti uri dopoldne in tretji ob tretji uri popoldne.
š Nagloma umrl je v Gradcu obč. svetnik Jožef Ivuppus.
š Draga uprava. Mesto Gradec, j k o joga proračun se giblje okoli vsote 'jtO milijonov, izdaja samo za upravo, oziroma nradništvo štiri milijone, to jo 40c/r, kar je zelo previsoko in nezdravo. Samo še celo Golovec izdaja toliko, Vsaka druga avstrijska mesta le 10 do 20;,.. Seveda, čo rabi vsaka
najmanjša vloga toliko »uradnih či. nov«, kakor n. pr. pri graškem magj. stratu, se ni čuditi, cla je toliko urad-nikov treba. Če n. pr. kak šolski vodi, telj potrebuje kakšno dilo za omaro za šolske predmete, napravi najprej prošnjo na mestni šolski svet. To prošnjo prevzame uradnik, jo vpiše, napravi številki in tako iz njo naredi akt. Ta gre k referentu v šolski svet, kjer se zopet vpiše in opremi z »izjavo«, potenj pa pride k predsedniku mestnega šolskega sveta, od toga pa roma k stav-binskemu uradu, kjer sc vnovič vpiše, in referent, stavbinskega urada napravi »izjavo«. Nato gre k predsedniku stavbinskega urada. Ta zdaj naroČi mestnemu »Zeug\varterju«, da stori potrebne poizvedbo. Dokler šolsko vodstvo dilo dobi, stane najmanj 50 K, Gradec, ki ima 160.000 prebivalcev, ima celih 51 konceptnih uradnikov, dočim Maribor s 30.000 prebivalci izhaja sa-rao z dvema juristoma. Mestni uad-svetnik Spohn si je dal opremiti svojo uradno sobo za 576 K, ki jih jc mesto plačalo.
fSSl
Grof Franc Thun,
bivši avstrijski ministrski predsednik, novi cesarski namestnik na Češkem.
Rožne sivori.
Zdravniška afera v Riedau na Gor. Avstrijskem, o kateri jo posobno liberalno časopisje imelo polna usta, se sedaj pojasnuje, da krščansko-socialni kmetje pri tem niso bili nič prizadeti, ker so bili celo veseli, cla jim je zdnfv-nik s tem, cla jc naznanil tifus, prihranil stroške za nastanjenje vojakov. Tržani v Riedau, k* so prizadeti, so pa vsi s v o b o d o m i s 1 e c i in volijo vedno z nemško radikalno stranko. Tako so liberalci zopet enkrat sebe udarili po zobeh. Resnici na ljubo pa moramo pristaviti, da je bil dotični zdravnik že dolgo časa bolan in da je bil morfinist.
Glavni dobitek prodal za zajuirek. Izredno smolo je imel nedavno nek zidar v Velikem Umstadtu pri Heidel-bergu. Kupil jc skupno s svojimi tovariši srečko heške državne loterije. Nekaj dni pred srečkanjem pa je enemu izmed deležnikov postalo žal za izdani denar ter je ponujal tovarišem svoj delež naprodaj. Nihče ni hotel sprejeti ponudbe, končno pa mu je nek zidar ponudil zanj svoj zajutrek, svinjsko reberce. Par ur pozneje pa je že prišel sol prodajalca srečk ter naznanil, da je omenjena srečka zadela 500.000 mark. Vsak zidar je dobil 50.000 mark. Lahko si predstavljamo obupanost ubogega zidarja, ki je zamenjal 50.000 mark za svinjsko reberce. Le malo ga je potolažil srečni dobitelj, ko jo izjavil, da mu odstopi 2000 mark.
Argentinsko meso so začeli prodajati v Pragi včeraj 20. t. m. po 1 Iv 22 vin. in 1 K 44 vin. kilogram.
Sežiganje mrličev si žoli občinski svot. v ponemčenem Hebu na Češkem. Izjavil se jc za fakultativno sežiganje mrličev v Avstriji ter sklenil, da sc obrne z tozadevnim predlogom na vlado in parlament.
Sedemkratni umor. Iz Odese se poroča : V mestecu Manycz pri Odesi je prišel plesni učitelj Krasinski v trgovino tamkajšnjega zelo bogatega trgovca Puzoszczatowa, ko je ta prešteval dnevni izkupiček, veliko vsoto, v blagajni. Oba sta šla kot dobra prijatelja v neko restavracijo, kjer pa sc jo Krasinski čez čas poslovil, češ da ima opravke. Krasinski je šel v stanovanje Puzoszczatovva ter je rekel njegovi ženi, da jc izgubil v trgovini svoj prstan. Žena mu je dala ključ od že zaprte trgovine ter poslala tudi slugo z lučjo za njim. Kmalu nato se je Culo iz trgovino vpitje in padec nekoga predmeta. Trgovčeva žena jo hitela s svojim otrokom na rokah v trgovino. A komaj jc prestopila prag, jo jc Krasinski sunil z nožem v prsa, da se je zgrudila mrtva na tla. Prej jc ubil že slugo ter oropal blagajno, pri čemur ga jo presenetila žena. Zaklal je tudi malega otroka tet skušal uiti iz trgovino. Vsled bruna na
so postali že vsi stanovalci v hiši pozorni ter so prihiteli v trgovino. Neka služkinja jc hotela Krasinskemu zabra-niti izhod, a ji je morilec prizadel 16 ran z bodalom ter so je istotako mrtva zgrudila na tla. Na isti način jc umoril sestro služkinje, ki jc prišla na pomoč, kakor neko trgovčevo sorodnico, ki je hotela pobegniti v svoj sobo, ko je videla trupla. Krasinski je tekel za njo ter jo zabodel na dvorišču hiše. Tukaj mu je prišla nasproti tretja služkinja, ki jo je istotako umoril. Nato je tekel na cesto, skočil v nek voz ter ukazal pod smrtnimi grožnjami kočijažu, naj vozi kolikor mogoče hitro. Ljudje na cesti pa so opazili dogodke ter so zasledovali morilca, ki so ga po težkem boju, ko je ranil še več oseb, zmagali. — Puzoszezatovv je znorel, ko jc prišel domov.
