51. številka. Ljubljana, v četrtek 3. marcu. XXV. leto, 1892. labaja vsak dan mvećer, izimfci nedelje in praznike, ter velja po polti prejemati ta avstro - o ger»ke deželo ca vae \e\o 15 gld., za pol leta 8 gld., ca Četrt leta 4 gld., za jedoo meaec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld.. ca Četrt lata 3 eld. 30 kr., za jeden mesto 1 gld. 10 kr. Za po&iljanje na dom računa se po 10 kr. na mesec, yo 30 kr. za Četrt leta. — Za tuja dežele toliko veC, kolikor poštnina znaša. i Ctrat ti* Za» oznanila plaCuje se od Cetiriatopne petit-vrste po 6 kr., Ce se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., Ce se dvakrat, in po 4 kr., Ce se trikrat ali veCI Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi ae ne vračajo. — Uredništvo in upravnifctvo je v Gospodskih ulicah št. 12. Upravnistvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. iska. Novo francosko ministerstvo. Nenavadno dolgo trajala je zadnja ministerska kriza na Francoskem. Nekatere kombinacije so se izjalovile in strmo gledal je Bvet, da v deželi, kjer je toliko izobilje političnih talentov, ni dobiti mož, sposobnih voditi državno upravo. Končna rešitev krize presenetila je ves svet; novo ministerstvo se ni rodilo pod srečnonosno ivezdo in kakor kaže vse, izginilo bode kmalu, zakaj nasprotnikov ima Že ob nastopu toliko in tako močnih, da mu je smrt skoro gotova. Kaj se je bilo prav za prav /godilo, da je bilo treba sestavljati novo ministerstvo? Kaj je ugonobilo vlado starega državnika in najmlajšega akademika gospoda de Frf vrineta V Zgolj in jedino klerikalna nestrpnost. Frevci-iibtovo ministerstvo bilo je jako zmerno in skušalo upornost nekaterib funatizovaoih cerkvenih dostojanstvenikov udušiti s pomočjo sv. očeta. Minister unanjih zadev, Ribot, uzorno konservativen republikanec, pridobil je ministerstvu naklonjenost Vatikana s tem, da je izposloval pri vladi zakon o združtivah sploh, sosebno pa o združitvah cerkvenih oseb. Ta zakon si pa ni stekel milosti liberalnih struuk, katere so zahtevale, da bodi zakon izpre-menjeu in sicer v zmislu, cerkvenim asocijacijam neugodnem. Vlada je na to zahtevanje odgovorila jako dvoumno, tako da niso bili z nje odgovorom zadovoljni niti klerikalci, uiti liberalci, in ker bo bili i jedni i drugi nezadovoljni sosebno z dvema miniaturna, s Frevcinetom in Ribotom, ovrgli so vse ministerstvo. Ta nezaupnica narodne zbornice tikala se je najmeuj ministra notraujih zadev, Conatansa, in vender je postal baš on, najpopularnejši minister v zbornici, žrtev zadnje krize, doćim sta rešila Frevcinet iu Ribot svoja portfelja. Francija je imela doslej le malo tako izredno spretnih ministrov notranjih zadev, kakor je bil Constans: Bil je sicer le malo časa na krmilu, a baš tedaj bila je za Francosko jako kritična doba. General Boulanger vodil je tedaj nezadovoljne elemente in sreča mu je bila mila; sanjal je Že o diktaturi, morda celo o cesarski kroni, katero si je mislil deti na glavo, in kdo more reči, da bi se mu ta namera ne bila posrečila, da ni Constans z neupogljivo energijo in neustrašno odločnostjo posegel vmes in v kratkem podrl in uničil vso zgradbo generala Boulangerja in privržencev njegovih. Bou-langerjev samomor je bil Constansov triumf! To pa ni jedina zasluga Consttnsovs, stekel si je še obila drugih in vse patrijotične stranke na Francoskem pripoznale so to radovoljno, celo radikale«, nenasitni radikalci klanjali so se izrednemu temu možu, in vzlic temu moral se je umakniti Constuns nekemu gospodu Loubetu. Svet je Ostrmel, čuvši to novic). Na Gjnatan-sovo mesto poklical je predsednik republike gospoda Loubeta, jako skromnega, skoro neznatnega politika, ki nima druge zasluge, kakor da je v oni idilični dobi, ko je bil sedanji načelnik francoski republiki še navaden poslanec in se klical za Sadi-Carnuta, katero ime je sedaj nekoliko modernizoval, sedel poleg tega gospoda Sadi-Carnota in ga ui nikdar nadlegoval z dobrohotnimi nasveti, niti mu kdaj pripovedoval stare anekdote. Leta gospod Loubet, ki si v svoji provincijalni suhoparnosti nikdar ni domišljal, da mu bode kdaj sojeno stopiti pred narodno zbornico kot mi-nisterski predsednik iu minister notranjih zadev ter naslednik Constansov, ta gospod je pozvan predsedovati novemu ministerstvu. Pikri Francozi krstili so njegovo ministerstvo Je ministere des lachages* in ta bon mot ne karakterizuje samo sedanjega položaja ua Francoskem, nego pove tudi glasno, kar si v Parizu le bolj na uba pripovedujejo, da se je namreč to ministerstvo rodilo iz iutrigue, naperjene proti Constansu. Kdo pa je bil interesovan da odstopi Constans ? Najprej načelnik republike, Carnot. Le-ta ni bil Constansu nikdar naklonjen, kajti slutil je* da bi ta mož utegnil postati kdaj še kaj več nego minister. V kratkem — kalkuliral je Carnot — bodo volitve; ako jih vodi Constans, spravil bode v narodno zbornico kar največ mogoče svojih pri* vržencev, in ti bi pri volitvi predsednika republike morda tako glasovali, kakor bi gospodu Carnotu ne bilo niti ljubo niti koristno. Tudi Ribot ni bil uikdar prijatelj ConBtansov. Ribot je svojega portfelja tako vesel, da se mu ne odpove za nobeuo ceno. Javno mnenje pa je dolžilo o svojem času Constansa, da bi bil rad postal minister unanjih zadev. Ribot je tedaj začel razpošiljati razne novinarske korespondencije, katerim je bil namen, spraviti Constanoa ob zaupanje volilcev in poslancev, a Constans jfl bil spretnejši in je vae te korespondencije pravočasno — polovil ter je izročil