Novo delavsko zavarovanje na Angleškem. V angleški spodnji zbornici nameravajo skleniti nov zakon za zavarovanje proti bolezni, invalidnosti in brezposelnosti. O prvih dveh točkah so že znane posameznosti, medtem ko način zavarovanja proti brezposelnosti še ni določen natančnejše. Zavarovanje je po zakonskem načrtu obligatorno za vse delavne sloje, ki imajo dohodkov pod 160 funtov šterlingov (okoli 3850 K). Najmanjši zavarovalni znesek znaša 5 šilingov (6 K) na teden, zavarovanje čez to svoto pa je prostovoljno. Za najmanjši zavarovalni znesek jamči država, za vsoto nad tem zneskom ne. To državno zavarovanje obsega čas od 10. do 70. leta starosti, od te dobe naprej velja že obstoječe starostno zavarovanje. Zavarovalne zneske odračunava država ter jih polovica plačuje delavec, polovico pa skupno delodajalec in država.
Ciganski zaklad. V Budimpešti so 16. t, mes. izročili višjemu mestnemu glavarstvu tolpo ciganov, 9 mož in 26 žensk. Vodja tolpe je izjavil, da so ruski podaniki ter da govore njegovi ljudje samo francosko in rusko, ter se mislijo naseliti v Budimpešti. Pri ciganih so našli mnogo srebrnih predmetov ter dragocenosti, poleg tega pa šc veliko mošnjo francoskega, ruskega in belgijskega denarja v vrednosti nad 200.000 kron. Vodja tolpe jc izjavil, da so denar »težko prislužili« njegovi ljudje. Istočasno pa je poslal restavra-ter na vzhodnem budimpeštanskem kolodvoru policiji brzojavko, ki jo jc prejel iz Trsta od »Cafe Royal« in v kateri se vprašuje, če so v Budimpešti aretovali cigane. Višje mestno glavarstvo je takoj brzojavno vprašalo v Trst po pojasnilih, cigane pa so obdržali v zaporu.
Žalostne številke. V ravno minulih pravoslavnih božičnih dneh je pc-terburška policija pobrala po ulicah in spravila v bolnišnice krog 3000 pijanih ljudi. Med temi je bilo 30 smrti kot ne-posrednja posledica preveč zavžitega alkohola. 15 odstotkov vseh pijancev je bilo žensk. V bolnicah sploh ni več prostora za te nesrečnike.
Prestopil je k židovski veri v Bud-Jejevicah mestni kancelist Ivan Zuhan. Že leta se je zelo zanimal za židovsko bogoslužje in židovske praznike. Rabi-natu v Budjejevicali se je morala zdeti čudna in komična namera kancelista, prestopiti k židovski konfesiji, kajti zahteval jc od Zuhana zdravniškega izpričevala — o njegovi duševni normalnosti! Še le ko je prinesel to izpričevalo, jc sklenil praški nadrabinat, da ugocli prošnji »normalnega« kancc-,Jsta.
Kitajsko tovarno imajo sedaj na Francoskem. Sezidal jo jc nek Kitajep in tudi vsi nastavljene! v njej so Kitajci. Tovarna izdeluje »polumetna« živila po enakih metodah, kakor je izdeloval umrli profesor Bcrthclot svoje hranilne krogljice. Tovarna ima poldrug milijon kapitala, ki so ga zložili nek mlad kemik, ki se je izobrazil v Pa-steurjevem zavodu, ter njegovi bogati in moderno misleči prijatelji v kitajski domovini. Skoro vse stroje"V tovarni so iznašli Kitajci sami ter tudi sami izdelali. Tudi surovine za hranilna sredstva dobivajo s Kitajske. Tovarna bo izdelovala mleko, sir, kofein, olje, moko, piškote, zelenjavo itd.
Zgorela jadernica. 12. t. m. so opazili na grški jadernici »Agios Troios«, ki jc bila usidrana v reški luki in do vrha natovorjena z ogljem, lahen dim. S početka so mislili, da je ogenj kje na vrhu in so oglje škropili z vodo. Toda dim je bil čedalje hujši in jasno je bilo, da je ogenj v notranjosti težko naložene ladje. Oblast je zato 13. t. m. odredila, da se odpelje na odprto morje, kjer
so začeli rešavati tovor in obenem gasiti ogenj. A bilo je prepozno. Proti večeru je ogenj z vso silo izbruhnil in kmalu objel ves brod. Pogled na gorečo ladjo sredi mirnega morja in mrzle noči je bil zanimiv in pretresljiv. Krog polnoči je pomorska oblast poslala torpednico »Satelit«, da s streli potopi jadrnico. Oddali so 30 strelov, a ker so bile krogljc premajhne, ni bilo nobenega uspeha. Zato so se mornarji približali v čolnu, postavili v luk-knj o, ki sta jo napravili dve kroglji na enem mestu, kos dinamita in prižgali vrvico. Ivomaj so so oddaljili, že je nastala silna eksplozija; del ladje je zle-tel v zrak, ostali del pa je med šumom in prasketom ognja počasi zalivalo morje. V 10 minutah je »Agios Troios« dokončala svoj obstanek in izginila v hladnem grobu. Kapitan je jokal, kar bo umel tisti, ki vc, kaj je kapitanu njegova ladja.
Slovanski veslnik.
Po zaključju ruske clume. Poslanci vseh ruskih strank v dumi so edini v mnenju, da je celo zasedanje poteklo brezplodno. Prvi podpredsednik dume knez Volkonskij se je izjavil, da so odseki sicer delali, duma pa ni storila n5 česar. Neprimerno zadržanje nekaterih poslancev je po njegovem mnenju znatno oteževalo delo in poniževalo ugled dume. Voditelj napred-lijakov Efremov, se je pritoževal čez državni svet ali 1-usko gosposko zbornico, ki je vedno nasprotoval dumi in se vstavljal celo onim zmernim reformam, katero je sklenila duma. Voditelj kadetov V. A. Maklakov smatra minulo zasedanje za eno najbolj ponesrečenih. Uzrokov tej prikazni je po njegovem mnenju več, med drugimi tudi prevelika klepetavost poslancev in preveliko število govornikov, ki se oglašajo k besedi. Duma je izgubila med ruskim občinstvom že ves ugled in še predno se je zasedanje začelo je bilo že vse tega mnenja, da ne bo izvršila ničesar. Celo najskromnejše in malenkostne reforme, katere je sklenila, je zavrgel državni svet. Za zborovanje dume se na Ruskem yikclo ne briga in nikdo ne pričakuje od nje ničesar.
Priporočamo:
Urbamus, Knjiga o lepem vedenja.
3 Iv., vez. 4 K, po pošti 30 vinarjev več. Katoliška Bukvama, — Tako dobre knjige slovensko slovstvo po soglasnem mnenju kritike komaj pozna in celo drugi narodi nimajo v tem oziru kaj posebno boljšega pokazati, katoliški Nemci pa celo nič ne. Knjiga je neobhodno potreben kažipot za lepo vedenje v domači hiši, javnosti in vseh prilikah družabnega življenja, zato si olikanega Slovenca brez tc knjige nc moremo misliti.
Juvančič, Učna knjiga francoskega jezika. I. del. Vezano 2 Iv 50 vin. Katoliška Bukvama. — Ta učna knjiga priznanega najboljšega strokovnjaka v tem oziru ni samo za šole najbolj primerna, ampak zasluži, da si jo omislijo tudi vsi, ki sc hočejo sami priučiti pre-potrebnega francoskega jezika. Naj nadomesti nemške učne knjige v vseh naš!h krogih!
Dolžan, Iz dnevnika malega pored-neža. Ameriška humoreska. Po angleškem izvirniku. 1 K 40 vin., vezano 2 K 30 vin. »Katoliška Bukvama«. — Lepšega berila ne samo za mladino, ampak tudi za odrasle je težko najti kakor je »Dnevnik malega poredneža«. Spravil bo tudi najčmernejšega človeka v dobro voljo.
Novice iz Amerike.
V	Ameriki ponesrečil Slovenec.
Dne 5. januarja je v Conemaugh, Pa., v premogovem rovu ubilo rojaka Antona Planinšeka. Bil je star 34 let. Zapušča ženo in petletno hčerko.
V	Ameriki umrla Slovenca. Dne 26. decembra 1910. je umrl v Somerset, Colo., slovenski rojak Fr. Grušovnik. Zapušča ženo z dvema otrokoma. — Umrl je v mestni bolnišnici v Clevelan-du v ponedeljek 9. t. m. Mihael Zupančič v 43. letu svoje starosti. Pokojni je bil doma iz cerkniške fare na Dolenjskem. V Ameriko je prišel pred 22 leti.
V	Ameriki sta se poročila, v Far-mingtonu, 111. g. Franc Otrin in gdčna Ivana. Tarcek. Poročenca sta doma iz Poljanske doline pri Žireh.
Slovenec umrl v Ameriki. — Na To\veru je umrl rojak Franc Tancig, eden prvih naseljencev ob Vormillion Rango.
Prišel je na Tower pred 26 leti ter je od | one dobe bival neprestano tam. Ranjki je bil rodom iz Metlike, brat rojaka Ignacija Tancig, ki je bil svojčas fotograf na Calu-metu. Trije sinovi Anton, Otmar in Edvard Tancig žive na Chishblmu.
Cenjene naročnike opozarjamo, da bomo koncem prihodnjega tedna ustavili list vsem, ki ne bodo dotlej obnovili naročnine za naprej.
Telefonska in brzojavno poročila.
NOVEMU ŠKOFU — ČASTITA ROJSTNA OBČINA.
Škofja Loka (Stara Loka). 21. januarja. Ob radostni vesti, da je tukajšnji rojak dr. Andrej Karlin imenovan za tržaško-koperskega škofa, kličemo v imenu cele občine, počaščene vsled visokega imenovanja: Bog živi slovenskega vladiko na tržaško-koperski stolici. Bog blagoslovi njegovo ljudstvo! — Gašper Trilar, župan; Matija Mrak, dekan; Ivan Baloli, kaplan.
ŠEF GENERALNEGA ŠTABA ODSTOPI?
Dunaj, 21. januarja. Govori se, cla bo v kratkem odstopil šef generalnega štaba Konrad pl. Hoetzendorf in bo imenovan za armadnega inšpektorja; za šefa generalnega štaba pa se bo baje imenoval general Schemua, brat inomoškega kornega poveljnika.
GROF KHUEN.
Dunaj, 21. januarja. Ogrski ministrski predsednik grof Khuen Ileclcr-vary bo ostal tudi še jutri na Dunaju. Kdaj bo od cesarja sprejet v avdijenci, šc ni določeno, najbržeje pa se bo avdi-jenca vršila tekom jutrišnjega dopoldneva. Grof Khuen, ogrski justični in domobranski minister se med tem udeležujejo skupnih ministrskih konferenc glede reforme vojaškega kazenskega postopanja.
ŠTRAJK GLEDALIŠKIH DELAVCEV.
Dunaj, 21. januarja. Gledališki delavci so sklenili začeti s štrajkom. Vsled tega se danes v več glediščih ne bodo mogle vršiti predstave.
RUMUNSKA ZBORNICA.
Bukarešt, 21. januarja. Rumunska zbornica je razpuščena in se bodo nove volitve vršile koncem februarja.
LAŠKA MORNARICA.
Rim, 21. januarja. Potrebščina za vojno mornarico se bo po novem mornariškem programu za 20 milijonov lir na. leto zvišala. Mornariški minister je izjavil, cla se bodo do leta 1914. zgradili 4 novi dreaclnoughti.
MEDNARODNI ČASNIKARSKI KONGRES.
Rim, 21. januarja. Mednarodni časnikarski kongres, ki se bo vršil v proslavo laške edinosti letos v Rimu, bo otvoril sam kralj Viktor Emanuel na Kapitolu. Katoliško časopisje se tega kongresa ne bo udeležilo.
PROFESOR NA MORNARIŠKI ŠOLI ARETOVAN.
Pariz, 21. januarja. V Toulonu so aretovali nekega profesorja na mornariški podčastniški šoli, ker je pristransko postopal pri tekmovalnih izpitih, od katerih je odvisno službeno napredovanje gojcncev.
PROTESTNE IZJAVE NA FRANCOSKEM PROTI OBSODBI JAPONSKIH ANARHISTOV.
Pariz, 21. januarja. Revolucionarne delavske organizacije so sklenile, cla, protestirajo proti obsodbi in usmr-čenju anarhistov na Japonskem. Kakor znano, so na Japonskem obsodili 24 anarhistov, izmed katerih so 12 že usmrtili. Za ponedeljek so v Parizu sklicana velika protestna zborovanja ter se pripravljajo demonstracije pred japonskim poslaništvom. Policija jc ukrenila obširne varnostne odredbe za varstvo poslaništva.
ŠTRAJK LONDONSKIH STAVCEV.
London, 21. januarja. Delegati tipografskih društev v Londonu so sklenili proglasiti štrajk, v slučaju, ako jim lastniki tiskarn ne dajo osemurno delo.
NESREČA V GLEDALIŠČU.
New York, 21. januarja. V opernem gledališču v Hamiltonu v Kanadi je pri predstavi nekega iztočnega plesa. odletela igralcu sablja iz rok, odletela v parter ter se zasadila v glavo nekega glodalca.
	Skupna 4% konv. renta, maj— no-	
		