prijateljem-novinarjem, ki so bili toli breztaktni, da bo je uemudoma objavili, Da veliko žalost Ribota. Tretji protivnik Constansov je dosedanji mini-sterski predsednik in vojni minister Freycinet, ki sploh poleg sebe nikogar ne trpi, ti je tako vešč svojemu poslu kakor on. Ti trije zložili so se torej in odstranili Con-stansa, kar se jim je toliko laglje posrečilo, ker sta Fr?ycinet in Ribot na Ruskem zelo obljubljena in visoko v čislib in ker je bil Carnot že z ozironi na Rusijo primoran vzdržati oba. CoiiBtans ni mož, ki se uda molče v svojo usodo; skušal se bode maščevati in posrečilo se mu bode prej ali slej. Da je narodna zbornica konsekventna, morala je že danes, v četrtek, ko bode Loubet z novimi ministri stopil pred zbornico, ovreči to vlado brez odlašanja, kajti novo ministerstvo se razlikujejo od prejšnjega le v toliko, da je bil doslej za vladno politiko odgovoren Frevcinet, odslej pa bodo to breme nosila slabotna ramena Loube« tova. Tendenca Loubet o ve politike se zlaga s Frev-cinetovo do pičice. Ako bode pa prijatelj Carnotov imel pogum ziezati se s klerikalci in z desnico proti liberalni levici, potem bi sicer mogel sestaviti vsaj začasno večino, ali pri bodočih volitvah bil bi boj silen, tako silen, kakor ni bil niti tedaj, ko sta se merila Cjnstans in Boulanger. Mogoče je sicer, da bi zmagali Carootovi prijatelji, mogoče je pa tudi, da bi narodna nevolja z elementarno močjo ugonobila to vlado iu tudi tinte faktorje, ki stoje za njo, v prvi vrsti Carnota, ; ki ui samo nesposoben za vzvišeno mesto, na katero je prišel slučajno, uegu tudi skuša usiliti narodu svojo zasebno politiko. 4— LISTEK. Sokolova maskarada. ,,Crescit eundo?" Istina tega izreka kaže bo najbolje pri tradicijonelnib in toliko priljubljenih maskaradah, katere prireja ,.Sokol" Ljubljanski. Od leta do leta začelo je zopet naraščati zanimanje zanje, rastlo je število udeležnikov, mask in plesalk in plesalcev, povsod kazal se je napredek, le jedna stvar ni se ganila z mesta, ni bo premenila prav nič — to so tesni prostori našega Btarega „Narod-negtt doma11, naše Čitalnice. Kdor se jo pretekli pustni torek zabaval v tej upravo afriški atmosferi, kdor je bil priča velikanske gneče, ki je nastala v postranskih sobah po sprevodu mask, ta je gotovo čutil, kakor morda nikdar poprej, živo potrebo, da si že vender jeden-krat zgradimo bvoj dom, v katerem nam bode vuaj mogoče dihati in se gibati prosto. Koliko bi bila pridobila zadnja maBkarada, ki jo bila izredno uspela v vsakem oziru, da se je vse to živahno, upravo kaleidoskopično gibanje moglo razvijati neomejeno ! . V čemer se je letošnja maskarada razlikovala od svoje lanske prednice, bilo je precejšnje število skupin. Bilo jih je ravno prav, ker tudi v tem oziru ni dobro, ako se vse tako rekoč monopelizuje v skupinah, kar daje zabavi nekako preveč jednostavno lice. Kakor vsako leto, tako so tudi letos domoljubne naše dame upravo tekmovale, katera bode najokusneja, najelegantneja in briginelna v svoji maski in sad tega hvalevrednega tekmovanja videli smo v tolikem številu zares izbornih in elegantnih ženskih mask, da je moralo pri tolikem krasu biti očarano tudi najbolj razvajeno, najbolj blazirano oko. ,.Sokol" ima re« posebno srečo. Imenovati bi ga mogel ta večer blaženega posestnika ogromnega cvetličnjaka, v katerem razkazuje začudenemu moškemu sveta cvet po vsem svetu mej botaniki in nebotaniki znane in sloveče Ljubljanske flore. V prvi vrsti torej, predno prestopim v podrobno razpravo, moram izreči ljubeznivimi našim krasoticam prav1 Srčno zahvalo, da tako vstrajno in častno vzdržujejo slavno ime, katero imajo že od nekdaj Ljubljanskega „Sokola11 maskarade. Mej skupinami v prvo vrsto staviti je Češko skupino, predstavljajoči narodne noše iz vseh kra- jev bratske češke dežele Bilo je osem slikovitih parov, ki so pri nastopu bili burno pozdravljeni in isto tako po koučauem plesu „ĆeŠka Beseda". Ta lepi salonski ples, sestavljen po narodnih melodijah in plesih, plesala je češka skupina tako izborno, da je bilo le obžalovati, da v preveliki gneči iu zaradi pomanjkanja galerije jo le primerno mali del obiskovalcev imel priliko videti ga popoluotna. Na splošno željo plesali so ga potem Še jedenkrat po polunoči, ko je bilo že malo več prostora v dvorani. Krasne narodne obleke moške bile bo prav pristne bogate narodno noše, došlo nalašč za maska-rado iz Prage, dame pa so si po uzorcih jih izgo-toviti dalo tukaj. Skupina čeških naših bratov povzdignila je izredno sijaj maskarade. Slava jim! Severnim bratom pridružili so se bratje z juga. Druga skupina bila je dvanajstorica tamburašev v mični Sremski narodni obleki. Sviraje na tamburice in prepevajo nastopili bo pod vodstvom ira-prezarija Nemoja ter bili isto tako simpatično pozdravljeni, kakor bratje s severa. V sredi dvorano ostavili so se, nekoliko zasvirali in zapeli jedno, potem pa odšli za kratek Čas. Manjih skupin šteli smo prilično število, posebno originelnih in krasnih Ženskih. Naj omenjam Deželni zbor kranjski. (I. seja, dne 3 marca 1892. leta.) Po slovesni sv. maši v stolni cerkvi zbrali so se deželni poslanci v redutni dvorani. Deželni predsednik baron Wink le r pozdravi v imenu vlade deželne poslance, omeni smrti prejšnjega deželnega glavarja, povsod obljubljenega in unetega dr. Josipa Poklukarja, kateremu bode tudi cesarska vlada ohranila časten spomin ter naznani, da je Nj. VeleČastvo presvetli cesar z najvišjim okrepom z dne 30. junija 1891. imenoval dež. po- ; slanca in odbornika Otoua De telo deželnim glavarjem v vojvodini Kranjski. Deželni glavar Oton Detela pozdravi poslance in otvori zasedanje in zajedno prvo sejo s cesarskim patentom sklicanega dež. zbora. Potem nadaljuje dež. glavar: Visoki dež. zbor! Prvikrat mi je čast pozdraviti Vas s tega mesta. Ko smo se zadnjikrat razšli, bili smo sicer v strahu za zdravje bivšega dež. glavarja dr. Poklukarja, a v srci gojil jo gotovo vsakdo nado, da bode občespo-štovaui mož venderle okreval. Žal, da se to naše upanje ni obistinilo, kajti dr. Poklukar umrl je po dolgi in težki bolezni dne 19. marca. Pokojni deželni glavar je bil vse svoje življenje uzoren rodoljub, vesten, marljiv in delaven, ter si je pridobil za svojo domovino nevenljivih zaslug. V deželnem zboru kranjskem deloval je dr. Poklukar 21 let, posebnih zaslug, katerih mu dežela in stanovništvo nikdar ne bo pozabila, pa si je pridobil kot član komisije za uravnavo zemljiškega davka. Kadar se bodo imenovali tisti možje, ki so pripomogli k temu, da plačuje dežela kranjska vsako leto 300.000 gld. manj zemljiškega davka nego prej, imenovalo se bode tudi ime dr. Jožefa Poklukarja. Spomiuati so imamo tudi drugega poslanca, ki je umrl, barona Tauffererja, marljivega iu prijaznega moža, ki je bil vsem priljubljen. Vabim častite gospode poslance, da blagovolijo v znak so-žalja ustali raz redeže (Poslanci uatanejo) in da priti de nasvetu, da se zapiše to v zapisnik. Glede svojega stališča omenim le to, da so moja načela znana. V dež. zboru delujem že 15 let in v čast si štejem, da imam mej g. poslanci mnogo prijateljev Svojih načel ne bodem tu znova razkladal, saj jih nisem nikdar prikrival, ampak vestna sem se jih držal ves čas, kar delujem v javnosti in tega je že več kakor 25 let. Ko sem bil predsednik Loški čitalnici, izbral sem si gaslo: Vse za vero, dom, cesarja, iu tega sem se držal in se bom tudi za naprej, zveBt bom vladarju, narodu iu domovini in krepko branil pravice vojvodstva kranjskega. V sedanjem zasedanju rešiti nam bo mnogo važnih zadev; prosim Vas, blagovolite me podpirati in trdno upam, da se bodo eventuelne diference v nazorih izravnale v korist domovini. Bodite složni, spominjajte se uzorno in požrtvovalno delujočega presvetlega cesarja, ki želi sprave mej narodi. Bog ohrani, varuj in blagoslovi presvetlega cesarja. Slava! Hoch!" Novo voljena posl. Lenarčič in pl. Langer storila sta obljubo; novovoljenemu posl. Mesarju dovoli se zaradi bolezni dopust na nedoločen čas, In isto tako boluemu dr. Schaffer ju. Dež. glavar naznani došle prošnje in določi, kateremu odseku je vsako izročiti. Na predlog posl. M u r n i k a voli zbor za reditelja poslanca Krsni k a in barona Lichten-berga, za verifikatorja pa poslanca S teg narja in baron Rechbacbs. Dež. glavar določi odseke, katerim je izročiti poročila deželnega odbora v presojo. Posl. M urni k poroča o volitvi poslanca za kmetske občine volilnega okraja Itadoljica-Kranjska gora, pri kateri volitvi še bil izvoljen župnik v Bob. Bistrici gosp. Janez Mesar. .Volitev ho brez ugovora potrdi. Posl. M urnik poroča o volitvi poslanca iz skupine velikega posestva, pri kateri je bil izvoljen gosp. Frančišek Langer vitez Podgoro. Volitev se brez ugovora potrdi. Posl. Muruik poroča o volitvi dež. posl. iz volilnega okraja mest in trgov Postojim, Vrhnika, Lož, pri kateri je bil izvoljen gosp. Jos. Lenarčič. Volitev se brez ugovora potrdi. Pri volitvah v finančni, v upravni in gospodarski iu v odsek za letno poročilo dež. odbora izvolijo se vsi tisti poslanci, kateri so bili že lansko leto, samo v tiuančui odsek izvoli se na novo posl. Kersnik. Dež. glavar zaključi sejo ob >/* na 11. u:o iu določi prihodnjo sejo na torek. Politični razgled. Notranje dežele. V Ljubljani, 3. marca. Mladobeški klub. V ponedeljek bil je tega kluba shod, na katerega so prišli tudi vsi v Pragi navzočni mlado-Češki deželni in državni poslanci. Deželni odbornik dr. Kučera poročal je obširno o sedanjem položaju. Naglašal je, da si je vlada zaslužila nezaupanje, s kater ni zre nanju narod češki, kajti vlada ravna s Čehi, kakor ume ravnati samo prava mačeha. Glede punktacij rekel je govornik, da je sedaj pač sle-harnik prepričan, da je odpor proti njim bil pristen, ne pa umetno narejen. Mladočehohi je sedaj skrbeti, da se bode opozicija proti vladi kolikor mogoče ojačila. O ukrepu Staročehov, odložiti razpravo o punktacijskih predlogih, rekel je dr. Kučera, da je ta ukrep le problematiške vrednosti, ker z odložitvijo ui ustreženo Čehom čisto nič; punktacije treba principijelno in za vselej uničiti. Takisto, kakor dr. Kučera, govoril je tudi dr. Engel, a nekdo je predlagal, naj nasvetujejo mladočeški poslanci v deželnem zboru adreso, v kateri se prosi cesar, da se da v zmislu državnega prava kronati za kralja češkega. J>raglnjske iloklatle uradnikom. Poslanec dr. Lewakovski bil je te dni pri grofu Taaiteu in pri finančnem ministru dr. Stein-bachu v avdijenci, da izprosi pomoči uradnikom nižjih vrst, zlasti v Galiciji. Oba ministra zagotovila sta poslancu, da sta se povišanju za draginjske do klade namenjenih 500.000 gld na 1 milijou protivila le z ozirpra na ravnovesje v državnem gospodarstvu, kakor sta se svpječasno protivila tudi vojnemu ministru, ki je' tirjal 18 milijonov v vojaške namene. Ministra zagotovila sta tudi poslanca, da bode vlada v kratkem predložila zakonski načrt, da je nižjim uradnikom zvišati plače za stalno, kajti začasno pomoč, za katero bi država potrebovala vsaj 5 ali 6 milijonov goldinarjev, izdala bi le