	Skupna 4" konv. renta, januvar	
	—julij.......«...	9310
	Skupna 4'2",n papirna renta, fe-	
	bruar—avgust ....	
	Skupna 4-2 srebrna renta, april	
	—oktober.........	9710
	Avstrijska zlata renta .....	11(550
	Avstrijska kronska renta 4«,'„ . .	93
	Avstrijska invcstic renta 3i/2°/o .	8280 /
	Ogrska zlata renta 4 „ ....	11175
	Ogrska kronska renta 4»/n . . .	f)0
	Ogrska investicijska renta li V, °,'n	8150
	Delnice avstrijsko-ogrske banke	1895
	Kreditne delnice.......	07825
	London vista........	239921/2
	Nemški drž. bankovci za 100 mark	11732
	20 mark..........	2347
	20 frankov.........	19
	Italijanski bankovci......	9460
	Nubiji...........	258'/,
Kurzi efektov in menjie.
dne 20. januarja 1011.
m-
Prizna® ralilflo sredstvo
/azdrarainbclne otroke kakorrudizabolnena želodca. Obvaruje io odstranjuje otročjo drisko in bluvaj^črevesni kafer. Knjižica: Otroška hranitev zastonj pri NESTLE
Dunaj I.Biberstrassell.
rr ? -s i o k rs j
Cene vei]ajo za 50 i;^. Budimpešta, 21. januarja.
Pšenica za april 1911.....11.29
Pšenica za oktober 1011 ....	1015
Rž za april 1911.......8 09
Oves za april 1911......8'84
Koruza za maj 1911......570