malo ondu, kjer je neobhodno potrebna koreaita pomoč. General Fejervary» .Budapešti Hirlap" in za njim nekateri drugi listi javljajo, da je general Fejorvarv prouzroči I mi-uistersko krizo, ker misli resno odstopiti in prevzeti komando kakega voja. Ministerski svet se je že večkrat pečal s to zadevo, rešena pa le še zategadelj ni, ker skoro ni mogoče dobiti sposobnega moža, ki bi nadomestil generala Fefervarvja. Le-tega je napotilo, da se m.ili odpovedati ministerstvu, zlasti to, da ga je opozicija vedno osebno napadala in da je uložila celo protest proti njegovi izvolitvi za poslauca, akopram v to ni imela najmanjšega povoda. — Oficijozni krogi ugovarjajo tej vesti zelo odločno, trde?, da se general Feparvarv le zbok bolezni ne udeležuje sej državnega zbora iu ministerskega sveta — a kateri moderni človek veruje oficijoznemu zagotovilu?! V u a n ji* ilr žare. JVovo francosko ministerstvo. Deklaracija, s katero je stopilo pred narodno zbornico novo francosko ministerstvo, bode jako kratka. Takoj na to interpeloval bode radikalni poslanec Camillo Pelletan glede cerkvene politike novega ministerstvu. Dotične debate udeležil-se bode tudi Cassagnac. Kadikalci hočejo prisiliti vlado, naj se tekoj jasno izreče glede svoje politike, zlasti glede zakonskega načrta o združitvah. Ako bode kdo interpeloval zaradi pogajanj vlade z Vatikanom, zahteval bode Ribot, naj se debata začne koj. Z neke strani se je napovedalo; da bo novo ministerstvo pomilostilo Rocheforta, tu pa izjavlja v svojem listu, da neče o tem ničesar slišati, dokler ne bode pomiloščen vodja izgrednikov v Fourmie.su. Političen atentat v Parizu. V Faubourg St. Germaiu, aristokratskem oddelku Pariza, našel je predvčeranjim zjutraj pred palačo kneginje Saga* pri tej službujoči portir, škatljico, kakor se navadno rabijo za sardine. Jedva je bil portir pahnil tp škatljico z nogo v stran, že se je raznesla in vrgla portirja na tla. Na srečo ni ta bomba naredila druge škode, kakor da je razbila okna v palači Sagan in še v nekaterih drugih sosednih palačah. Strel čul se je jeden kilometer daleč. Preiskava je dognala, da so to bombo napolnili španski anarhisti z dinamitom, ukradenim v državnih tovarnah. Ker je bilo nekoč špansko poslanstvo blizu palače Sagan, in ker So redarji videli po noči v tistv okolici hoditi neke Špance, sodi se, da je bila to demonstracija namenjena španskemu poslanstvu. Morilec dr. Vulkortea., , Turška policija je skrbela zato, da je dobila v roke vse tiste disperatue elemente, ki se žive v Carigradu liki ptica pod nebom. V neki zakotni krčmi zasledila je tudi Bolgara Georgija Hindarova, pri katerem je našla tudi nekoliko krvavih papirjev. Mož je bil tako pijan, da ni mogel govoriti in policija morala je zaslišanje preložiti do tedaj, ko Be je streznil. Iliudarov taji odločno, da je v kakeršni koli zvezi z umorom dr. Vulkoviča, akopram je vnanjost njegova do pičice takšna, kakor je umrli Vulkovič popisal svojega napadalca. Dopisi. Is Buzeta 26. februvarja. [Izv. dop.j Po vseh italijanskih listih, posebno isterskih, čitali smo v zadnjih dnevih lažnjive dopise o nemirih, dogo-divšib se v „dre v nem gradu" Buzetu. Evo Vam, častiti bralci, resničnih podatkov o teh italijansko stranko v Istri lepšajočih poročilih. Ne smemo zabiti, da ima cela občina buzetska 15.000 prebival- Krasna .R u m u n k a" in nekatere druge elegantne maske došle iz Kranja. Elegantni domino iz,Bistrice. Mej domačimi krasoticami omenjam: Originelno „Krajcarsko družbo", ki je bila vsa nesrečna, da ni mogla stopiti v akcijo in je delila prav dov-tipne listke s kratkimi poezijami, rezko „husar k o", ponosno .Poljakinjo", visokostssno „Ogerko" v svojih rudečih škornjicab, ljubkega „Amorja", elegantnega „ N e t o p i r j a*, šegavega .Metuljčka" krasno „Preci j oso*, ponosno .raadarao Pompa-do ur", jako elegantno in originelno .lastavice", velikansk prekrasen „bouquet", emancipirano „alikarico", visokostasno „S k ot k i n j ou, Dalmatinke, Hrvatice in Kranjice in razue druge kmetice, mogočno „Planinsko kraljic o", bojazljivo „punčiko" brez pestunje, pogumno .D i a no", različne .fantazijske maske" za katerih imena poročevalec ne ve in elegantni „domino" vseh barv. Mej moškimi v prvi vrsti omeniti je bogati „Hanak" s svojo isto tako bogato in okusno tovaršico „11 a n a ki n j o", jako elegantni „jokey", herkulični .atlet", ponosni .Poljak", živahni .Dal m atinec", mrzli .Anglež", mali .Zamorec" razni vitezi, Srb, Španjol, francoski .marki" i. t. d. i. t. d. v prvi vrsti jako elegantne tri „krokarčkeu, ki so z izborno sestavljenimi svojimi maskami iu dovtip-n m pikanjem vzbujali splošno pozornost. Marsikateri mladi ali stari moški ,,krokar" bil je očaran po bliščečih očeh, ki so žarele izpod krinke, „hiti rje letni časi" predstavili so se nam prav dobro. Ljubka „b p o mlad" vsa v cvetlicah, žaruo „poletje" z žitnim klasjem, prijetna „jeseu" z grozdjem in sadjem in pa idealna „zima", ki je vkljub navidezno mrzli svoji vnanjosti ogrela marsikaterega gledalca, stvarjale so prav harmonično .skupino. Skupina ,,duhtečih cvetlic" imela je prav različno zbirko zares dražestuih predstavljalk, ki so se kazale kot vrtne rože, vijolice, mačehe, šmarnice, nagelni itd. in vabilu k Bebi mnogo ne-maskovanih moških metuljev. Njim pridružile so se tri prav mične ,,planinske belice" in tako po-polnjevale skupino. Dve ,,šam panj ski butilji", jako fini in elegantni, razburjali sta marsikaterega izmej gledalcev, ker uaravno nista bili mrzli in na ledu. Tudi Kneipp imel je dve svoji pristašici, ki sta kot ,,Kneipovki" hvalili izbornost svojega mojstra. Mej »cigankami" bili sta posebno odlični dve, katerih jedna je prorokovala iz kart srečo ali nesrečo. Manje moške skupine bile so „štiri žabe" iz slavnoznane Šišenske lužo, ki so prav veselo kva-kale in ragljale, .bripa" v dveh izbornih, kiha-jočih in jako dovtipnih eksemplarib, ki sta preganjala nadležnega gosta, človek je bil v zadregi bi li kihal ali se smejal. Dalje .trije gigerli" došli naravnost z Dunaja. Mej večje skupine šteti je konečno .menežarija" s slonom „Bosco", raznimi opicami atleti in clowoi, ki so razkazovali svoje umetnosti, a tudi tu sta prevelika gneča in poman-kanje galerije, s katere bi se jednake produkcije dobro videle, pokvarila mnogo. Slon je bil celo v smrtni nevarnosti in mu je kar pokala koža. Nemogoče je nave&ti natanko vso množino krasnih in zares elegantnih in okusnih ženskih mask. Pri najbolji volji poročevalcu to ni mogoče. Drugo leto misli pa v to svrho osnovati posebni statistični zavod, v katerem se bode vršila prava ljudska štete v mask. Naj mu torej za letos priza-neso, ako bi bil Blučajuo katero izpustil. Omenjam naj posebno nekatere mile vnanje goste: Ponosno .Bošnjakinjo, visoke vitke rasti, došlo iz Sežane. Originalo .Veternjačo" in .Slovensko pesem", z napisom .Da rojena sem Slovenka, to me srčno veseli", obe iz Celja. i/ViuS OJP.T' 1) tli] < :i.i.v.i;r' uJTa .-i« ' cev, mej njimi 900 ali „privandranih" ali pa rene-gatskih Italijanov. Pišemo „privandranih", ker n. pr. v Buzetu najdemo imena Delfabbro, Bigatto, Rossi, Butignoni, Erraani, Ritossa, Fermeglia, Rossi, Mnu-rani, Visintini, Ambrosi, kojih sorodnike najdemo ali v onib straneh, kjer leži imenitno središče Kar-njelov Cadore, ali celo v rajskih zemljah „preko luže", nekateri niso Se pravi meščani Buzetski ali celo avstrijski, šarenjaskib imen je pa še več n. pr. Krbave ć, Počeka), Vyvoda, Pavletič, Milotič, Klarič, Cerovac i dr. Sedaj o dogodkih zadnjih burnih dnij. Ž« je par mesecev, skoro točno, odkar imajo Buzečani „odrešenika", ds bo dogajajo nemiri. Človek ne sme po „Zdravi Mariji" niti iz hiše, da, celo po dnevu napadajo vsacega, ki ne misli Ž njimi. Tu žvižgajo, hrkajo, bljujejo, pevajo izživljajoče pesmi po dnevu in po noči do 3. ali 4. ure v jutro. Razbijajo okna, besede p . . .. di Croati, m . .. . di Croati itd. so na dnevnem redu. Čudno je, da vsa ta „sodrga" ne dela nič, ne poseduje nič. kakor pravi Lazzarooi v Napolju, in vender so zmeraj vina polni! OJ kod jim novci V Bog sam si ga vedi 1 Občina je molčala iz početka, misleč, da bode to šarao prošlo, ali videč, da je to zmeraj huje, najela si je dva čvrsta redarja. Za nekaj časa je to pomagalo ali kmalu počeli ao nemiri še z večo silo. Redarja sta' zabranila psovati in pevati izživljajoče pesmi, ali ko ni pomagala beseda, odvedla sta jednega v zapor. To je bil ogenj v strehi. Celo mesto, moški, ženske in otroci napali so občinsko hišo, kričeč: mola, mola, fora, fora I ter nabijali po vratih. Redarja, videč svojo onemoglost proti tolikim nemirnežem, pozvala sta žandar je v pomoč in da se prepreči večje zlo, izpustila sta zaprtega iz ječo ter ga drugi dan prijavila pristojnemu c. kr. oblastvu. Od tega dneva ostajat je tudi načelnik gosp. Flego do kasne ure v občinskem uradu. On, akopram „contadiuo", ki jo že toliko uslug naredil občini, ki je pomogel spoznati prejšnje »paše" v občini, ki je že toliko starih dolgov izplačal, katere 80 pustili prejšnji italijanski vitezi, on torej pokazal je to dni, da je kakor načelnik na pravem mestu. Ko se je zmračilo 11. t. m., šetal je g. načelnik po mestu. Tu sreča žensko osebo vso zavito, ki je počela, ugledavši ga, insultovati ga z grdimi psovkami. Gosp. načelni s približa se tej „aignoriui" (po „Mattinu") ter jo upraša za njeno ime. Ona mu je odgovorila s pr... . itd. Načelnik pokliče redarja, naj jo peljeta v občino, da se pri luči vidi, kdo je ta „ponoćna" „signorina". Ko so pri luči spoznali dek o imenom KriviČč, ki je bila radi nemirov in nedostojnega ponašanja še poprej Jeden-krat c. kr. sodišču tožena, spuste jo Ali v tem času doznalo se je po „uzorgradu", da so jedno „siguo-ritio" odvedli v zapor. Zbere se zopet prebivalstvo ter začne razgrajati pred občinsko hišo in hoče s silo deklino osvoboditi. Načelnik in redar z bodalom stopita pred nenrrneSe, braneč uhod, drugi redar pa je tekel po Žandarje. Ko so žandar ji prišli, prijeli so dva vodje, očeta in sina Propata. (Oče je bil že večkrat kaznovan) Kmalu za tem pride nekoliko tukajšnjih štacunarjev, ki se Štejejo v inteligenco, pevajoč na trg. Jeden mej njimi počel je Vsa ta množica zbrala se je proti polunoči v veliki sprevod, ki se pa ni mogel razviti popolnoma. Na čelu korakali so „Sokoli" v društveni obleki, potem tamburaši, za njimi pa vse skupine in pojedine maske. Po končanem sprevodu začel se je lov po mizah in prostorih. Zgoraj in spodaj ni ga bilo več mesta. V spodnjih prostorih sviral je imprezarij iz Slatnova s svojim tamburaškim sekstetom, potem pa ves zbor Neraojev. Kasneje svirali so tamburaši tudi v zgornjih prostorih, dokler se ni začel zopet ples. Po polunoči bilo je še le prijetno, ko se je moglo dibsti in gibati se malo prosteje. Plesalo se je neumorno do ranega jutra. Aranžerji kadrilj imeli so posebno hudo nalogo, kam spraviti plesalce, mnogo jih niti ni moglo plesati kadrilj, ker ni bilo prostora. Tolicega števila plesalk in plesalcev ne pomnimo v čitalnici. Slovo bilo je slovesno. Da je počastilo