nič
"v
e
v svrho takojSnje priprave zelo fino goveje juhe, kot
JEVH
po
vin.
MAGGI Jtve kocke za govejo juho so Ciste, najboljše goveje juhe v trdi obliki in vsebujejo tudi potrebno sol in dišavo.
Pristne !e z Imenom MAGGI in varstveno znamko zvezdo s •alžeom.
212
	^■■^iHjV.iii'		11
			
meliko, sortirano, temno po K 1-— za kg, svitlo po K 1*20 za leg, prodaja	23'i
PERUTNINSKI ZAVOD V Šiški.
a nt i po p i-zk,
v m
M F R urar>Prva največj a	'Tovarniški
lVL^iV n tvrH;L«V«r	MMmm"
sini trg. j g s rebrn in e badtiS
. -	-.'-s .■:■ ■ ■ttv.vtevSera«*- *•!<

m, *

m
se
K«

iaj Š
['odpisana naznanjam vsem p. n. častitim naročnikom, da prevzame po smrti mojega soproga
Franceta Kocjančiča na Črnivcu pri Radovljici
nadaljevanje kamnoseške obrti
pod vodstvom veščega delovodje in se tem potom priporoča v nadaljna naročila, velespoštovanjem	227
vdova Marija Kocijančič.
Ali ste pridobili „Slovencu" kakega novega naročnika? Upoštevajte upliv dobrega dnevnika in agitirajie povsod za nove naročnike;!
E?	fn «!•* pod zelo ugodnimi
i M$m SK M pogoji dobro idoča
z mešanim blagom
v lepem kraju na Gorenjskem, oddaljena 4 minute od kolodvora. V kraju samem je tudi tovarna s kakimi 400 delavci. Odda se lahko takoj oziroma s 1. februarjem 1911.
Ponudbe naj se pošiljajo oziroma naslov se izve pri upravništvu »Slovenca". 236 (3)
Na prodaj takoj sta prostovoljno
dve hiši
aa maogoljudnem prostoru v Ljubljani. Kje se Irve v upravništvu tega lista.	206
Ocl^le
poštenih starišev, lfi let staro, s primerno šol. eko izobrazbo, želi vstopiti kot učenka v kako trgovino z mešanim blagom v mestu ali na deželi. Naslov pove upravništvo lista.	222
ne pod 20 let staro, stanujočo
v Ljubljani sprejme	AD	OLF
HAUPTMANN, tovarna		barv,
Ljubljana.		223 3
modne površne in spodnje jopicc, spodnja krila, telovnike in vsakovrstne druge pletenine, samo iz pristne najfinejše volne, vsakovrstne in najtrpež-nejše nogavice, samo lastni izdelki, na drobno in debelo 35% pod navadno ceno, priporoča
mehanična pletilna industrija
v Ljubljani, Sodna ulica
(blizu just. palače).
Razpis sekundarske službe.
V deželni bolnici v Ljubljani je popolniti dve službe sekundarjev.
Službena doba sekundarija v deželni bolnici traja dve leti, lahko pa se podaljša za eno ali dve leti, če sekundarij za to prosi.
Adjutum, ki ga dobiva sekundarij je odmerjen v prvem službenem letu z 2000 K. v drugem letu z 2400 K in od tretjega leta dalje z 2800 K. Poleg adjuta ima sekundarij prosto stanovanje v deželni bolnici.
Sekundarij ne sme biti oženjen in tudi ne sme izvrševati zunanje zdravniške prakse.
Prosilci za razpisane službe predlože naj svoje s krstnim listom, z dokazili o usposobljenosti in o znanju slovenskega in nemškega jezika podprte prošnje
do 20. februarja 1911
vodstvu deželnih dobrodelnih zavodov v Ljubljani.
Od deželnega odbora kranjskega
v Ljubljani, dne 20. januarja 1911.
240
P. n.
Usojam si naznaniti, da sem poveril
zastopstvo
za Ljubljano in okolico tvrdki
Kmet & Slivar v Ljubljani.
Z odličnim spoštovanjem
Vinko Majdič, valjčni mlin v Kranju.
Pisarna se nahaja na Marije Terezije cesti štev. 8, zaloga pa v prostorih I. ljubljanskega skladišča Krisper ^Tomažič, Dunajska cesta, poleg Tdnniesove tovarne.
Gospoda Kmet & Slivar ostaneta tudi zastopnika mlina tvrdke Peter Majdič v Jaršah.	235 3-1
0
deželne naklade v hiši št. 36, Miklošičeva cesta, oddajo se za majnikov rok v najem. Pojasnila pri g. A. Jenkotu, peku na Marije Terezije cesti štev. 7.	214
IS
OVina se proda
na prometnem kraju, tik kolodvora, samo zaradi nastalih rodbinskih razmer. Zelo ngodna prilika. Naslov pri upravništvu .,Slovenca".	225 2
izurjen računat* in strojepisec, se išče za vodstvo plačilnih izkazov in korespondenco v neki tovarniški pisarni. Nastop takoj ali 1. februarja. Pogoj znanja slovenščine in nemščine. Obširne ponudbe v nemškem jeziku z navedbo plače in naznanilom vstopa naj se pošljejo pod šifro „K. E. G. 100" na upravo tega lista.	234 2
Na deželo 1
se razpošiljajo zdravila po poštnem povzetju ali proti vpoši-ljatvi dotičnega zneska. Pri vrednosti najmanj 5 kron se nc računa niti škatljice niti pošt-258 nine.
.....— — I

JL
Dunajske želodčne kapljice proli krču.
Že dolgo preizkušeno želodčno zdravilo, napravljeno po receptu iz najboljših in najbolj učinkujočih zdravil. Cena 1 stoki. 20 b. 6 stekl. 1 K.
Kapljice zoper krč
(pelinov eter) preženo krč v želodcu. 1 stekl. 50 h.
v MubHani, Jurijev
priporoča sledeča, dobro
železnemu (cevrarsU mostn
preizkušena zdravila, lepotila in domača sredstva:
Lastnik:
Josip Cižmaf.
Lekarna obstoji čez 300let.
Recepti se rešujejo natančno.
Vsa živinozdrav-niška in homeo-patična zdravila, tudi vse specijali-tetc so vedno v zalogi.

""-'isn
Odvajalne kroglice,
Te pile so najboljše sredstvo za dobro prebavljanje želodca in pospešujejo redno odprtje telesa. 1 škatl. 70 h. 6 škatl. 3 K 50 h. ( V zalogi so tudi vse druge vrste odvajalnih in kričlstilnih kroglic in in tablet.
■UUKIMH*"111 U
je izvrstno olajševalno sredstvo pri prehiajenju vratu iu prsi ter je preizkušeno domače zdravilo proti kašlju, hripavosti in nahodu. 1 stekl. 1 K. 0 stekl. 5 K.