mnogo odličnih dostojanstvenikov maškaraio, sem Že omenil včeraj, dostavim naj še, da je g. deželni predsednik baron Win kler bil zadržan po bolehnosti, g. podžupan Petričič pa zaradi rodbinskega žalovanja. Končuje to poročilo kličem: Na veselo svidenje bodoče leto, morda v lepih prostorih novega deželnega gledališča I . r J» N. proti redarjem govoriti: „Kaj bodo oni tu zapovedovali" itd., a redar ga je tudi o 1 vedel v zapor. Drugi dan prijavilo se je vse c. kr. sodišču. To so dokazana fakta, ali italijanske laži-torbe teh stvari j nič ne omenjajo, pač pa kriče, da jih Hrvati preganjalo in stiskajo. Še nekaj, kar bode nemire in uzroke istih bolj razsvetilo. Drugi dan šla je v Trst deputacija štirih uplivnejših italijanskih mož „grada" Buzetu, na čelu jej dr. Saudrin. Tudi to so italijanski listi hitro naznanili, niso pa hoteli imenovati drugih članov deputacije, zakaj, to vedo oni najbolje. Ali, gospodje, zaman je ves vaš trud, pokorite se raje za svoje grehu iu poboljšajte svoje žiljvenje. Še jeden l'akt um, .kojega so pozabili italijanski listi podati svojim vernim čitateljem. Pred par meseci poslovila je občina blagajnika in jednega pisarja, dva „puro sangue", ki sta bila še iz prejšnjih časov ostala v občini. Uzrok slovesu bilo je baje poneverjenje precejšnje vsote. Buzečaui napravili so jima za odhodnico tri večerje, jedno tudi „le gentili signore", o katerih Bo se govorile čudne stvari. To so „junaški čini" iz prastarega veka „della buonu popolazione d' umi delle piti colte e geutili cittadelle deli' Istria" — Pinguente. Domače stvari. — (Deželni zbor kranjski) pričel jo danes svoje zasedanje. Obširneje poročamo na drugem mestu. — (Slovensko gledališče.) V nedeljo dne 6. t. m. ima kapelnik „ Dramatičnega društva", gospod prof Fran Gerbie bvojo benefic'jo. Bene-fieijant izbral si je za benetieijo Verdijeve opere „Truba 4 u r" (II Trovatore) drugo iu četrto dejanje. Po tem takem boderao slišali polovico Verdijeve opere. Vub notni materijal dobil je gosp. prof. Gerbić od uprave hrvaškega deželnega gledališča v Zagrebu in ker je bilo premalo časa, da bi se preskrbel slovenski prevod, pela se bode opera v hrvaškem jeziku. Poleg opere bode se predstavljala Zajce v a opereta „Mornar j i na krov". — Opozarjati še posebe na nedeljsko predstavo, bilo bi puč odveč, saj so znaue zasluge, ki si jih je pridobil gosp. prof. Gerbč za slovensko opero v Ljubljani. D.»šel je v Ljubljano v času, ko nismo imeli nobenih operetnih predstav, ter je s svojo častito obiteljo ustanov: 1 slovensko opero v Ljubljani, ki danes lepo napreduje, vsaj ponosni smemo biti, da je Ljubljana danes jedino mesto na slovanskem jugu, ki ima stalno opero. Beligrad je nima, in Zagreb pa je navzlic temu, da je imelo hrvaško deželno gledališče petnajstkrat večjo podporo, nego jo imamo mi, ni mogel vzdržati. To so činitelji, katere nam je uvaževati ter priznati, da je ravno g. Gerbić i zasluga, da imamo v Ljubljani opero. Gosp. prof. Gerbič pustil je svoje odlično mesto ua konservatoriju v Lvovem ter je prišel samo zato v našo sredo, v srce slovenskega gibanja in delovanja, da tu koristi narodu, zlasti pa da kot izku-šeu glasbenik povzdigne slovensko umetnost. Iu to je on tudi storil. — („Sanatorium muc oru m44.) Sijajne maskarade „Sokolove" veseli konec se je zvriil včeraj zvečer na FerlinĆevi izborni kliniki. ,.Sanatorium" je po skušnji včerajšnjega večera popolnoma ukoreninjen nu-j nami. Včeraj udeležilo bo je veselega shoda še več članov „Sokola" nego lani, da je bil salon popolnoma poln. Imeli Bino tudi drage unanje goste i« Celja, Kranja itd., ki so Bkupaj z nami se veselili v neprisliljeno veseli „mačji republiki" pod vodstvom starega skušenega „mačka('-predsednika. (Ubrani pevski „mački1 80 nas razveseljevali s prav izbornim petjem, posebno dopadla je „mačja serenada". — (.Vrtec") časopis s podobami za slovensko mladino ima v 3. štev. nastopno vsebino: De-dova želja, pesen (Modest); Spomenik, povest (s podobo); Iz naše vasice (J. Barlič); Učenec Stanko; Kdor drugim jamo kopij, esam vanjo pade, Sestrino svarilo (pesni, obe s podobami); Iz spominov na babico (M. PodtrojiŠki); Ižanske pripovedke (Fr. Podkrimski); Prismuknjeni Čigulin (P. V—y); Ledene cvetice (prevela J. M.); Listje in cvetje (raznoterosti, uganke, rebus i. t. d.) — (Vreme.) Zopet nam je zapadel nov sneg in danes mete že ves dao prav pošteno. Po prerokovanji metereologov se nam do srede tega meseca še ui nadejati boljega in stanovitnega vremena. Kakor vse kaže, bodemo imeli res morda belo Veliko noč, če tudi bode kasna. — Strašna burja in metež razsaja danas po Krasu in Notranjskem, zato imajo vsi Tržaški vlaki večurno zamudo. — (Izpred porotnega sodišča.) Pri predvčerajšnji prvi obravnavi porotnega sodišča zatožen je bil 16 let stari gostačev sin Janez Prostor iz Koželj zaradi hudodelstva ropa in težke telesne poškodbe. Dne 27. decembra t. 1. ua sv. Janža dan šel je zatoženec v družbi posestnikovega sinu Jožeta Osla iz cerkve v Št. Jurji domov. Na potu ustavili so se ti trije fantiči v gostilnici na Jami in tam spili četrt litra žganja. Ko gredo proti logu, stavi zatoženec predlog, naj bi „fucali", kar je jednoglasno obveljalo. A zatoženi Preator je pri igri zgubil, tako da je bil nazadnje .suh", ves denar njegov pa je dobil Jože Osel. Zatoženi Prestor je bil zaradi tega silno jezeu; kinalo pred koncem loga postavil je O-d u nogo, da je padel na tla in ga je pričel daviti s pasom,.katerega jo Odu vrgel okrog vratu kričo: „Ne pustim