Caj za bolne na i\\rciti
je pripravljen iz najboljših zoliSč ter je izvrstno kropilno sredstvo za živco, izbolšuje spanje, učinkuje pri nervozni oslabelosti in drugih živčnih boleznih. Cena kart. 1 K 20 b.
■aiS^^ifc*! -mm
fllentfao!-
francosko žganje
se uporablja kot izborno osvcžuioč pomoček za zopetno okropčavo telesa pri prehiajenju in utrujenosti. Yi vodo mešano jo izborno srodslvo za pranje glave po utrudljivem duševnem delu.
Cena t stekl. 1 K 60 h.
| Akn hočete slab duh iz ust od-praviti ter prijetno in vonjavo sapo izdihavati, kupite si v moji lekarni že dolgo preizkušeno
1 stekl. 1 K. 6 stekl. 5 K.
flda-cream
odstrani vse, kar dela nečisto kožo, posebno pege, ogrci, lišajo.
s prijetnim cvetličnim vonjem je sestavljeno iz snovi, ki napravijo
kožo mehko, nežno in svežo. Cena t kos 80 h. I> kosov 4 K 20 h.
Um
(Htia vod!) za lase)
je izvrstno sredstvo, ki krepi lasišče in preprečuje izpadanje las. Od-stranja luskino in pospešuje rast las. 1 stekl. 1 K 50 h.
Tannochinin mazilo za lase
Cena 1 K.
Ali hočete imeti vaše zobe vedno lepo bele kot sneg? Kupite si v moji lekarni
n
zobni pralek „
1 škatl. 00 h.
zalogi imam tudi zobne knrta-čice „Ada".
!ž za kurje oko
pripravljen iz neškodljivih snovi je najboljše sredstvo za odstranitev kurjega očesa, trde kože, kakor tudi vseh stičnih kožnih izrastkov. Cena 1 škat. 80 h ali 40 b.
Balzam (tinktura) za kurja očesa
70 h.
Erogllre za slabokrvne
so izvrstno okrepčujoče sredstvo za bledične, za bolne na živcih in re-konvalescente. Lastnost, da pile ne škodujejo zobem, jim daje posebno prednost pred tekočimi železnntimi preparati.
Cena 1 K C0 h
IlteMov! slafcčkl
so izvrstno učinkujoče sredstvo pri katarjih v grlu in goltancu. Za-branjuje kašelj in olajšuje izločitev izmečka. Moč: goltanec tor varuje usta pri slabem vremenu prehla-jenja.
Škatl. 1 K 50 h. Mala škatl. 70 h.
ifcilo za mWm
preisku'eno, nežno učinkujoče sredstvo proti ozeblini. 1 lonček 00 h. Balzam proti ozeblini 30 h.
silo proti opeklini
jo izvrstno učinkujoče sredstvo proti vsaki vrsti opekline. 1 stekl. 00 h in 1 K.

Mcz:io urofl mmi
dobro učinkujoče, bolečine olajšale sredstvo proti trganju, oslabelosti in onemoglosti udov. 1 lonček 1 K 20h.
tema-fluM
(Protinskl cvet) 1 stekl. 1 K.
Chlna-železnatl Nalaga.
To vino je priznano najboljše za slabokrvne in bledične. Napravlja tek, tvori tomolj vsaki krepilni kuri, ter je zato za rokovalescente nenadomestljivo.
Cena 1 stekl. 1 K 80 h in 3 K 20 h.
TrZlSke novice.
t Zahvala. Splošna delavska bolniška in podporna blagajna je priredila 15. t. m. običajno vsakoletno veselico v prostorih g. Kar. Rueeha. Tem potom se najtoplejc zahvaljuje vsem dobrotnikom, ki so k njej kakorkoli pripomogli, odbor.
t Demon alkohol. Tovarniški delavec Janez Dacar je zadal z nožem globoko rano svoji ženi v hrbet. V pijanosti sc jc prepiral s svojim bratom; žena ga jo hotela pomiriti, a pri tem jo je mož po neprevidnosti tako hudo ranil. Zono so prepeljali na njen dom. Zopet nauk: varujte se alkohola!
t Društvene vesli. Na občnem zboru društva sv. Jožefa dne 15. t. m. so bili izvoljeni sledeči odborniki: Fr. Vi-dic, Jož. Salbcrger, A. Mežek, Fr. Deč-nian, Mih. Anžur, Rud. Prešeren, Leop. \Veber, Iv. Hočevar, Kar. lvončar in Leop. Mokorel. V tržiški župniji v dušnem pastirstvu delujoči duhovniki imajo že po društvenih pravilih pravico, biti člani odbora. Pri seji naslednji dan je bil zopet iz.oljen predsednikom gosp. kaplan Ani. Gole. Rednih članov je štelo društvo 82, članic 10/, podpornih članic 09. Društvenih predavanj je bilo 26, javna 3. Iz blagajni-kovega poročila posnemamo, da jc imelo društvo v preteklem letu dohodkov 1458 K 64 vin., stroškov 1291 kron 73 vin. Premoženje bolniškega sklada jc znašalo 606 K 77 vin. Ženski odsek je imel dohodkov 1024 lv 78 vin., stroškov 958 K 83 vin. Dohodki telovadnega odseka so znašali 1273 K 62 vin., stroški 836 K 17 vin. Sploh sc je raz-videlo iz vseh poročil, da je bilo društveno gibanje v minulem letu izredno živahno. Novi društveni odbor nam je porok, da bo društvo tudi v novem letu krepko prospevalo. Naj še omenjamo, da so si Orli izvolili za predsednika g. župnika, za vaditeljskega načelnika pa Alojzija Brezarja.
t J. S. Z. v Tržiču. V odbor J. S. Z. so bili izvoljeni Fr. Vidic kot predsednik, Andrej Cuderman njega namestnik, Jož. Zavrl kot blagajnik, Marija Mežek njega namestnica, Jožef Ahačič kot zapisnikar, Ant. Gole in Emerih Tavčar kot nadzornika.
t Umrla je Marija Tomazin, ena prvih članic ženskega odseka društva sv. Jožefa. Bila je blaga in vzorna mati, ki jc za društvo storila pač največ s tem, da mu je dala v svojih sinovih navdušenih članov — Orlov. Blag ji spomin!
t Bolezni. Ošpice so se začele prikazovati med otroci. V bližnji vasi Križe pa se je zopet pojavila davica. r- Tudi živinska kuga, ki straši po raznih krajih, jc zašla k nam. V par hlevih so se pokazali pri živini znaki kuge na gobcu in parkljih.
t Sankačem se ne godi posebno dobro. Državna oblast je prepovedala sankanje po vseh javnih in prometnih cestah. Tržiški sankači in tudi drugi so hodili na Ljubel. Dočim je sankanje na koroško stran dovoljeno, je prepovedano na kranjsko. Kakor čujcmo, se jc vložil ugovor proti prepovedi in sc je oblast naprosila, da dovoli izjemo za ljubelsko cesto, ker je tu ros jako neznaten promet in komaj par voz gre čez prelaz. Pričakovati je ugodne rešitve.
Proti katarom
aopilnih organov, pri nahodu, hri-pavoati in vratnih oteklinah zdravniško priporočana je	38 12 U.