te, pes, moraš crkniti". Osel, ustrašen, mu je ponudil, da mu vrne ves pri igranji dobljeni denar, a zatoženec Prestor ni hotel ničesar o tem slišati, temveč je pričel obdelovati Osla še z nožem in mu prizadel težko rano na glavi in Še mnogo manjših a jako, opasnih ran, katere bi bile lahko- prouzročile smrt. Naposled, ko je bil Oiel že po davljenji iu prizadetih ranah v nezavesti, vzel mu jo zatoženi Prestor ves denar v znesku 2 gld. 20 kr., poleg pri igranega Prestorjevega denarja in lastnino Oslovo. Osel je bil vsled rane, prizadete mu z nožem, nad pet tednov za vsako delo nesposoben in sodni zdravniki izpovedo, da je bila jedna rana na glavi jako težka, drugo pa po kraji, ker so bile prizadete blizo tre-palne žile v glavi, sicer nu težke, ali jako opasne. Zatoženi Prostor izpove pri glavni obravnavi vse drugače, kakor pri prvem zaslišanji pri okrajnem sodišči v Kranji. Neč • vedeti o tem, da bi bil denar, zgubljeni pri igri, nazaj zahteval in naglasa, da je ravnal zgolj iz jeze in zato Osla davil in težko ranil, ker je bil jezen, zaradi izgubo denarja „pri fucanji" Prestor je opisan od svoje domovinske občine jako slabo, kot oseba katera se /mirom zaradi igre pretepava in ne ostane nikjer v službi. Porotuikoin stavilo je Bodiščo tri vprašanja. Prvo, glasečo se na rop, drugo na težko teleeuo poškodbo iu tretja eventualno zaradi tatvine 2 gld. 2o kr. Zagovornik dr. II ud ni k jo pobijal potrjenje prvega up rajanj a1 hudodelstva ropa, češ, da je zat iženi ravnal le v razjarjenosti zaradi izgube pri igri, kajti ako bi mu šlo za denar, lahko bi ga bil od Osla djbil brez nasilstva, saj mu ga je ponuja). Pa razuneta strast zaradi izgube pri igri napotila je zatožeuca k dejanju težke telesne poškodbe, ,ropati pa gotovo ni hotel. Porotniki so stavljeno jim prvo uprašanje na hudodelstvo ropa z 10 proti 2 glasom zanikali, potrdili pa jednoglasno uprašanje na težko telesno poškodbo iu tatvino 2 gld 20 kr. Vsled izreka porotnikov obsodilo je sodišče zatoženega Prestorja na sedem mesecev težke ječe, poostreno vsak mesec s postom. — (Rfisignacija barona Kiibecka.) Kakor poroča „S. P.", so vso vesti o odstopu cesarskega namestnika štajerskega burona Kiibecka popolnoma neosnovane. — (Umrl je) v Pazinu župnik Širne Ma-tejčič, občinski in mestni zastopnik. Bil je zvest sin svojega naroda. — V Orehku umrl je obče spoštovani posestnik Fran S rebo tnja k. N. v m.p. — (Dijaška kuhinju v Mariboru.) V ponedeljek bili so voljeni v odbor novoosnovanoga društva: 0. g. kanonik dr. J. K r i ž u n i č predsednikom, odvetuik dr. B. G l a u č n i k namestnikom, ordinarij v bolnici dr. Fer k blagajnikom, Škof. dvorni kapelan J. M a j ce u tajnikom, za odbornike pa gg. dr. J. Mlakar, dr. J. Pajek in H. Schreiner. V prvi polovici letošujega šolskega leta dobivalo je okolu 30 revnih dijakov vsak dau opoludne hrano. — (Posojilnica v Šoštanji) ima svoj redui občni zbor v soboto dne 12. marca t. 1. ob 3. uri popoludne v svoji pisarni v Šoštanji. Ko bi k temu občnemu zboru ne prišlo dovoljno število udov, vrši se drugi občni zbor isti dan ob 4. uri popoludne z navadnim dnevnim redom. — Ravnateljstvo. — (Dr Franzl vitez Vesteneck) še ne pride, kakor Brno že poiočali, pred porotnike Vsota, katero je poneveril, se je dognala na 2480 gld. 97 kr.; pokrili so jo njegovi sorodniki. — (Novo župnije.) Kapelanije v Barkov-ljah, v Bazovici in na Kontovelju, vae tri v Tržaški okolici, povišane so v župnije. iT Danes „Joup-fixe" Telegrami „Slovenskomu Narodu": Dunaj 2. marca. Nabiranje milodarov za delavce brez dela se nadaljuje. Do zdaj nabralo se je 50.000 gld. Začele se bodo graditi dve vojašnici, da dobe mnogi delavci kaj posla. Praga 2. marca. Staročehi nameravajo baje predlagati, da nove predloge o spravi pridejo v poročanje deželnemu odborn, a ne spravni komisiji. S tem bila bi sprava pokopana. Beligrad 2. marca. Razširja se govorica o ministerski krizi. Sestavo novega kabineta bi prevzela Sava Gruič in Vuič. Turin 2. marca. V San Michelu pri Susi bil je boj mej orožniki in meščani, v katerem sta bili dve osobi ubiti, pet pa težko ranjenih. Dunaj 3. marca. Uradna „"VViener Ztg." prijavlja potrjen zakon o bednem stanji. Atene 3. marca. V pogovoru s političnimi osobami izrekel je kralj, da Grška nikakor noče kaliti miru. prinaša v 3. zvezku nastopno vsebino: 1. A. Aškerc : Krišna. Indska legenda. — 2 Rastislav : Strunar. — 3. y.: Kovač. — 4. S. P.: Stari naslanjač. Bajka. (Dalje.) — 5. Viljem Rohnnan: Fizijološki pomen vode za rastlinstvo. (Dalje.) — 6. Janko Kersnik: Ko lesarjeva snubitev. Humoreska. — 7. y.: Studenec bistri, teci. — 8. Dr. Simon Šubij: Kriva vera o usodnih dneh. — 9. Gr. Novak: Pri trpinovem pogrebu. — 10. A. Fuutek: Senanus. »Dalje.) — 11. Alastor: Dunajske pesmi. — 12. Ivan Steklasa : Padec Krupe leta 1565. — 13. It. Cdenšek: Narodne stvari. — 14. A Stritof: Pokončna piHRva. (Konec.) — 15. f Fran Cegnar. — IG. J. L : Češka književnost. (Dalje.) — 17. Listek: Zgodovina Novega mesta, nemški tdovar. — „Luči knjige. — Zabavna knjižnica za slovensko mladino. — Podpiralna zaloga slovenskih vseučiliščinkov v Gradei. — IX. izkaz darov za Prešernov spomenik. — Ilirska doba v arheologiji, — Slovensko gledališče. — f Dr. Frau Gross. — Šolstvo in kulturni zavodi ua HrvaŠkem. — Skupno število Slovencev. — „Istorija srbskega naroda". — Bronislava Wolska. — Listnica. „LJUBLJANSKI ZVON" stoji za vse leto 4 gld. 60 kr., za pol leta 2 gld 30 kr. in za četrt leta 1 gld. 15 kr. Wolfov slovensko-— Slovenske šolske slatina. (10) se priporoča proti (24) IV" liripi. - Tujci: 2. marca. Pri Hallei t Ritter, iz Rudolfovega. — Pfeifer iz Kočevja. — Dr. Treo, Dr. Kosina, Dr. Maver iz Celja. — Uežan iz Skofjeloko. — Inglič i« Ljubljane. — Mannert iz Gradca. — Porsche iz Litije. — Juvančič it Žnzemperka. Pri alnnii: Berger, Ilochegger, Herz, Wesel z Dunaja. — Bušič iz Gradcu. — Fischer, Stare iz Kam-nika. — Maukoč, Pick, Buttl iz Trsta. — Dr. ftkodler iz Celja. Vrtne cene v IJubljasai dne 2. marca t. I. kr ...............