alkalična kislina
katera se z vspehom rabi sama ali pomešana z gorkim mlekom.
Ta miloraztapljajoče, osvežujoče in pomirljivo deluje, pospešuje ločitev sleza in se v tacih slučajih posebno dobro obnese.
izvirek: Giesshubl Sauerbrunn,
ielez. paitaja, zdravilno kopališče pri Karlovih varlh Prospekti gastonj in franko.
V Ljubljani sc dobiva v vseh lekarnah, večjih Špecerijskih prodajalnicah in trgovinah z jestvinami n vinom.
Zaloge pri Mihael Kastner iu, Peter Lassniku in Andrej Sarabonu, Ljubljana.	1H&2—49
Sodi.
Več vrst sodov ima na prodaj A. REP ki, sodarski mojster v Ljubljani, Trnovo. 2325 32
GBZ 31	;o.»		1 komad. j
ŽS li i		nor	ilii. .........!
-----------			
	—		
Zgodovinsko ikistos:	54
Odkar se je „Underwood" tako sijajno izkazal vsled svoje ueomaiiic trpežuosti, so tudi najstarejši sistemi pisalnih strojev si prilastili bolj ali manj njegovo obliko in hvalili vidno pisavo a la Undervvood.
Staro prerokousmie:
Leta 1899: Undervvood se more s pravico imenovati kot pisalni stroj bodočnosti. - To se jc hitro izpolnilo, in mnogi menijo, da imajo uspeli, če morejo reči: „naš pisalni stroj izgleda ravno tako, kakor Undervvood".
Modo prero!(09aiii||e:
Vsi starokopitni pisalni stroji bodo v kratkem izpodrinjeni z Undervvood podobnimi pisal, stroji, ki imajo vidno pisavo.
NflSVBl 7,3 klljjca' •.Izkušnja izniodri", sc more reči tudi v tem slučaju, kajti kdor naroči stroj,
--------—: ki je upeljal vidno pisavo ter izpopolnil, kateri jc učinil preobrat v izdelovanju strojev, kateri je žel na vseh razstavah prva odlikovanja, dobil največ svetovnih rekordov
v liitrici pisave, ta ravna previdno, ker preživi Undervvood vse konkurenčne stroje.
Zaloga za Kranjsko: I. PERKO, LJUBLJANA, Marije Terezije cesta 7, I.

Podružnica na Dunaju: III. Km Heumarkt štev. 21.
z brezventilnim preciznim »pravljenjem. Originalno strojedelstvo Woif 10- 800 k. s. obratni stroji z najvišjo popolnostjo in dobičkom, za industrijo in poljedelstvo.
___ 3321)-26
Dosedaj izdelanih na 720.OOOTT
Ha sedati Sarah razsfausl? ctiligtDuane s priM dariHi.
Samo pristne
5209 10—1

ce
tniTEPBVPrKpodplami xr
TPEVrOHbHH Kh v
" \\V	Vsal< dan i5'1 'zdela
-A^. L^ v.	tovarna
te
G0.®80 paroas!
Edini kontrahenti: Messtorff, Behn & Co., Dunaj, I. Prodaja na drobno v vseh boljših trgovinah za čevlje, gumi in modno blago.
ml
z modernimi, velikimi brzoparniki iz

a
ilp tu
m
s®; /JKJ i -i^;. i«.' f *

'■■l-vmk;
jMSMfflffiT;	-ffiv
Si

m m
Na naših parnikili «Finlaud», «Kroonland», »Vaderland«, «Zeeland», „Lapland", „Menoini-na", „Maniton", „Gothland", „Marquette" in -Saniland«, kateri vsak teden v sobotah oskrbujejo redno vožnjo med Antvvcipnom in Ne\v-Vorkom, so snužnost, izborila hrana, vljudna postrežba iu spalnice ponovem urejene v kajite za 2, 4 in 6 oseb, za vsakega potnika eminent-uega pomena in traja vožnja 7 dni.
Oiliioii iz Ljubljane vsak torek ponoldan.
NaSa proga oskrbuje tudi po večkrat na mesec vožnjo čez Kanado, katera pa je izdatno ce-uejša kakor v New-York.
Pojasnilu daje vladno potrjeni zastopnik
Franc Dolenc
v Ljubljani, Kolodvorske ice odslej št. 26, od južnega kolodvora na levo pred znano gostilno pri
-Stnrnm fri-":!.•>s-iit .. ' t«>5
Najcenejše in najbolj učinkujoče odvajalno sredstvo!
3373
Filipa NEUSTEINA SdvSe || krogijlcF
(Ncuslclnove Ellzabetne krogljice.)
Pred vsemi drugimi podobnimi izdelki imajo prednost te krogljice, proste vs3kih škodljivih primasi, vporebljajo so z najve5jim uspehom pri boleznih v spodnjem delu telesa, lahno odvajajoče, kri čisteče; nobeno zdravilno sredstvo ni ugodneje in obenem povsem neškodlji- r»MrijiiSo - izvor prevoda bi preprečilo	RJjt« mnogih bn-leznij. Radi poslajene oblike jih radi uživajo otroci. Škatlica s 15 krogijicami stane 30 vin., ovoj z 8 škatlicami - torej 120 krogljic - stane le 2 kroni. Ce se poMje naprej K 2-4*3, se pošlje franko 1 ovoj.
B N"'"° sc 5vari P,ed E°-JJtfiHl 8HW .. narrjaiiji. Zahtev.ijti- Filipa Ni-nstcinit odvajalne tiroj/ljtot'
Pristne le, če nosi vsaka škatla in navodilo našo zakonito varstveno znamko v rudeče-črnent tisku rSv. Leopold« in podjiis: Filip NcunIcIri. Apolhekc Naše trgovsko sodnijsko zavarovane embalaže morajo imeti našo tvrdko
Jilipa J^teusteina lekanta
„pri sv. £eopoldu" ^isnaj !., pfamken^asse 6.
Zaloge v I. i u ti I j a 11 i : Rihard Sušnlk, lekarnar, in v veČ drugih tekaniati.
Iiripavost. katar in zasliženjc,
__oslovski in
dušljivi kašelj nič druzega, kakor fino dišeče:
Kaiserieve prsno Me s -ajas
w CftCjA notarsko poverjenih izpričevat od zdravnikov ■■ HESl iljvu in privatnih oseb dokazuje gotov uspeh. KB Zavoj 20 in 10 vinarjev. Ovoiček 60 vinarjev.
Dobi se: Ljubljana, lekarne: Trnkoczy, Snšnik, 1'iceoli, Lcustek, Rphine, Cižmar; drogerlje: Kane, Cvaneara(»Adrija"). — Lekarne: Pirk. Idrija; Flergni.in Novo mesto; Andrijančič, Novo me^to; llus, Vipava; V/acha, Metlika; Roblck, Radotiiea; llrilli. Litija; Savnik, Kranj; Baeearik, Postojna; Močnik, Kamnik; Burdich; Skofja Loka: Roblck, Tr/.ič; Koželj, ]c=enice; Kandueer, Mengei, oijcp	V. Arko, trs'. Senožeče.
J« KH
»a^Bp^.....
- r-f-- ^■ir&vaMSv&rt' : — .......
¥ Mmko in
zložna,
cena in varna
vožnjas Cunard Line =
" 544 52	Bližnji odkod:
iz Trsta, domačega pristanišča: Ultonia 18.febr„ Saxonia 4. marca. Pannonia 15. mar. 1911, iz Li-verpoola: Lusitanija, največji iu najlepši parnik, 28./1., I8./2., 11. 3. 1911. Maurctania, 11. 2., 4./3., 2S./3. 1011.
Pojasnila in vožne karte pri Hudrei Odlasek, Ljubljana, SlomSkove ul. 25, bi. cerkvc Srca jezusovega.
Cena vožnji Trst-Nevv-jork III. razr. K 180 — za odraslo osebo vštevši davek in K 100'—• za otroka pod deset let vštevši davek.
B^ e
za !(f0 K0K1-glStMSSl SCl3
tetino ¥ 23-losi.
Vpogled prost! Reelno jamstvo! Ku-lauhii pogoji! Prečastiti duhovščini in razprodajalcem popust.
»»^»»^'giv^^fmrmff tspnt
Eipioi!!
Glavna Irgovina: Dunaj IX 4, Wahrin-gergiirtel, Stadtbahnviatiukt 156
blizu jubilejnega gledišča. Podružnica: Dunaj XVIII, Wa'nringer-
strasse 109 (vogal Martinstrasse). Tovarna: Dunaj XVIII, Edelhofergasse.
Dobavitelj dolenjeavstrijsklb deželnih žolcznic,
mnogih druSley in samostanov.
Mnoga pripircCila prsčastils duhovščine.
Tvrdka obstoji od 5.1S8.3.
2622 i	Najnovejši ceniki.
Bit«
J. HILZEfi & KO.
Dunajsko Novomeško. Telefon 145.
ae pripon-'a /■< n.ili.ivo z»onov, inelod. iu harmon. zvonila
vsake velikosti in glasu, jamstvo za določen in poln «las, najčistejšo vgl.L-itev iu tiajbbljSi in.itrr»al, stojala la ivo-novo iz kov železa ali Lahkotno zvonenje, vnjboliš način teka. Nagla izvršitev, najnižje cene. Ugodni plačilu t-a53».	pogoji. Staii nerabni
,	.jI	- :vonovi se sprejmo
I	. 11 . .1 . .	>'
•• - "' ipt;
-.tv j • ^ j ,
, «SS»j*'l

v prelitje, ravuotako se izdelujejo železna stojala najboljše kotili akcije z dolgoletnim jamstvom. !'t... računi in prospekti vsak čas zastonj iu franko ua razpolago, enako tudi priporočila kakor tudi ptt-znalna pisma. z;i7."
jesemsKe novice.
j Nemški hajiovci so kaj originalno razgrajali preteklo nedeljo zvečer l»o Jesenicah: »Heil den deutschen Gerinanen in Eseling (Assling)«. Kolikokrat sc imajo ti izzivači zahvaliti mirni slovenski krvi, da jih ne dobijo po svojih hrbtih, po svojem Kseiingu! Nas pravzaprav vedno veselijo taki izbruhi pijanih hajlovcev, ker .so nam vedno živ dokaz, koliko inteligentnejše je naše ljudstvo, nego ti »Eselingi«!
t Sociji so brez glave! Njih stru-, peni načelnik Stare je odšel z Jesenic na Dunaj, ker mu niso hotele nili vse ovce pokorne! Nekateri sociji so bili tega slovesa prav veseli, mi pa tudi! Stare je mislil, da bo vsa tovarna z delavstvom in mojstri vred plesala po njegovi raztrgani harmoniki. Ker se je zmotil, jo je odkuril! Srečno pot! Bodi pokajen z arovico!
j Liberalno gledališko društvo na Jesenicah, ki je je pomagal ustanavljati učitelj Schiffrer, jo istega učitelja v »Gorenjcu« napadlo, češ, da se razume na predstave, ko zajec na boben. Mi nimamo posebnega povoda zavzemati se za Schiffrerja, vendar pa nam je to lep dokaz »čistih značajev« v naši pobankroteli liberalni stranki, ki vsakega obrca, če le eno drugače reče, kakor Humer. Če sc žo ustanovnik gledališkega društva razume na predstave i oliko, ko zajec na boben, koliko sc morajo razumeti šele drugi. Humrova vojska se decimira, kar jc edino pravo in pametno!
j »Angela« je naslovil pisač podlistka v »Gorenjcu« svoj literarni skr-pucek, s podpisom Leo P., ki ga kani še nadaljevati. Ker se »liter-rad« dotika oseb, ki so svoj čas bivale na Jesenicah, pa so že davno proč, zato se nam zdi stvar toliko bolj podla. Ljubezen primerja »mehurju, ki poči« (ros za počtl). Zdi se nam, kakor da bi hotel razdreti srečo dveh zakonskih, ki jih nazivlje prav z imeni. Gospodu Fa-bincu in soprogi svetujemo, naj prime-ta tega Leo P. prav pošteno za ušesa.
j »Ehre vor der Leiche!« Čast pred mrličem, to je bila včasih krilata beseda socialnih demokratov. Naši so na to čisto pozabili. Pretekli teden je le> zala na mrtvaškem odru ugledna gospa Weitova, ravno nasproti v gostilni pa so sociji cel večer vlekli harmoniko ter s tem žalili pieteto žalujočih!
j »Upor Bohinjcev«, izvirno narodno igro v petih dejanjih uprizori Kat. delavsko društvo jutri, v nedeljo, v Domu na Savi. Začetek ob pol 8. uri zvečer. Vstopnina navadna.
enonadstropna, s šestimi sobami v Rožni dolini št. 217 pri Ljubljani se proda. Leži nasproti pekarije.	tos
!la pronaj sta
Zlatnina
f-rebrnina, dragulji v raznovrstnih okus nih vzorcih in po priznano nizkih cenah. — Za
velika izbera ur, prstanov, uhanov, ve-ližic, obeskov, zapestnic, raznega namiznega orodja, cvetličnih vaz i. dr.
I. 1JECCISIET
zlatar nasproti glavne pošte Ljubljana, Šelenburgova ul.
Lastna delavnica. — Nakup in zamena stare zlatnine in dragega kamenja.
s:
z 18 ssiftami, elegantna Zganjarifa ter 1 sadonosnib, n sredi med doema tovarnama, oddajana euo minuto od koloduora Seuiraica, Eisa Izmed teh hiS Je pripraunn hh usa^o obrt. Natančno se izue pri Častniku Luka Senlca, srgo-mec Stnarje pri Sevnici iSža|.?. 200 2-1
ČASTITE DAME!
Nc obotavljajte se več in prepričajte se s poskusom, da Pilnačkov
I kg slvepa skabljenejja p»rja K '. pomrlega K 2'80, belega K •<, finega K fi, najboljšega skubljenega K 8, sivega puha K S, belega K 10, prsnega puha K 1?, oil 5 kg nadalje poštnine prosto. Dovršene postelje bogato napolniene, iz zelo gostega iako trpežnega rdečega, modrega, belega ali rumenega inltt-nanklnq-blaqa 1 pernici vel. iS0xilhem z blazinama, velikost 80X58, napolnjena z iako lepim mehkim perjem K 16, s polpuhom K 2(i, s puhom K 24; posamezne pernice K U, 14, 16, vzqlavnica K 3, 3-50, 4. - Pernice 180* 140 cm velike K 15, 18,' 20: vz'.|lavuicu 90X7(1 ali 80X80 cm K 4"Sl, 5, 5-50, Spod pernica iz gradlu 18l)vti6ctn K 13, 15. Razpošilja proli povzetju poStn. prosto pri naročilu od 10 K dalje
2tt. Berger v Dešenici št. 1009. Češki les.
Za neugajajoče denar nazaj ali se blago zamenja- — Ceniki o Žimnlcah, odejah, prevlekah tri vsem drugem posteljnem blagu zastonj in poštnino prosto.	2293
dela in hrani krasno in nežno polt. Ako se umivamo z »LANOLOM«, ni treba nikakih krem, ki so potrebne pri rabi raznih drugih mil, kajti	3126
po svoji sestavini nadomešča popolno kremo. En komad »LANOLA« prodaja se za 70 v. Dobiva sc v Ljubljani pri sledečih tvrdkah:
Fran CeSnovar, Dolenjska cesta; B Cvanfara, Šelenburgova ul.ca: Emil DobriC, Prešernova ulica; Fr. Iglic, Mestni trg; Ivan Jelačin, Rimska c.; Anton Ivane, židovska u.ica /Inton Krisper, Mestni trg; ). Krivic, Dunajska c.; Leskovlc & Meden Jurčičev trg; T, Mencinger. Sv. Petra cesta; Matej Orehek, Kolodvorska ulica: Vaso Pctričič, Mestni trg; Ivan Podboj, Sv Petra cesta: Berta Sevar. Sv )akoba trg; Mg. Ph R. SuSnik, Marijin trg; R Sušnik. Zaloška cesta; R. Sarabon, ZaloSka cesta; flnton Škot, Duuajska cesta; Josip Sporu, Sv. Petra cesta; Andrej VerblC. TurjaSkl trg: Ph. Mag. J. ti. iloCevar, Vrhnika.
Izgotavlja edino
c. in kr. <lvo-ni zaiagatelj 9 Hradec Hralove, Češko.
s Ljubljana, $tari trg št- 28.
> Dobi sc tudi kroj po jivotni meri.
priporoča
Vsak dan sveže
n a a a rj
1
Jakob Zalaznik |
pekarija in slaščičarna §
štev. zi. |
Podružnice: ra
siGdvorsHa ulica št. i i
Mestni trs št i i
_______KS
titwuumuuuummuiA
oblastveno potrjena potovalna pisarna
Liubliana, Dunajsha c. 18
v novi hlSI „Km3ts<e posojilnice", nasproti „F!govca"
Izdaja voznih listov za vso razredefrancos.prekmorske družbe
Haore - Mero York
Vožnja Jrala samo i sini
Izdaja ludi vozne listke iz Amerike v staro domovino, prireja posebne vlake in preskrbi okrožne vozovnico (Rundreiscbiilets).
i ^ C. kr. oblastveno potrjeno učilišče
-- 3a krojno risanje --
z manjšo vilo
iiP pilim
viščarje, pičlo uro od Ljubljane, je ceno na prodaj. Pogleda in poizve se v Savljah št. 28 (Vila Sonc) p. Ježica pri Ljubljani. 160
mi m
ffij Velika zaloga juvelov, zlatnine, srebrnine ter raznih nr.
Blago gsrve vrste Točna postrežba » Najnižje cene -
50 52-1
iuvelir, trgovec z urami ter za-prisežesiš sodniiski cenilec.
Ljubljana, Wolfova ulica štev. 3.
oklic.
Po javni dražbi in iz proste roke se bode prodalo dne
17. in 28. januarja 1911
■jiii
Izborna dietifna namizna pijača.
O dobroti Blllnske vode naj se vpraSa domaČi zdravnik. Dobi se pri Mihael Kastnerju v Ljubljani.	2590
21R
C. kr. okrajno sodišče v Ljubljani
oddelek V, dne 14. ianuaria 1911
dopoldne ob 9. uri v Ljubljani: v skladišču Tomanova ulica, v pisarni Trdinova ulicašt. 3, v skladiščih pri Perhovcu in pri Anžoku v Sp. Šiški in
sicer: razne moke, otrobi, vreče, sodi, razno orodje, steklenice, 1 pisalni stroj, električne svetilke, trgovske knjige .Journal", papirni material, razna sobna pisarniška in skladiščna oprava, dvigala, tehtnice, ročni voziček itd. Reči sc smejo ogledati pbl ure pred prodajo.
Hiša u Celju
tri minute od tovarne pripravna za vsai obrt posebno za gostilno, davka prosta, ; 9 sobami in donaša na leto 1000 K dobička z velikim vrtom za zelenjavo se prod< pod ugodnimi pogoji. Pri hiši je veliko lept dvorišče in studenec. Velja 16.000 K. Vknji. ženo lahko ostane pri posojilnici v Celji 14.000 K. Pojasnila sprejema in daje Antor Kuhar, pek pri sv. Duhu v Ločah pr Poljčanah. Štajersko.	126
N4jM9tMn$lflSovir]ei L F. Jurasek 27,1
prvi in edini tesko-slovcnski ugluSevalec glasovirjev In trgovec
Ljubljana,Poljanska cesta 13'
priporoča glasovirje, pianine, harmon je nepre sežne v dobri kakovosti glasu in solidni sestavi Vsa v to stroko spadajoča popravila, kakor tud uglaševanja vseh sistemov glasovirjev izvršuje pi jako nizkih brezkonkurenCnih cenah. Imenovani tvrdka vzame stare glasovirje v raCun za najvišji ceno, ako se pri nji kupi nov glasovir. Za vsai pri tijej kupljeni instrument jamCi imenovana tvrdki 10 let. ,Glasbeni Matici" in drugin slov. zavodom uglašuje glasovirji edinole
konceslonirana tvrdka Jurasek.
Zaradi smrti trgovca se takoj odda dobro založena in dobro irtoca
trgovina s papirjem
galanterijo in šolskimi potrebščinami
na velikem trga z zelo živahnim prometom v središču Ljnbljane. — Naslov pove upravn. ,,Slovenoa".
lirna stranka r^M stanovanje
obstoječe iz 2 manjših sob, kuhinje i. t. i Ponudbe iz prijaznosti na upravo ,,Slo| venca pod: „mirna stranka".	130
(GflSOFENJ
se proda po nizki ceni pi Aug. Agnola, Ljubljana, Do najska cesta 13. Ista bi bil pripravna za kako manjš trgovino ali kontor.
Lep lokal
n
za trgovino se odda s 1. sve
čanom zraven trgovine Janko Ceš nika, Lingarjeva ulica.
Natančneje se poizve istotan
Na prodaj je po nizki ceni malo rablje
planino i>
električni klavi
Naslov se izve pri upravi .,Slovenca'
Sprejme se takoj
učenec
v trgovino z mešanim blagom, kater mora biti dober v računstvu in pisav pri:
Antonu Trevn, Jesenice Go renjsko.	153
Cerkovnik
se sprejme
s 1. februarjem. Obrtniki (krojač a čevljar) imajo prednost. Plača po cl< govoru. Zglasiti sc je osebno pri cer kvenem predstojništvu na Krtin pošta Dob.	2
Cnhfl	nasproti glavi
O Lili £1	pošte, pripravil
za pisarne
sc odda za februarjev termin. Pojasni v hotelu „pri Maliču" I. nadstr.