--------- kr. - Speh povojen, kgr. . — 62 .Bei, „ . . . 6 80 Surovo maslo, „ — 72 I Ječmen, „ ... 4 89 Jajce, jedno : . , . 2 O mm, , . . . 3 8 Mleko, liter .... — 8 Ajda, „ . . . 6 46 Goveje meso, kgr. — 62 , Pro»o, „ ... 5 16 Telečje „ , — 58, aoruza, a ... Krompir, , ... S 10 Svinjsko , — 60 2 (K) Kottrnnovo „ s — 42 Lo^h, n • • • 11 — Pitanec...... _ 60. Grah, , ... 10 — — 20 Piiol, , . . . y — Seno, 100 kilo . . ., 1 »6 Maslo, kgr. . '— Slama, „ , . . . 2 40, Mast, , 64 Drva trda, 4. □ luelr. 7 _< i Spoli friđeu „. 5> B mehka, 4 „ B — Mcteorologično poročilo. Čas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura Vetrovi Nebo Moli rina v mm. i 2. marca 7. zjntraj 2. popoi. 9. zvečer 726-4 mm. 726 9 mm. 728 6 mm. 2-2 C 18° C —;i-6u c i hiti t m si. vzh. si. vzh. m. vzh. obL obl. snež. . 1 5'80mm. snega, i Srednja temperatura O'l0, za l»3* pod uonualom. Izkaz avstro-og-erske banke z due 29. februvarja 1892. Prejšnji tedeu Bankovcev v prometu 402,471.000 gld. (+ 2,977.000 gld.) Zaklad v gotovini . 246.447.000 . (+ 845.000" Portfelj..... 133,773.000 , (— 1,314.000 Lombard..... 25,277.000 n (+ 909.000 Davka prosta bati- kovćna reserva . . 52,183.000 „ (— 2,3*>3.000 JD-u-n-aOsica, borza dno 3 marca t. 1. včeraj Papirna venta.....gld. 9V.?."« Srebrna renta.....„ 9430 /.h* a renta......, 110 45 5°/0 marčna renta ... „ 102-50 Akcije narodne banke . . „ 103H-— Kreditne akcije .... ., 307'7ft London......., 118-40 Srebro.....*. „ —■— Napol........„ 938", - C. kr. cekini ..... „ 6-57 Nem&ke marke .... , 57-95 4/, državne srečke iz 1. 1854 . . 250 gld. Državne srečko iz 1, 1864 . . 100 „ Ogerska zlata renta 4....... OgerBka papirna renta 5°/0 . . . . . . Dunava reg. srečke 5% ... luO gld. Zemlj. obč. avstr. 4,/,°/0 zlati zast. listi . Kreditne srečke......100 gld. Rudolfa ve srečke...... 10 n Akcije anglo-avstr. banke . . . 120 , Tranmaj-druSt. velj. 170 gld. a. v..... danes gld. 9i 6"» n 9420 „ 110-4O „ 10265 „ 1038- „ 118 48 939^, 557 58'— 138 gld. — kr. 179 107 10? 139 llfi 185 UO 155 240 50 75 50 50 fO 75 50 Ona oseba, ki je na „Sokolovi'' maskaradi po pomoti ali vedoma vzela tuj entree-ovratnik iz belega bro-kata, podiit s svilo in obrobljen s labud ovi m perjem, prosi se, da ga takoj izroči upravni&tvu »Slovenskega Naroda* ker bi se sicer ime prijavilo. (219) Št. 4517. (210—2) z lepo pisavo, popolnem zmožen slovenskega in nemškega jezika v govoru in pismu, pa zveden v pisarnicnem poslovanji se vNpre|mc pri podpisanem magistratu. Plača po dogovoru, Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane dne 29. februvarja 1892. Velikansko peso večno deteljo (Lnzerne), mnogovrstna semena za vrte in travnike, zanesljivo kaljiva pro laja po nafiilžjl ceni (152—G) PETER LASSNIK v Ljubljani. puškar v Borovljah (Kerlaek) na Koroškem izdeluje iu prod»«ja vsakovrstne nove puške in revolverja ter vae lovske priprave* patrmc ter drago ■Creljivo po najnižjih conah. — Puške jo vse pre-Hkušeiie na ccs. kr. izkuSavaltšči ter zazuauieuovane z zuamko tega zavoda. (175—101) Za izbornost blaga jamči izdelovatelj. Stare puške popravljajo se oeuo. Ceniki pošiljajo se brezplačno. naravnost s Frarcoskega pripeljan, najboljšo stare vrste, v ste-q^ klenicah a 3 (Id. in v malih steklenicah a 1 gld. 76 kr. Piccoli jeva lekarna „Pri angelju 7 Ljubljani, Dunajska cesta. tt»i-n*$ is* i\*ujejit. (59—3) ■ i ■ Št. 1982. (216—1) Razpis. Na KrunjNkcMii popolniti 60 sledeča mesta okrožnih zdravnikov tn sicer: 1. ) v Boliiii|Mki BlMtrlei i letno plačo........ 800 gld. 2. ) v 14 o «*«»%.s hI reki z letno plačo . . ....... 800 „ 3. ) v liadovljiei z letno plačo........... G00 , 4 ) v Tržlen z letno plačo............. 000 „ Prosilci za jedno teh mest ulože naj s oje proSnje pri deželnem odboru kranjskem v Ljubljani ravičenje do izvrševanja zdravniške prakse, avstrijsko državljanstvo, fizično sposobnost, neomadttževano življenje, dosedanje službovanje ter znanje slovenskega in neinčkega jezika. dne 27. februvarja 1892. 0114 IPivovarna Antona Dreher-ja v Trstu jiMiii kot iihJV>oJ|m<> liinio posušeno mlato . I ■ ; za ceuo ^ld. (i.25 za 100 klg. postavljenih na kolodvor ali na ladjo v Trstu. Po preiskavi gospodarskega oddelka vseučilišču v llalli jo v ti m mlatu pottino-vih Biiovij: pfiotiico 13 2%, rži 111",,, turSice 10 G«' pfienlčidh poNUNeiiegA mlata 911-1 "V. otrob IVO Vi, (19// (188-ii) Št; 4518 (216-;) voi!x«^ iirtslSev Ud V zmislu §. 15. občinskega reda za deželno stolno mesto Ljubljano (zakon z dne 5. avgusta 1H87. leta, štev. 22. dež. zakonika) se javno naznanja, da so imeniki volilnih upravičencev za letošnjo dopolnilno volitev v ohčlntkl »vet sestavljeni in da se smejo od danes naprej 14 » >> »» »» velike «9 „ 9 ty n .» •T (udi ua obroke. -«0 (211-1) Zalagat olj z« bolnice, hotele, zavode, kopeli, ville, zasebnike'itd. — Ceniki rastonj. — Zunanja naročila se točni/ izvrše. — Kdor kupi več, dobi odpu»t od oeue. Izdajatelj in odgovorni urednik; Josip No 11 i. Lastnina in tisk .Narodne Tiskarne". W6B 37